Skip to content

Splošna gimnazija

Splošno o programu

Gimnazijski program je splošnoizobraževalen in je namenjen nadaljevanju izobraževanja na univerzi. Zaključi se z obvezno maturo iz petih predmetov (slovenščina, tuji jezik, matematika in dva izbirna predmeta), ki je tudi pogoj za vpis na univerzo. Prizadevamo dosegati široko znanje, spodbujati ustvarjalnost in kritičnost ter razvijati odnose, ki temeljijo na humanosti, medsebojnem spoštovanju in odgovornosti.

 Tudi v tem šolskem letu bomo na šoli nadaljevali s posodobitvijo in obogatitvijo gimnazijskega programa ter upoštevali tudi smernice zadnje operativno-vsebinsko prenove (2017), ki uvaja fleksibilni predmetnik in interdisciplinarni tematski sklop (ITS), ki ga sicer na GCC izvajamo v obliki izbirnih predmetov: POT – potrošništvo v odgovornosti za trajnosti razvoj, JAN – javno nastopanje, Projektno delo z osnovami raziskovalnega dela in RANDI – razvoj naprav z digitalizacijo. Upoštevali bomo sodobne učne pristope, ki prinašajo predvsem naslednje novosti: delitev učnih vsebin na obvezne in izbirne, nove pristope k poučevanju (kompetentno poučevanje) in medpredmetno povezovanje, projektno delo. V pouk in dejavnosti bomo vključevali IKT.  Letošnja krovna tema  V znanju je moč bo ponudila osnovo za medpredmetno povezovanje ter interesne in obšolske dejavnosti. Nadaljujemo s postopnim uvajanjem inovativne pedagogike 5.0, formativnega spremljanja pouka in vključevanjem podjetnostnih kompetenc v pouk. Posebno pozornost bomo namenili tudi delu z nadarjenimi dijaki.

V 1. letniku imajo vsi gimnazijci isti predmetnik. V 2. letniku si dijaki dve uri tedensko izberejo po želji. Izbirajo lahko med ITS-ji: javno nastopanje, potrošništvo v odgovornosti za trajnostni razvoj, projektno delo z osnovami raziskovalnega dela ali razvoj naprav z digitalizacijo ter učenjem tretjega tujega jezika (nemščina, italijanščina, španščina, francoščina, ruščina, kitajščina). Z izjemo JAN imajo dijaki izbirni predmet oz. ITS v 2. letniku na urniku po dve uri tedensko, v 3. pa po dve uri tedensko le v prvem ocenjevalnem obdobju. JAN imajo na urniku le v 2. letniku.

Vsi gimnazijci si v 3. letniku že izberejo po dva izbirna maturitetna predmeta, ki ju imajo po eno uro tedensko ter obvezni vsebinski sklop aktivno državljanstvo. Vsebinski sklop je zasnovan interdisciplinarno, v njem pa se prepletejo in povezujejo spoznanja različnih znanstvenih disciplin (sociologije, filozofije, politologije, zgodovine, geografije ipd.). Temeljni cilj je spodbujanje aktivnega, informiranega in odgovornega demokratičnega državljanstva. Sklop bomo izvajali skozi celotno šolsko leto (35 ur). Dijaki 3. letniku imajo tudi dodatno uro matematike, ki jo izvajamo kot priprave na maturo.

V 4. letniku si gimnazijci izberejo dva maturitetna izbirna predmeta, ki ju imajo bodisi po pet ur tedensko (psihologija, sociologija, filozofija), bodisi po štiri ure tedensko (geografija, biologija, kemija, fizika) ali pa po tri ure tedensko (zgodovina, tuji jezik, umetnostna zgodovina). Dijaki si lahko izberejo še po eno uro tedensko dodatnega učenja slovenščine. Letos bomo nadaljevali poučevanje matematike in angleščine na dveh zahtevnostnih ravneh v 4. letniku – angleščino kot nivojski pouk, pri matematiki pa bodo imeli dijaki, ki so izbrali maturo na višjem nivoju, dodatni dve uri. Tudi letos bomo izvedli poskusno maturo (marec 2025).

