gimnazija

predšolska vzgoja

umetniška gimnazija - likovna smer

Pilotni projekt Zlato jabolko

Aktualni okoljski izzivi in kurikularna prenova programov gimnazija in umetniška gimnazija likovne smeri, so razlogi, da smo se na Gimnaziji Celje – Center v letošnjem šolskem letu odločili za izvajanje projekta z naslovom Zlato jabolko. To je pilotni projekt, ki smo ga načrtovali v sodelovanju z Zavodom za šolstvo. Naš zunanji partner pri tem je bil upravljavec Kozjanskega parka.
S projektom smo želeli uresničiti nekatere cilje kroskurikularnega tematskega področja okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, ki je sestavni del obeh prenovljenih programov. Naše glavno vodilo pri načrtovanju projekta je bilo dijakom približati trajnostni razvoj v neposrednem okolju.
V mednarodnem letu biodiverzitete smo kot lokacijo za izvedbo projektnih dni izbrali Kozjanski regijski park, pokrajino v neposredni bližini Celja, ki sodi zaradi visoke stopnje biodiverzitete ter bogate naravne in kulturne dediščine med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi.
Projekt smo zasnovali interdisciplinarno. Pri njem je sodelovalo štirinajst profesoric in profesorjev Gimnazije Celje – Center: Darja Poglajen, Barbara Hernavs, Sandra Kač, Sergej Vučer, Mateja Glušič Lenarčič, Jožica Kovač, Metka Krajnc, Špela Lužar, Tanja Tramšek, Maša Uranjek, Ratimir Pušelja, Jure Slapnik, Miha Gartner in vodja projekta Bernarda Špegel Berdič ter devet zunanjih sodelavcev, predstavnikov upravljavca Kozjanskega parka: gospe in gospodje direktor Ivo Trošt, Mojca Kunst, Nada Vreže, Adrijan Černelč, Nataša Ferlinc, Vesna Zakonjšek, Tatjana Zalokar, Lucija Zorenč in Nina Lojen. Sodeloval je tudi gledališki igralec, gospod Igor Sancin.
Kot ključni cilj smo si zastavili ugotoviti, kako v zavarovanem območju celostno razvijati vrednote trajnostnega razvoja. Predvidevali smo, da je to možno le ob upoštevanju in povezovanju okoljskega, družbenokulturnega in gospodarskega razvoja. Dijaki so spoznavali, ali potreba varovanja naravne in kulturne dediščine res predstavlja pomembno priložnost za socialnogospodarski razvoj zavarovanega območja in širše regije.
Dejavnosti v okviru projekta smo izvedli v obliki treh projektnih dni v Kozjanskem parku in v šoli. Dejavnosti v okviru projektnih dni v Kozjanskem parku, ki smo ju izvedli 15. in 16. aprila 2010 so vključevale: ekskurziji z vodenimi ogledi, terensko in laboratorijsko raziskovalno delo, predavanje, likovno snovanje, izvedbo intervjuja in oglede filma, gledališke, literarne, glasbene, sabljaške in plesne predstave ter recitala. Dejavnosti so dijaki fotografsko in filmsko dokumentirali.
V okviru zaključnega projektnega dne v šoli, ki smo ga izvedli 6. maja 2010, smo izvedli debato z naslovom Sonaravno gospodarjenje omogoča vsestranski razvoj zavarovanega območja, ki so jo pripravili dijaki, in okroglo mizo z naslovom Razvojna usmerjenost Kozjanskega parka. Na okroglo mizo, ki so jo vodili dijaki, smo povabili predstavnika lokalnih skupnosti znotraj parka, župana občine Kozje, gospoda Dušana Andreja Kocmana, direktorja Kozjanskega parka, gospoda Iva Trošta, direktorja Krajinskega parka Goričko, gospoda dr. Bernarda Goršaka in ekološkega kmetovalca, gospoda Martina Šmalčiča. Dijake smo želeli seznaniti z možnimi mehanizmi za doseganje ciljev varstva narave ob hkratnem zadovoljevanju interesov lokalnega prebivalstva ter z razvojno usmerjenostjo Kozjanskega parka, hkrati pa smo dijakom želeli omogočiti aktivno vključitev v družbeno razpravo.

Vsem sodelujočim pri projektu se zahvaljujemo za njihov prispevek.

Projektni tim

[nggallery id=108]

Objavi komentar

Če želiš objaviti komentar, moraš biti prijavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Skip to content