Na obisku na severu Španije

Dvanajst dijakinj 2. in 3. letnika Gimnazije Celje – Center (Tjaša Amon, Maja Boček, Tjaša Čadej, Nina Posilovič, Petra Brečko, Alja Cestnik, Lea Jurhar, Ines Hostnik, Janja Muzel, Petra Novak, Samanta Pahole, Eva Žgajner) , ki se kot drugi tuji jezik učijo španščino, in profesorici španskega jezika Lučka Rednak in Nataša Peunik, se je v začetku novembra (4. – 12. 11.) odpravilo na strokovno ekskurzijo in hkrati mednarodno izmenjavo v Španijo.

[nggallery id=223]

Prvi štirje dnevi so bili namenjeni spoznavanju in raziskovanju španskega glavnega mesta Madrida: ogledali smo si slavne madridske četrti: Četrt literatov, kjer so bivali pomembni španski književniki, med njimi dramatik Lope de Vega, sloviti pisatelj Miguel Cervantes (v tej četrti so tudi prvič natisnili Don Kihota), pisatelj Francisco Quevedo in še kdo. V tej četrti so tudi začeli uprizarjati vrsto španskega baročnega gledališča – los corrales. In nenazadnje, je ta četrt navdihnila rahlo nenavadnega pisatelja Ramona Valle Inclana, da je prav sem postavil prizorišče dogajanja svojega najpomembnejšega dela Las luces de Bohemia.

Ustavili smo se tudi na Puerti del Sol, trgu, imenovanem Sončna vrata, kjer danes Španci praznujejo novo leto. Kakšni dve stoletji prej pa je bil ta trg prizorišče krvavega spopada med Španci in Napoleonovimi plačanci, dogodek, ki ga je naslikal tudi Francsico Goya.

Poiskali smo tudi ulico, kjer živi španska verzija Zobne miške, se sprehodili do Kraljeve palače, Španskega trga ter Glavnega trga.

V muzeju Prado smo si ogledali dela Diega Velázqueza, El Greca in Francisca Goye, v muzeju Kraljice Sofije pa smo si ogledali svetovno znano Guernico in ostala dela modernih slikarjev.

Odpravili smo se tudi na velikanski boljši sejem El Rastro ter v park Retiro, kjer stoji eden izmed redkih kipov Padlemu angelu.

Ker so bikoborbe še vedno ena izmed španskih pomembnih tradicij, smo si ogledali tudi areno za bikoborbe Las Ventas, ki velja za najzahtevnejšo areno v Španiji. To pomeni, da je občinstvo na tej areni še posebej zahtevno in le redki matadorji si priborijo najvišje nagrade: bikova ušesa in rep.

Ko smo Madrid prečesali po dolgem in po čez, smo se odpravili v severno kastiljsko mesto León, kjer so nas pričakale družine gostiteljice. Povezali smo se namreč s srednjo šolo IES Ramiro II, ki leži kakšnih dvajset kilometrov severno od Leona v mestecu La Robla.

Naslednji dan se je že začel pouk v španskih klopeh. Dijakinje so k pouku odšle s svojimi novimi prijateljicami in so takoj ugotovile, da so španski učitelji manj strogi kot slovenski – no, vsaj kar se tiče vikanja. Španski dijaki namreč svoje učitelje tikajo in kličejo po imenu. Ko učitelj vstopi v razred ni obvezno, da dijaki vstanejo. V razredu je do trideset učencev, s poukom začnejo ob 8.45 in končajo najkasneje do pol treh. Imajo nekaj kratkih in en dolgi odmor, imenovan 'el recreo', med katerim so vsi na dvorišču. Po pouku se odpravijo domov na kosilo. Šola IES Ramiro II je zelo aktivna, saj so med najboljšimi v državi v mediaciji, vključeni so tudi v številne mednarodne projekte in izmenjave.

V sklopu izmenjave smo obiskali tudi sosednjo srednjo šolo: Poklicna šola Virgen Del Buen Suceso, kjer nas je sprejela ravnateljica. Izvajajo različne poklicne programe: metalurgija, elektrotehnika, informatika, rudarstvo. Šola je znana tudi po tem, da je v njej kar nekaj slikarskih del Vele Zanettija ki je nekaj časa bival v La Robli. Isto dopoldne smo obiskali tudi občino, kjer nas je sprejel sam župan mesta.

Španci so za nas pripravili tudi nekaj krajših ekskurzij po okolici: idilično mestece Castrillo de los Polvazares, znano po svoji rustikalni arhitekturi, vse hiše so namreč zgrajene iz rdeče opeke in imajo zelena vrata. Po mestecu se je prepovedano voziti z avtom. Astorga je drugo izjemno zanimivo mestece, znano po episkopalni palači, ki je delo slovitega katalonskega arhitekta Antonija Gaudíja, po katedrali ter po muzeju čokolade. V Astorgi pa čokolada ni le rjave barve, pač pa si lahko privoščite tudi oranžno, vijolično, modro, rožnato in še kakšno ploščico. Mesto León pa se ponaša s svojo slovito katedralo, v kateri je eden izmed redkih kipov Device Marije v pričakovanju; cerkev San Isidoro, pod katero so grobnice leonskih kraljev – León je namreč zgodovinsko ena izmed pomembnejših kraljevin na Iberskem polotoku pred združitvijo Španije v eno državo v 15. stoletju. Zanimivo da, mesto León ni dobilo imena po levu (león je v španščini namreč lev), pač pa ime izhaja iz latinske besede za legijo, saj je bil Iberski polotok kar nekaj stoletij pod starorimsko oblastjo.

Predzadnji dan so se celjske dijakinje uspešno predstavile obiskovalcem v občinski dvorani in v Španijo prenesle delček Gimnazije Celje – Center, mesta Celja in naše države.

Zadnji dan smo v solzah zapustili naše nove prijatelje in jih z ‘Hasta siempre’ povabili v Celje, kamor bodo predvidoma prišli spomladi naslednje leto.

Nataša Peunik, prof.

Pojdi na vsebino