Obvezne izbirne vsebine bomo izvedli v treh ločenih terminih, nekaj dejavnosti pa tudi med samim šolskim letom. V oktobrskem in decembrskem terminu bodo obvezne vsebine, v aprilu pa izbirne. V slednjem terminu bodo tudi izbirne ekskurzije. Izvedli bomo tudi dva šolska projekta: za dijake 1. letnika Celje, mesto moje mladosti, za dijake 2. letnika pa Zlato jabolko.

Predmetnik
IZVEDBENI PREDMETNIK 1. RAZRED 2. RAZRED 3. RAZRED 4. RAZRED
PREDMETI ŠT. UR na TEDEN ŠT. UR na TEDEN ŠT. UR na TEDEN ŠT. UR na TEDEN
SLOVENŠČINA 4 4 4 5
MATEMATIKA 4 4 5 5
PRVI TUJI JEZIK 3 3 3 4
DRUGI TUJI JEZIK 3 3 3 3
ZGODOVINA 2 2 2 2
ŠPORTNA VZGOJA 3 3 3 3
GLASBA 1,5 / / /
LIKOVNA UMETNOST 1,5 / / /
GEOGRAFIJA 2 2 2 /
BIOLOGIJA *2 *2 *2 /
KEMIJA *2 *2 *2 /
FIZIKA *2 *2 *2 /
PSIHOLOGIJA / / 2 /
SOCIOLOGIJA / 2 / /
FILOZOFIJA / / / 2
INFORMATIKA *2 / / /
#3. TUJI JEZIK ALI INTERDISCIPLINARNI TEMATSKI SKLOP / 2 1 /
IZBIRNI PREDMETI ZA PRIPRAVO NA MATURO / / 1 6–10
S K U P A J : 32 31 33 30-34
OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE 90 (letno) 90 (letno) 55 (letno) 30 (letno)
AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO / / 35 (letno) /

# IZBIRNI PREDMET za 2. in 3. razred: tretji tuji jezik, javno nastopanje, potrošništvo v odgovornosti za trajnostni razvoj, projektno delo z osnovami raziskovalnega dela, razvoj naprav z digitalizacijo

* delitve v skupine

Izbirni predmeti (GIM in UG)

UVODNO POJASNILO K IZBIRNOSTI V GIMNAZIJSKIH PROGRAMIH

Predmetnik splošne gimnazije je sestavljen iz treh delov:

  1. obvezni predmeti (80 % gimnazijskega programa; jedro tega programa poleg materinščine in matematike predstavljajo še naslednji predmeti: dva moderna tuja jezika, zgodovina in geografija, 3 naravoslovni predmeti (BIO, FIZ, KEM), 3 predmeti s področja humanistike in družboslovja (FIL, SOC, PSI), glasba in likovna umetnost, informatika ter športna vzgoja);
  2. nerazporejene ure (14 % celotnega programa, te ure so namenjene poglabljanju znanja in specifičnim interesom dijakov – izbirni predmeti, ki imajo določene učne načrte);
  3. obvezne izbirne vsebine (6% celotnega programa, vključujejo različna znanja, ki jih šolski predmeti le deloma pokrivajo, izvajajo se na različne načine in so tudi namenjene za zadovoljevanje individualnih interesov dijakov);

V strokovno-gimnazijskem programu, kamor sodi tudi program umetniška gimnazija – likovna smer, izbirnost za enkrat NI OBVEZNA in ni predvidena. Na GCC sicer dijakom umetniške smeri omogočamo obiskovanje 3. tujega jezika, od leta 2018/2019 dalje pa tudi drugih izbirnih predmetov (študij okolja, javno nastopanje in projektno delo z osnovami raziskovalnega dela).

