8., 9. in 10. 11. 2017
Po jesenskih počitnicah se v Slovenskem ljudskem gledališču Celje začenjajo abonmajske gledališke predstave.
Začetek vseh predstav je ob 11. uri, zato je odhod z rondoja ob 10.45.
Profesorji spremljevalci preverijo prisotnost in spremljajo dijake v gledališče.
Dijaki se po predstavah ne vračate k pouku.
Profesorji spremljevalci:
Sreda, 8. 11. 2017, ob 11. uri na malem odru (Elaine Murphy, Ljubi moj)
- j: Vesna Lavrinc, Tatjana Ravničan Ganzitti
- h: Lea Turnšek
Četrtek, 9. 11. 2017, ob 11. uri na malem odru (Elaine Murphy, Ljubi moj)
3.a: Jasmina Temnik Kerš, Sandra Marguč
- j: Mojca Šmit
Petek, 10. 11. 2017, ob 11. uri na malem odru (Elaine Murphy, Ljubi moj)
- a: Tina Bradeško
- h: Sonja Denša
Petek, 10. 11. 2017, ob 11. uri na velikem odru (Matjaž Zupančič: Pesmi živih mrtvecev)
- b: Jasmina Temnik Kerš 3. b: Borut Namestnik
- c: Valerija Zorko 3. c: Laura Kerin Jevtič
- č: Ljuba Koprivc Bertoncelj 3. č: Marko Zevnik
- d: Bojan Kostanjšek 3. d: Nataša Grobelnik
- i: Darja Poglajen 3. i: Maja Rak
Opis abonmajskih predstav
Elaine Murphy: Ljubi moj (Little Gem)
Komična drama
Debitantska drama irske dramatičarke, Dublinčanke Elaine Murphy Ljubi moj (Little Gem) je bila krstno uprizorjena na Fringe Festivalu v Dublinu septembra 2008 v koprodukciji Gúna Nua Theatre Company in Civic Theatre, Tallaght. Predstava, ki je bila na vseh festivalskih ponovitvah razprodana, je bila zmagovalka festivala v Dublinu, istega leta pa tudi presenetljiva uspešnica edinburškega Fringe Festivala in prva irska produkcija, ki je prejela najvišje priznanje edinburškega Fringe Festivala, nagrado Carol Tambor Best of Edinburgh (2009).
Elaine Murphy jev drami Ljubi moj uporabila monolog, pravzaprav tri povezane in prepletene monologe, ki jih pripovedujejo tri članice iste družine – babica Roza, hči Lidija in vnukinja Neli. Monološke pripovedi žensk treh generacij se zlijejo v živahno, duhovito in ganljivo osebnoizpovedno zgodbo o ljubezni, izgubi, osamljenosti in odtujenosti v sodobnem svetu.
Babica Roza skrbi za moža Ljubota, ki ga je zadela kap, sooča se z osamljenostjo, utrujenostjo in občutkom zapuščenosti. Pogreša svojega Ljubota, kot prijatelja, moža in ljubimca.
Njena hči Lidija je prodajalka in v službi doživi čustveni kolaps. Že več let ni videla svojega moža, klošarja in odvisnika, ki ji je strl srce, zadnje čase pa ga spet srečuje na ulici. Počuti se osamljeno in depresivno, do onemoglosti čisti stanovanje, s hčerjo težko komunicirata in med njima ni pristnega odnosa. Psihiater ji svetuje, naj vsak teden naredi eno lepo stvar zase.
Njena hči Neli je maturirala in dela v klicnem centru. V prostem času žurira, pije, snifa koko in zgublja čas s svojim neresnim fantom Pavletom, ki sanja o odhodu v tujino. Potem nepričakovano ugotovi, da je noseča.
Vse tri ženske doživljajo čustveno krizo, spopadajo se s svojimi težavami in osamljenostjo, ki jo čutijo ob odsotnosti svojih moških. Novo upanje jim prinese rojstvo fantka, ki dobi ime po dedku. Mali Ljubomir je njihov ljubi, njihov zaklad, ki ženske treh generacij spet poveže med seboj.
