Izobraževanje za socialno pravičnost skrb za trajnostni razvoj

Otmar Uranjek, 03. 05. 2012

ZAKLJUČEK PROJEKTA

BLED, 19. IN 20. APRIL 2012

Mednarodni projekt Izobraževanje za socialno pravičnost se je pričel leta 1999, naša šola pa se je vanj vključila v šolskem letu 2010/11. V projektu je sodelovalo 6 držav: Velika Britanija, Latvija, Estonija, Bolgarija, Portugalska in Slovenija.

Socialna pravičnost zajema široko področje delovanja. Razveseljivo je, da so v Sloveniji v učnih načrtih večine predmetov zajete mnoge teme, ki se dotikajo področja socialne pravičnosti, zato smo pri projektu na naši šoli sodelovali z jezikoslovjem, sociologijo, geografijo, zastopano je bilo delovanje eko šole, debaterstvo in ustvarjanje dijakov v programu umetniške gimnazije.

V okviru projekta Izobraževanje za socialno pravičnost smo se na GCC v največji meri osredotočili na področje trajnostnega razvoja. Z lastnim ravnanjem želimo pokazati, kaj lahko kot skupnost in posamezniki naredimo za to, da naravne vire, ki so na voljo v omejenem obsegu, koristimo tako, da čim manj ogrožamo okoljsko trajnost. Začeli smo z ustreznim odnosom do uporabe električne energije in ravnanjem z odpadki.

Na vseh stikalih v učilnicah in na hodnikih so nameščene nalepke, ki uporabnike opozarjajo na varčno ravnanje z električno energijo.

V učilnicah in na hodnikih so nameščeni koši za ločeno zbiranje odpadkov.

Odpadne materiale smo na različne načine znova uporabili. Dijaki umetniške gimnazije so izdelovali okrasne predmete. Delavnico so izvedli na osnovni šoli in na ta način posredovali svoje znanje oblikovanja še drugim.

Iz odpadnih materialov smo izdelovali lutke.

V nakupovalnem središču, od koder v resnici prihaja ogromno odpadne embalaže, smo ustvarili skulpturo iz odpadnih materialov

Vsako leto ob dnevu Zemlje posadimo drevo v šolskem okolišu.

Svoja razmišljanje povemo tudi javno. V javni debati smo opozorili na prednosti in pomanjkljivosti uporabe fosilnih virov energije, nevarnosti jedrske energije in razmišljali o alternativnih virih energije.

Na šolo smo povabili ministra za okolje, predstavnike lokalne oblasti in druge udeležence. Ministru smo zastavljali konkretna vprašanja na temo okoljske problematike. Naša razmišljanja so dosegla širšo javnost, saj so dogodek spremljali mediji na lokalni in državni ravni.

Veliko smo razmišljali o varčnem ravnanju z električno energijo. V sodelovanju s podjetjem Elektro Celje, dobaviteljem električne energije, smo razmišljali o prednostih uporabe varčnih žarnic. Dijaki umetniške smeri so svoj pogled na to temo predstavili s svojimi likovnimi izdelki in na sedežu podjetja pripravili razstavo. Predstavljam nekaj najboljših idej.

Zakaj bi zavrgli stvari, ki se jih da še koristno uporabiti? Pobrskali smo po podstrešjih in kleteh in našli veliko starih stolov, ki so čakali na to, da pristanejo v smeteh. Prinesli smo jih v šolo in dijaki umetniške smeri so jih preoblikovali. Dobili so novo podobo. V novi podobi krasijo hodnike naše šole.

S sodelovanjem v projektu Izobraževanje za socialno pravičnost v veliki meri uresničujemo cilje naše šole, saj želimo ob podajanju učnih vsebin naše dijake ne samo izobraževati, ampak tudi vzgojiti v ozaveščene in socialno čuteče osebnosti. Že učni načrti za posamezne predmete vsebujejo mnogo področij, ki se dotikajo tematike socialna pravičnost. Tako zasledimo kot učni cilj pri predmetu geografija razvijanje zavesti o reševanju lokalnih, regionalnih in svetovnih problemov po načelih trajnostnega razvoja in načelih Svetovne deklaracije o človekovih pravicah. Ali pa pri sociologiji, kjer je eden izmed ciljev pouka razumevanje vzrokov in različnih razlag revščine in socialne izključenosti in pomena socialne države.