OBSEG IZBIRNIH PREDMETOV

Na GCC se izbirni predmeti izvajajo v obsegu 105 ur (2. letnik – po dve uri na teden, 3. letnik – po dve uri v prvi polovici šolskega leta); izjema je predmet JAVNO NASTOPANJE, ki se izvaja le v 2. letniku v skupnem obsegu 70 ur.

OBLIKOVANJE SKUPIN IN PRIJAVA K IZBIRNIM PREDMETOM

V skladu s Pravilnikom o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 99/10) lahko skupina, oblikovana pri urah za izbirne predmete, šteje največ toliko, kot je normativ za oblikovanje polnoštevilnega oddelka v skladu z ustreznim normativom, ki je za posamezne vrste izobraževalnih programov določen v VII. poglavju tega pravilnika. Število skupin pri posameznem predmetu se praviloma določi tako, da se število dijakov deli z velikostjo normativnega oddelka, kot je za posamezne vrste izobraževalnih programov in letnike v posameznih šolskih letih določeno v VII. poglavju tega pravilnika. V praksi to pomeni, da lahko na GCC oblikujemo skupino, če se k izbirnemu predmetu vpiše najmanj 16 in največ 28 dijakov – to velja za predmete študij okolja, javno nastopanje in vse 3. tuje jezike. Izjema sta kitajščina in projektno delo z osnovami raziskovalnega dela, saj izvajanje teh dveh predmetov ne financiramo iz javnih sredstev. Pri teh dveh predmetih je lahko število vpisanih manjše od normativa.

 PRIJAVA; od leta 2018 je postopek prijave sledeč:

  • posredovanje kataloga izbirnih predmetov dijakom maja vzporedno z anketo, ki preverja želje dijakov (opredeliti morajo 2 želji);
  • oblikovanje skupin na podlagi ankete (če se na podlagi rezultatov ankete ugotovi, da za nek predmet ni dovolj zanimanja, potem se predmeta ne razpiše in o tem pred začetkom e-prijave obvesti dijake; prav tako pa se dijake obvesti, če je za nek predmet več interesa (več kot 30 dijakov), kot dopušča normativ za oblikovanje skupine);
  • izvedba e-prijav v e-učilnicah
JAVNO NASTOPANJE (70 ur, 2. letnik)

Vsebinski sklopi

  1. Psihološka priprava na javni nastop.
  2. Nebesedna komunikacija, ravni oblačenja in osnove lepega vedenja.
  3. Govorna kultura v sporazumevanju.
  4. Veščine uspešnega govornega nastopa.

 

Pregled pomembnejših tem:

  • Čustvovanje in motivacija.
  • Soočanje z duševnimi obremenitvami (konstruktivno/nekonstruktivno).
  • Tehnike sproščanja in psihološka priprava na pomembne nastope.
  • Nebesedna komunikacija.
  • Ravni oblačenja.
  • Rokovanje, predstavljanje in pozdravljanje.
  • Osnove lepega vedenja.
  • Vrste in zgradba pogovorov.
  • Načela kulturnega razpravljanja.
  • Uporabne vaje iz pravorečja.
  • Načela uspešnega sporočanja.

Predmet je zasnovan interdisciplinarno in uporabno (slovenščina, psihologija, bonton, retorika, komunikacija …). Teoretični koncepti se prepletajo z izkušnjami iz vsakodnevnega življenja in dijaki tako pridobijo konkretno znanje in veščine, ki jih lahko uporabijo v različnih okoliščinah, tudi npr. pri ustnem ocenjevanju, kjer učinkoviteje in prepričljiveje pokažejo svoje znanje.

Dijaki pridobijo dve oceni – prvo iz kratkega pisnega preizkusa, drugo pa z nastopom, na katerega se pripravljajo večinoma pri pouku.

