Na včerajšnji stavki javnega sektorja je požel izjemen aplavz govor vodje sindikata SVIZ GCC profesorja Mihe Gartnerja:
Spoštovane državljanke in državljani, cenjene delavke in delavci javnega sektorja!
Sam bi danes veliko raje bi opravljal svoje izobraževalno, vzgojno, organizacijsko in še kakšno delo ter ga kot običajno nadaljeval doma do večernih ali če hočete jutranjih ur. Prepričan sem, da veste o čem govorim, saj tudi vam ni vseeno, kako je vaše delo opravljeno in ga opravljate tudi kot poslanstvo. Tako pa je danes zaradi odnosa politike do javnih uslužbencev ne le dan stavke, ampak tudi dan žalovanja.
Žalosten sem, ker je vlada šele dva dni pred stavko ugotovila, kaj sindikati zahtevamo, pred tem pa pol leta zatrjevala, da se z njimi ne želimo pogajati. Tako ignoriranje socialnih partnerjev nam sporoča le, da smo za nekoga tako velik sovražnik in nasprotnik, da se z nami ne bodo pogajali, kot se menda ne pogaja s teroristi.
Žalosten sem, ker so v tej državi kaznovani tisti, ki dobro delajo in dosegajo s svojim trudom odlične rezultate, pa naj gre za učitelje, medicinske sestre, gasilce, veterinarje, policiste… tisti, ki pa svojega dela očitno niso opravili… imenoval bom samo bankirje… pa za nagrado dobivajo naš državni denar, ki ga nato zmanjka za dobre delavce. In zgodba se tako ponovi vsakih pet let, saj svež denar priskrbimo pridni državljani.
Žalosten sem in hudo mi je, ker smo javni uslužbenci v tej državi ponovno oziroma še vedno prikazani kot nepotreben in drag luksuz, ki povrhu še slabo opravlja svoje delo, ki ne dela dovolj in ki živi na račun gospodarstva. Prepričan sem, da je tudi tak način boja (politično, finančno ali družbeno) močnih skupin proti šibkejšim skupinam pripeljal našo družbo tja, kjer smo danes.
Žalosten sem, ker nihče noče ali ne upa povedati delavcem v gospodarstvu, da smo javni uslužbenci edini garant, da bo država za njih sploh še kaj storila. Prvič za to, ker smo očitno edini, ki se zavedamo, kako so za vsakega državljana javne storitve pomembne in drugič, ker postavljamo standard pogojev dela in plač tudi gospodarstvu. Če pade plačilo za malico v javnem sektorju, plačane malice v tej državi ne bo več za nikogar, razen za tiste, ki se hranijo na banketih. Če pade zaposlenim z univerzitetno izobrazbo v javnem sektorju plača za 10 %, bo za toliko prej ali slej padla višina plače tudi v gospodarstvu!
Žalosten sem ker se vse politične skupine… praktično od obstoja samostojne države… predvsem borijo za prevlado nad t.i. državno srebrnino ali preostankom pogače in si medsebojno mečejo polena pod noge, karavana elit v ozadju pa ob tem gre dalje.
V tej vse splošni gonji se vprašajmo , kdo koga v tej državi sploh še ceni in kdo komu sploh še zaupa. Kdo bo predlagal rešitev, ki bi jo državljanke in državljanki ter javne uslužbenke in uslužbenci podprli? Prepričan sem, da je rešitev preprosta in jo pozna vsak otrok. Reče se ji ZGLED.
Zaupali vam bomo in sprejeli vaše predloge, ko bo pravna država delovala, ko bodo z imenom in priimkov za napake, goljufije in kraje odgovarjali vsi odgovorni. Spoštovana elita, počistiti boste morali vsak pred svojim pragom in to temeljito. Dokler pa so očitno reforme namenjene predvsem temu, da lahko vaše karavana gredo naprej, kot da se ni nič zgodilo, nimate mojega glasu, da uničujete javni sektor.
Zaupali vam bomo, ko boste dali zgled tudi pri varčevanju. Če je država res tako v krizi, potem si gospodje zmanjšajte plače za 30% ali še več, nam pa jih sorazmerno zmanjšujte tako, da se na koncu tistim v najnižjih plačnih razredih ne bodo znižale. Odgovornost za nastale razmere se mora namreč tudi pravično porazdeliti. Dober menedžer ali direktor podjetja ve, da mora narediti najprej sam sebi krepko znižati plačo, če želi, da mu bodo delavci zaupali in da bodo pripravljeni zanj dobro delati tudi v času krize.
Zaupali vam bomo, ko boste vi končno zaupali nam, ko se bodo prenehale medijske in politične igrice, ko bo beseda, dana pred nekaj meseci, tudi nekaj veljala.
V imenu Sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov sporočam našemu ministru Türku, da ne pristajamo na izigravanje, zaničevanje in uničevanje srednjega šolstva. Ne strinjamo se z nenehnim reformiranjem srednjega šolstva, ki nam onemogoča, da bi se osredotočali na učni proces in razvoj pouka. Zahtevamo dolgoročno načrtovanje vpisa v posamezne srednješolske programe, ki ne bo povzročalo nepotrebnih odpuščanj, ki so ga bile srednje šole deležne v zadnjem desetletju in ki se bo po načrtih ministrstva očitno še nadaljevalo.
Zahtevamo pravično plačilo za vse krožke, interesne dejavnosti, tekmovanja, organizacije in izvedbe športnih, kulturnih prireditev, številne komisije, ki so nujne za delovanje šol, celodnevno prisotnost na delovnem mestu v času konferenc, zahtevno in odgovorno delo razrednika, organizacijo in izvedbo strokovnih ekskurzij, izvedbo obveznih izbirnih vsebin, govorilne ure za starše in dijake, sobotno ter nedeljsko delo v času mature, učno pomoč dijakom, sodelovanje in delo z Zavodom za šolstvo, CPI-jem, UNESCO-m in številnimi drugimi organizacijami, ki delujejo ali sodelujejo na področju šolstva in dela z mladimi, sodelovanje na področju projektov za mlade, organizaciji maturantskih plesov in izletov, organizacijo in vodenje dobrodelnih prireditev, koncertov, razstav, raziskovalno dejavnost, delovanje učbeniških in drugih skladov, sodelovanje z lokalno skupnostjo, organizacijo ter izvedbo lokalnih in mednarodnih konferenc, izvedbo in sodelovanje na izobraževanjih, delo v predmetnih aktivih, urejanje spletnih strani naših šol, pripravo in arhiviranje zapisnikov sej, pripravo načrtov dela, pripravo poročil, skrb za medijsko podobo šol, urejanje šolskih prostorov in še bi lahko našteval.
V nasprotnem primeru pričakujemo, da začnete poslance plačevati samo za čas, ki ga prebijejo v veliki dvorani Državnega zbora, ostalo jim štejte kot drugo delo.
Dokler torej ne boste upravičili našega zaupanja in priznali vsega kar opravljamo in delamo za to družbo, pa naj velja sporočilo te stavke: zahtevamo da nas priznate za enakovredne socialne partnerje, zahtevamo, da se držite obljub, ki ste jih podpisali, zahtevamo, da se držite zakonov in ne grozite javnim uslužbencev, ki bi ravno v krizi morali biti vaš največji zaveznik .
Bravo.