Nedvomno pa imajo največjo vrednosti aktivnosti, ki prihajajo od dijakov samih. Naj na tem mestu omenim vsakoletni dobrodelni koncert, ki ga dijaki v celoti organizirajo sami, izkupiček pa namenijo posameznikom v hudih socialnih stiskah. Dijaki se radi vključujejo tudi v druge humanitarne akcije. Njihov kritičen glas doseže tudi zunanjo javnost, saj uspešno izkoristijo priložnosti, ko na organiziranih srečanjih z uglednimi osebnostmi iz javnega življenja argumentirano predstavljajo svoje kritične poglede na izzive sedanjosti in prihodnosti.

Lahko bi rekli, da na naši šoli o socialni pravičnosti ne le poučujemo, socialno pravičnosti tudi živimo.

 

Staristoli v novi umetniški preobleki

 

Ko načrtujemo izobraževanje za socialno pravičnost, je zelo pomembno, da imamo pred očmi poti, metode in cilje. Učna praksa v razredu naj temelji na izkušnjah dijakov in na konkretnih primerih iz življenja skupnosti: okoljska problematika, socialne stiske someščanov, racionalna poraba energetskih virov – vode, elektrike, papirja, … Dijaki si želijo priložnosti, da lahko okolici povedo svoje mnenje, ko iščejo odgovore na vprašanja, kot so: Kdo odloča in kdo je zapostavljen? Kdo kuje dobiček in kdo izgublja? Kaj je potrebno storiti za spremembe? Kaj lahko storimo sami? Največji uspeh dosežemo, če delo organiziramo tako, da dijaki dobijo občutek pomembnosti, da so ustvarjalni v izobraževalnem procesu in da skupaj z učitelji gradijo skupnost zaupanja in pripadnosti.

 

 

 

Kakšno hrano uživamo? Kako ravnamo s kruhom?

Učitelji lahko dijake spodbujamo, da bodo nosilci resnicoljubnosti in sprememb. Predstavimo jim nosilce družbenih sprememb, ki so delovali v različnih kulturah, mnogi med njimi pa so tudi veliko žrtvovali (Martin Luther King, Mahatma Gandi, mati Tereza, …). Mladim je zelo blizu jezik glasbe. Angažirana glasbena besedila so neizčrpen vir tem za razpravo, razmišljanje in ustvarjanje. Sodobni viri komuniciranja omogočajo lahek dostop do besedil, ki se jih da vključiti v pouk tujega jezika. Poučevanje socialne pravičnosti je dvosmerni proces. Tudi učitelj mora biti skrben poslušalec in dober raziskovalec, predvsem pa se mora zanimati za dogajanje zunaj zidov učilnice. Le tako lahko izobraževalni proces oblikuje tako, da je dijakom smiseln, da je razgiban in da dobijo dijaki resnično možnost sodelovanja in nabiranja izkušenj, s katerimi lahko zares spreminjajo sebe in svet.

 

 

Zaključna konferenca (Bled, 19. – 20. april 2012)

Jure Macuh, 1. b,

 

Projekt se je zaključil z mednarodno konferenco na Bledu. Udeležila sta se ga dijak Jure Macuh iz 1. b in profesor Bojan Kostanjšek. Za uspešen zaključek projekta pa so zaslužni mentorji – profesorji: Miha Gartner, Sergej Vučer, Maja Rak in vodja projektov na GCC Barbara E. Hernaus. Projekt je vodil in koordiniral profesor Bojan Kostanjšek. 

1 odziv na “Izobraževanje za socialno pravičnost skrb za trajnostni razvoj ”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>