 

Ključne kompetence:

  • Zavedajo se vpliva čustvovanja na miselne procese in splošno funkcioniranje posameznika;
  • Spoznajo in ozavestijo konstruktivne in nekonstruktivne načine soočanja z duševnimi obremenitvami, npr. s stresom ali frustracijo.
  • Naučijo se nekaterih tehnik sproščanja in psihološke priprave na pomembnejše javne nastope.
  • Spoznajo pravila vedenja v določenih socialnih situacijah in ozavestijo tudi pomen neverbalne komunikacije in vizualne podobe.
  • Seznanijo se s pravili rokovanja, predstavljanja in pozdravljanja.
  • Spoznajo veščine uspešnega govornega nastopa.
  • Spoznajo pomen poudarka, intonacije, hitrosti, ritma, višine in jakosti glasu.
  • Spoznajo etiko dialoga in razumejo, zakaj je o istih stvareh mogoče prepričljivo govoriti na različne načine.
  • Spoznajo, kako lahko oblikujejo prepričljive govorne nastope.
  • Ozavestijo pogoste (lastne) napake in jih odpravljajo.
POTROŠNIŠTVO V ODGOVORNOSTI DO TRAJNOSTI (105 ur, 2. in 3. letnik)

KAR JE DOBRO ZA OKOLJE, JE NAJBOLJŠA IZBIRA TUDI ZAME!

  • Kako lahko sami vplivamo na svet, kako lahko s svojimi dejanji na koncu povzročimo ekološko katastrofo ali pa ustvarimo okolju prijazen in trajnostni odnos do skupnih dobrin?
  • Vzroke svetovnih problemov običajno iščemo v drugih in drugje, manj nam je blizu misel, da nanje vplivamo sami in z vsem svojim bivanjem – doma, v zasebnem življenju, na delovnem mestu.
  • Potrošništvo je eden glavnih razlogov za številne okoljske, družbene in ekonomske probleme in je v porastu. Ali smo, želimo biti, si upamo biti kritični potrošniki?
  • Ali smo sposobni in pripravljeni sprejeti izziv za male ali večje spremembe v lastnem življenju ter tako družiti skupne sile v mrežo trajnostnega in skupnega napredka?

 

TEMATSKI SKLOPI IN VSEBINSKA PREDSTAVITEV PREDMETA:

  1. KRITIČNO POTROŠNIŠTVO.
  • Psihologija potrošništva, vpliv medijev, vrstnikov, družine, reklamiranja na oblikovanje potrošniških navad, kriza vrednot (pomen in vpliv materialnih vrednot na oblikovanje potrošniških navad), sestava, obdelava in evalvacija anketnega vprašalnika (timsko poučevanje, medpredmetna povezava), ogled City centra Celje.
  • Družba in potrošništvo, vrednote in norme potrošništva, mediji in medijski konstrukt, aktualna tematska soočenja z debatno tehniko.
  • Eksperimentalno določanje količine sladkorjev in vitamina C v izbranih napitkih, preverjanje deklaracij analiziranih napitkov in primerjava z reklamnimi slogani glede na ugotovljeno sestavo živil.
  • VARSTVO OKOLJA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ. Teoretične zasnove (ekologija, trajnostni razvoj, varstvo okolja), kaj lahko sami naredimo za okolje, pregled okoljske zakonodaje, ustvarjalna družba v duhu trajnostnega razvoja.

 

  1. STROKOVNA EKSKURZIJA (v 2. in 3. letniku).

Predavanja.

Ogledi primerov dobrih praks.

 

  1. PROJEKTNA NALOGA IN PREDSTAVITEV (3. letnik).

Dijaki izberejo raziskovalno temo s področja kritičnega potrošništva.

