Med 26. 1. in 2. 2. 2011 so štirje dijaki debatnega kluba Gimnazije Celje – Center tekmovali na prvem Evrazijskem debatnem prvenstvu v Istanbulu. Petdeset ekip iz dvajsetih držav je med drugim debatiralo o smiselnosti pomoči zadolženim državam Evropske unije, Wikileaksu, legalizaciji dopinga in uvajanju šolnin za univerzitetni študij.
Nastja Strnad iz 3. Č se je skupaj z ekipo, ki bo Slovenijo zastopala na Svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu na Škotskem, uspela uvrstiti v osmino finala, kjer so jih premagali Združeni arabski emirati. Na koncu so osvojili ekipno 9. mesto. Na svetovno prvenstvo se pripravljajo pod vodstvom Bojane Skrt, predsednice Zavoda za in proti, ki je koordinator in organizator debatnih tekmovanj v Sloveniji.
Anita Amon, Anže Lamut in Martin Paskvale iz 3. D so tekmovali v ekipi skupaj z dvema dijakom iz Gimnazije Litija, Petro Komat in Rokom Vinkom Godicljem. Kot tretja slovenska ekipa so imeli vse do osmega kroga dobre možnosti, da se uvrstijo v izločilne dvoboje. Glavna sodnica, ki sicer sodi na svetovnih prvenstvih je v zadnji debati proti Hrvaški dosodila zmago naši ekipi, manj izkušena stranska turška sodnika sta zmago dosodila našim sosedom. Tako je naša ekipa dosegla končno 21. mesto.
Martin Paskvale se je med 250. govorci uvrstil na odlično 12. mesto in je bil obenem najboljši med govorci, ki angleščino govorijo kot tuji jezik (uradno niso vodili te kategorije). Z rezultatom smo še posebej zadovoljni, ker so se naši dijaki enakovredno kosali z ekipami, ki bodo večinoma zastopali svoje države na svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu. Na koncu nam je zmanjkalo malo sreče, vendar pa smo si pri tem pridobili veliko izkušenj, ki bodo tako dijakom kot klubu prišle še kako prav.
Večina debatnih krogov je potekala na privatni srednji šoli Robert College Institute, ki je bila ustanovljena leta 1863 za šolanje otrok diplomatov, danes pa sprejema le najbolj nadarjene in tiste, ki si lahko privoščijo 25000 dolarjev letne šolnine. Preostali debate so potekale na eni izmed srednjih šol, ki delujejo v okviru mednarodnega izobraževalnega programa, ki se ponaša z neverjetno opremljenostjo naravoslovnih učilnic ter z odličnimi razmerami za športne aktivnosti in ostale obšolske dejavnosti.
V času turnirja smo spali in en dan tudi debatirali na Yeditepe University, največji univerzi v Turčiji. Študentsko življenje na univerzi se zelo razlikuje od študija v Sloveniji, saj študentje vseh programov živijo in se šolajo na enem mestu, ker je univerza izredno čista in urejena ter ker so varnostniki prisotni na vsakem koraku, univerza pa je obzidana in nadzorovana kamerami.
Istanbul nas je navdušil s svojimi velikimi kontrasti, na eni strani evropsko urbanostjo in na drugi s svojo vzhodnjaško dušo. Z uradno 11 milijoni, neuradno več kot 15 milijoni, vključno s primestnimi območji pa več kot 20 milijoni prebivalcev je bil prevelik, da bi ga lahko v prostem času, ki smo ga imeli, dodobra spoznali.
V spominu nam bodo najbolj ostale borbenost ekip, neverjetna finalna debata, druženje z dijaki in mentorji iz številnih držav, Hagia Sofia, Modra mošeja, vrvež na glavni Istanbulski tržnici, barantanje s trgovci, vratolomne vožnje s podivjanimi vozniki kombijev, vožnje s prepolnimi avtobusi iz evropskega v azijski del Istanbula ter turška počasnost pri organizaciji turnirja. Turki so ob naših željah in pripombah, ob prepolnih avtobusih, čakanju na sobo ob enih ponoči ali večurnih zamudah samo skomigali z rameni in nas soočili z resnico. »To je Turčija«. Vsi se strinjamo, to je Turčija, to je Istanbul in še mnogo več kot to.
Nastja, Anita, Martin, Anže, prof. Gartner
[nggallery id=158]
