Petek, 13. septembra, je bil za 58 dijakov GCC in štiri spremljevalne profesorje malo drugačen. Namesto v šolo smo zavili na avtobusno postajo, kjer nas je pričakal zdaj nam že dobro znani vodič Tadej. Po dolgi vožnji na drugi konec Slovenije smo se ustavili pri vasici Škocjan. Dodeljena vodička nam je na spolzki poti skozi Škocjanske jame osvetljevala zanimivosti. Ugotovili smo, da so lahko podzemne jame zelo akustične in bili prisiljeni pospraviti svoje mobilne telefone, saj signala 144 metrov pod zemljo ni. Na zadovoljstvo tamkajšnjih netopirjev smo po dveh urah spet sedli na avtobus in nadaljevali pot v Lipico. V domovanju lipicanca smo izvedeli veliko o zgodovini kobilarne in se spoznali z žrebci. Ogledu posestva je sledilo popoldne v Piranu; kratek ogled mesta, nato pa dolgo pričakovani prosti čas. Z zarjo smo se odpravili proti domu.
Naš petkov izlet je dokaz, da nam ni treba prečkati meje, da bi bili očarani. Takšen prijeten dan je res fantastična nagrada in razlog, da se med letom splača še malo bolj potruditi. Vodstvu gre res velika zahvala, da nam daje to, kar nobena druga šola ne, nagrado za pridne.
Maruša Turnšek, 4. b
[nggallery id=415]