RAZVOJ NAPRAV Z DIGITALIZACIJO (RANDI) (105 ur, 2. in 3. letnik)

RAzvoj Naprav z DIgitalizacijo (ali krajše RANDI) je interdisciplinarni tematski sklop, v okviru katerega se dijaki spoznajo z osnovami načrtovanja, razvoja, izdelave in predstavitve kompleksnega izdelka, katerega delovanje temelji na zajemanju, obdelavi in digitalni analizi podatkov.

Dijaki na podlagi svojih interesov, potreb in predznanja izberejo učne vsebine in tehnike, ki jih uporabljajo v postopku reševanja problemov in razvoja naprave. Predmet vključuje naslednja področja:

  • poznavanje in uporaba fizikalnih merilnih sistemov,
  • delovanje in načrtovanje enostavnih električnih vezij,
  • uporaba mikroračunalniških sistemov (npr. Arduino ali Raspberry PI),
  • programiranje mikroprocesorjev,
  • 3-D modeliranje in 3-D tiskanje,
  • priprava in izvedba predstavitve izdelka.

Dijaki skladno s svojimi željami izberejo cilj svojega razvojnega dela, ki ga lahko osvajajo sami ali v skupini. Izbirajo lahko med predstavljenimi možnostmi, ki vključujejo formalne razpise in zahteve raznih srečanj in tekmovanj, in razvojnimi projekti po lastni izbiri. Nekaj primerov izdelkov, ki jih dijaki v sklopu predmeta lahko načrtujejo, izdelujejo, testirajo, umerjajo in predstavljajo, lahko najdete spodaj:

  • cenovno ugoden merilnik izbrane fizikalne količine;
  • model kompleksne tehnološke naprave ali sistema;
  • didaktični pripomoček za demonstracijo fizikalnega koncepta;
  • fizikalni sef, izdelan skladno z razpisom tekmovanja »Videl, premislil, odklenil!«;
  • most iz špagetov, izdelan skladno z razpisom tekmovanja »Ali je kaj trden most«;
  • eksperimentalna in teoretična obravnava problema, razpisanega v sklopu tekmovanja »International Young Physicists’ Tournament« (IYPT);
  • projekti po lastni izbiri.

S sodelovanjem pri predmetu dijaki razvijajo svojo kreativnost in nekatere za zaposljivost ključne osebnostne kompetence, kot so:

  • digitalna pismenost,
  • sposobnost reševanja problemov,
  • sposobnost načrtovanja in izvedbe znanstvenih poskusov,
  • sposobnost kritičnega vrednotenja, obdelave in analize podatkov,
  • sposobnost sodelovanja v skupini,
  • sposobnost priprave in posredovanja ključnih informacij o delu in rezultatih,
  • sposobnost javnega govornega nastopanja,
  • sposobnost argumentiranega razpravljanja o predstavljeni tematiki.

Vsi, ki vas zanima razvojno delo z novimi tehnologijami in vam problemi ne predstavljajo preprek, pač pa izzive, ste vabljeni na RANDI!

PROJEKTNO DELO Z OSNOVAMI RAZISKOVALNEGA DELA (105 ur, 2. in 3. letnik)

Predmet temelji na izkustvenem učenju z aktivno vlogo dijaka v procesu izvedbe. Poleg strokovnih znanj različnih predmetov in področij razvija kompetence, ki dijaku omogočajo, da je učinkovitejši v reševanju problemskih situacij, zna uporabljati različne strategije, metode in tehnike učenja ter pristope k raziskovalnemu delu. Te veščine so podjetnost, komunikacijske in predstavitvene spretnosti, organiziranost in usposobljenost za upravljanje s časom, samoocenjevanje ter spretnost dela v skupini, ki razvija tudi voditeljske sposobnosti.

