Dnevi kulturne dediščine

(Dnevi evropske kulturne dediščine in teden kulturne dediščine 2016)

DEKD in TKD 2016 (1.- 8.10.2016)

RAZSTAVA: KVAČKANJE; IZ ROK NAŠIH BABIC DO SODOBNE UMETNOSTI

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je tudi letos skupaj z muzeji, galerijami, arhivi, zavodi s področja kulture, knjižnicami, vrtci, šolami in zavzetimi posamezniki pripravili pester program dogodkov v Tednu kulturne dediščine.  Letošnja tema je bila DedIŠČIna OKOli nas, s katero so organizatorji želeli povedati, da je dediščina povsod okoli nas, le poiskati jo moramo.

Po lanski predstavitvi naše lepe secesijske zgradbe Gimnazije Celje – Center, smo sodelovali tudi letos. Pripravili smo razstavo fotografij in končnega izdelka oz. “objekta”, s katero želimo prikazati naša prizadevanja in uresničitev cilja, da dijake umetniške gimnazije likovne smeri seznanimo z osnovami kvačkanja, kot nesnovno kulturno dediščino, katero dijaki sicer poznajo, kvačkati pa zna le malokdo.

Učenja kvačkanja smo se lotili med lanskimi spomladanskimi obveznimi izbirnimi vsebinami, ko smo k sodelovanju povabili članice krožka ročnih del Osrednje knjižnice Celje; Univerze za tretje življenjsko obdobje. Medgeneracijsko druženje se je izkazalo za izjemno prijetno in koristno za vse; za mlade in malo manj mlade. Osnove kvačkanja so hitro usvojili vsi dijaki, naslednji korak pa je bilo kvačkanje z nekonvencionalnimi materiali in ustvarjanje novih oblik.

Tri dijakinje letošnjega tretjega letnika (Neli Brglez, Tina Čuješ in Anamarija Založnik) so z mentorico Majo Rak oblikovale trodimenzionalni objekt, v katerega so posegle z barvno mrežo. Mreža je narejena iz odpadnega materiala, kot so stare bombažne majice in polivinilaste vrečke. Majice in polivinil so narezale na trakove, iz katerih so skvačkale osnovno nit, nato pa s to nitjo kvačkale večje vzorce in volumne. Namesto kvačk so uporabile prste in roke. Kvačkale so brez kvačk.

Razstavili smo fotografije utrinkov, ko so se naši dijaki učili osnov kvačkanja. Fotografije nas popeljejo od glavnega vhoda do drugega nadstropja naše šole, kjer smo na delu razširjenega šolskega hodnika umestili tudi končni objekt.

Pojdi na vsebino