Naravoslovni tabor 2015

Med 1. in 5. junijem smo dijaki 1., 2. in 3. letnika ter profesorici Smiljana Adamič Vasič in Danica Centrih uživali na naravoslovnem taboru v Gorenjih Radencih ob Kolpi. Lahko bi rekli, da smo bili v osrčju Krajinskega parka Kolpa. Bivali smo v CŠOD Radenci, kjer ni manjkalo okusne hrane, dobre volje in novih znanj. Sočasno so bili v domu tudi osnovnošolci iz Prekmurja.

Preživeli smo nadvse čudovit in pester teden, k temu pa je malo prispevalo tudi sončno vreme. Veliko smo prehodili, kolesarili, tekli, veslali po reki Kolpi, se preizkusili v lokostrelstvu, preučevali reko Kolpo, spoznavali drug drugega, se družili in predvsem zabavali. Že prvi dan smo se sprehodili na vrh Radenske stene, kjer smo si ogledali razgled nad prijetno pokrajino ob reki, ki se razteza tudi na hrvaško stran. Ob poti smo se posladkali z gozdnimi jagodami. Ogledali smo si bližnjo kraško jamo Kobiljačo, ki velja za najdaljšo belokranjsko kraško jamo. Seveda smo do nje odšli peš in pot nas je vodila tudi po slikovitem kanjonu reke Kolpe. Na žalost oz. na srečo, kakor za koga, nismo srečali nobene večje živali, kot so ris, medved in volk, smo pa naleteli na lepo ohranjene stopinje manjšega medveda. Izkoristili smo bližino reke, po kateri smo se zapeljali s kanuji. Tisti, ki so želeli, so se preizkusili z veslanjem v kajaku in na sup deski. Prav tako ni manjkala osvežitev v reki s približno 18 °C. A preden smo zaplavali, smo ugotovili, da voda tega območja spada v drugi kakovostni razred, kar pomeni, da ni pitna, ampak kopalna. Spoznali smo tudi zanimivo zgodovino kraja in ostale njegove značilnosti. Zadnji večer smo v okolici doma zakurili taborniški ogenj in si popestrili večer s peko hrenovk nad ognjem. Moram priznati, da so bile odlične! Na petdnevnem taboru smo se razgibali ter se odklopili iz stresnega življenja in se karseda sprostili v čudoviti naravi.

Sama sem bila na naravoslovnem taboru prvič in lahko rečem, da sem zelo vesela, da sem se ga lahko udeležila. Glavni razlog se najbrž skriva v odmaknjenosti od večjih mest, razgibanem programu, poučnih vsebinah, športnih aktivnostih, novih izkušnjah, spoznavanju »strašnih« živali itd. Uživala sem v dejavnostih, ki so bile zame nove; še posebej supanje, vožnja s kajakom, peka hrenovk na tabornem ognju ter izdelovanje zobne kreme, mila, dišečih kroglic in mazila za ustnice. Zaradi teh nepozabnih dni mi je kar malo žal, da se tabora naslednje leto kot maturantka ne bom mogla udeležiti. Zagotovo pa je bil to eden najlepših srednješolskih tednov, ki se ga bom spominjala še dolgo, dolgo časa.

Sabina Boršič, 3. H

Organizatorica tabora: Smiljana Adamič Vasič

Pojdi na vsebino