 

NAMEN PREDMETA – usposobiti dijaka za prepoznavanje in reševanje problemov v projektih ali raziskavah, kar vključuje načrtovanje, izpeljavo in kritično vrednotenje lastnih dosežkov. Predmet je izrazito usmerjen v pridobivanje in razvijanje izkustvenih projektnih znanj in spretnosti, ki dijaku omogočajo aktivno delovanje v lokalnih skupnostih. Pouk temelji na izkustvenem, eksperimentalnem, problemskem in raziskovalnem pristopu, kar prispeva k razumevanju delovanja današnje družbe, tehnologij in gospodarstva ter posameznika usmerja k pozitivnemu odnosu do reševanja aktualnih problemov. Z navedenimi aktivnostmi dijak izgrajuje mrežo znanj in veščin, ki so potrebne za uspešno vključevanje na trg dela.

 

IZVEDBA PREDMETA/METODE DELA – uvodne ure (20) so namenjene uvodu v metodologijo znanstveno-raziskovalnega dela (delo z viri, e-viri, znanstveno pisanje s citiranjem) ter dokončni identifikaciji problemskega področja, ki bi ga dijak raziskoval skupaj z mentorjem iz šole in mentorjem iz okolja (fakulteta, inštitut, podjetje, drugi zavodi). Sledi niz med seboj povezanih delavnic (vsaj ena od teh tudi v obliki intenzivnega delovnega vikenda izven Celja), terenskih aktivnosti, raziskav, dela na učnih poligonih in seminarjev. Predmet je vsebinsko in didaktično povezan z drugimi predmetnimi področji in spodbuja sodelovanje strokovnjakov različnih strok.

 

CILJ PREDMETA – izdelava samostojne raziskovalne (projektne) naloge, s katero dijak sodeluje na enem izmed mladinskih raziskovalnih natečajev.

 

KOMPETENČNI OKVIR PREDMETA – dijak je (so)nosilec oziroma (so)izvajalec posameznih aktivnosti, soudeležen pri izbiri vsebin, organizacijskih oblik, učnih metod in tehnik dela ter usmerjen k realizaciji zastavljenih ciljev. Učitelj in drugi strokovni delavci so v vlogi mentorjev in svetovalcev. Dijak tako:

  • pomaga pri oblikovanju kritičnega pogleda na sodobne družbene probleme in pojave;
  • omogoča načrtovanje in spremljavo lastnega učnega procesa
  • razvija sposobnosti in pripravljenost zavzetega, odgovornega in utemeljenega ravnanja z naravnimi viri;
  • razvija eksperimentalno-raziskovalne spretnosti in veščine, občutljivost za različne učne strategije in zavedanje o odgovornosti za lastno znanje;
  • krepi zavest o soodvisnosti naravnih, socialnih in ekonomskih dejavnikih človekovega razvoja;
  • izostri občutljivost do kakovosti lastnih izobraževalnih dosežkov in razvija sposobnosti prožnega prilagajanja novemu in osebne avtonomije, razvija spoznavne procese, kritično mišljenje in ustvarjalnost;
  • aktivno pridobiva znanja in razvija različne sposobnosti s samostojnim delom in delom v skupini ter uvaja v socialne oblike učenja in dela z metodami, pri katerih prevladujeta sodelovalno delo in učenje;
  • na osnovi konkretne izkušnje gradi kritičnost in samokritičnost ter spodbuja lastno ustvarjalnost;
  • spozna kritično iskanje, pravilno uporabo različnih virov in vrednotenje informacij (zmožnosti presoje, kdaj je informacija potrebna, kako jo poiskati in presoditi njeno veljavnost) in razvija sposobnosti samostojnega učenja in oblikovanja konceptov, razvija načrtno opazovanje, zapisovanje in uporabo opažanj/meritev;
  • uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo za zbiranje, shranjevanje, iskanje in predstavljanje informacij.
ŠPANŠČINA (105 ur, 2. in 3. letnik)

¿POR QUÉ ESPAÑOL? ZAKAJ ŠPANŠČINA?  