Elaine Murphy je svojo igro opisala kot »zmešnjavo vseh žensk, ki jih je srečala: delavnih, ne pretirano bogatih ne revnih … žensk, kot smo me same, ki se prebijamo«. V drami Ljubi moj ji je uspelo običajno, malo življenje izrisati zanimivo, presunljivo in humorno, da se nas dotakne. Ljubezen in smrt, osamljenost, zapuščenost, staranje, težavno materinstvo in neželeno materinstvo so glavne teme presunljive in duhovite zgodbe treh žensk iste družine. Izdajstva, stiske, trpljenje in razočaranja se prepletajo z nepričakovanimi srečnimi in komičnimi življenjskimi situacijami, ki vzbujajo tako solze kot smeh.
Igralke:
Neli: Liza Marija Grašič k. g.
Lidija: Barbara Medvešček
Roza: Anica Kumer k. g.
Predstava traja 1 uro in 45 minut in ima odmor.
Avtor besedila pesmi v predstavi je Nebojša Pop-Tasić.
Izvajalci glasbe na posnetku Štefica Stipančević (vokal), Branko Rožman (klavir), Boštjan Imenšek (kitara).
Matjaž Zupančič: Pesmi živih mrtvecev
Drama
V drami Pesmi živih mrtvecev se soočimo s komisijo, ki jo sestavljajo predsednik, izvedenca za strokovna vprašanja, politična delegata in referent. Komisija ima nalogo preiskati nenavaden incident, v katerem je mlad moški visokemu članu tuje delegacije odgriznil uho. Izkaže se, da se je neznanemu mlademu moškemu kljub strogim varnostnim ukrepom uspelo izmuzniti iz bližnje mrtvašnice, saj tega objekta niso nadzorovali. Kot poroča Referent ravno zaradi tega, ker iz mrtvašnice niso pričakovali nevarnosti, sploh pa ne živega človeka. Gledališka igra z močnim družbeno angažiranim sporočilom se duhovito poigrava s situacijami v slovenskem političnem življenju, z različnimi komisijami, ki jih ustanavljamo kot po tekočem traku, a niso nikoli sposobne (morda jim tudi ni v interesu) pripeljati zadev do konca zaradi birokratskih formalnosti in medsebojnih sporov. Medtem pa ljudje pred njenimi očmi umirajo. Zupančič s svojim značilnim jedkim humorjem brez dlake na jeziku v slogovno izvrstno napisani igri okrca sodobno slovensko politično groteskno sceno in pokaže družbi neizprosno ogledalo.
Drama Pesmi živih mrtvecev je bila leta 2015 med petimi nominiranimi besedili za Grumovo nagrado. Strokovna žirija je v obrazložitvi nominacije za Grumovo nagrado zapisala: Igra Pesmi živih mrtvecev prinaša jedko in sarkastično, a žal tudi zelo natančno podobo današnjega sveta. V njej smo priča sestanku »strokovno-politične« komisije, ki se je zbrala, da bi preučila nenavaden, že kar absurden incident. A namesto da bi se komisija spopadla s samim problemom, se izmika, izgublja v proceduralnih vprašanjih, išče rešitev v protokolu in procesni zakonodaji, podleže osebnim preferencam in muham ter v skorajda perverznem ukvarjanju s seboj popolnoma pozabi na svojo nalogo. In medtem ko ta in verjetno številne podobne komisije v institucijah sestankujejo, se ljudje zunaj, čedalje bolj nemočni v vsakdanjem spopadanju s konkretnimi materialnimi, zdravstvenimi in najrazličnejšimi drugimi težavami, spreminjajo v nekakšne žive mrtvece. Gon po preživetju imenujejo optimizem in sploh ne opazijo, da pravzaprav ne živijo več. Igra je spretno izpisana in izjemno duhovita, a njen črni humor se izzivalno preliva v pretresljivo podobo globoko razcepljenega sveta, v katerem »komisije« nikoli ničesar ne rešijo, življenje tistih, za katere so zadolžene, pa se ob vsej brezbrižnosti in krutosti neizprosno izteka.
Igrajo:
Jožef Predsednik, predsednik: Peter Musevski
Benjamin Kozinski, izvedenec za strokovna vprašanja: Aljoša Koltak
Dr. Jan Pedlbuš, izvedenec za strokovna vprašanja: Renato Jenček
Roza Pavlova, politična delegatka: Lučka Počkaj
Tristan Komobran, politični delegat: Igor Žužek
Referent: Aljoša Ternovšek
Tajnica: Vesna Pernarčič
Pacient, v začetku truplo: Blaž Setnikar
Predstava traja 1 uro in 20 minut in nima odmora.