 

  • Porque es la lengua de Don Quijote,
  • porque fue la lengua de Picasso y Lorca,
  • porque es la lengua más romántica,
  • porque los países hispanos tienen una historia muy interesante,
  • porque nos gusta el flamenco,
  • porque nos gusta el temperamento,
  • porque comemos la paella,
  • porque queremos probar la sangría,
  • porque nos gustaría dormir la siesta,
  • porque canatamos en español,
  • porque vamos a España.
  • Ker je jezik Don Kihota
  • ker bila Picassov in Lorcin jezik,
  • ker je najbolj romantičen jezik,
  • ker imajo špansko govoreče dežele zanimivo zgodovino,
  • ker nam je všeč flamenko,
  • ker nam je všeč španski temperament,
  • ker jemo paeljo,
  • ker želimo poskusiti sangrio,
  • ker bi radi spali popoldansko siesto,
  • ker pojemo španske po špansko,
  • ker gremo v Španijo.

Pridruži se več kot 550 milijonom ljudem, ki govorijo španščino. Je drugi jezik na svetu po številu govorcev, saj ga govori 7,6 % svetovnega prebivalstva, uči pa se ga kar 21 milijonov ljudi po svetu. Spoznaj jezik, v katerem sta pisala Cervantes in Lorca, jezik, v katerem nastajajo največje glasbene uspešnice Shakire, Enriqueja Iglesiasa,  Luisa Fonsija in Malume in v njih poplesavajo širom po svetu. Nauči se osnov jezika dveh najpopularnejših nogometnih klubov na svetu in priljubljenih modnih znamk. Prisluhni, kako zvenijo recepti za slastno paello, tapas in sangrío, in se na ekskurziji v Španijo prepričaj, zakaj je španščina tako priljubljena. ¡Nos vemos! 

NEMŠČINA (105 ur, 2. in 3. letnik)

ZAKAJ IZBRATI NEMŠČINO KOT IZBIRNI PREDMET?

  • Nemščina spada z okoli 140 milijonov govorcev med največje svetovne jezike.
  • Nemščina se govori v Nemčiji, Avstriji, Lihtenštajnu, Švici, Luksemburgu, na Južnem Tirolskem v Italiji ter v posameznih delih Poljske, Belgije, Francije ter celo Romunije,
  • Četrtina prebivalcev Evropske unije govori nemščino kot materni jezik.
  • Nemščina je kot tuji jezik drugi najbolj priljubljeni jezik (za angleščino) v Evropi, na Japonskem ter v ZDA.
  • Nemščina je jezik, v katerega se največ prevaja iz drugih jezikov.
  • Nemščina je med najpomembnejšimi delovnimi jeziki v institucijah EU.

 

 

Nemščina kot tretji tuji jezik na GCC:

  • Namenjena je dijakom, ki se učijo španščino in ruščino kot drugega tujega jezika.
  • Delo poteka v manjših skupinah.
  • Poudarek je na praktični rabi jezika (manj slovnice, več pogovora).
  • Uporaba e-učnih gradiv.
  • Občasno sodelovanje tujejezičnega asistenta.
  • Organiziramo ekskurzije v nemško govoreče dežele.

 

Pridružite se veliki družini nemško govorečih in investirajte v najbolj donosno naložbo za vašo prihodnost – znanje tujih jezikov.

 

Willkommen! (=Dobrodošli!)

FRANCOŠČINA (105 ur, 2. in 3. letnik)

Francoščina kot tretji tuji jezik, skupaj s francosko kulturo, zgodovino in civilizacijo, je na GCC v okviru OIV prisotna že polnih 16 let.

V letu in pol, kolikor se pri francoščini družimo, spoznamo toliko jezika, da smo se najbolj optimistični sposobni sporazumeti na francoski ulici brez pomoči ”omniprezentne” angleščine. Francoščina je težek jezik, vendar poskušam pouk čim bolj prilagoditi danim razmeram. Snov poskušam podati slikovito, z aktualnimi in popularnimi podatki iz sveta, ki ga dijaki odkrivate. Seveda se pri pouku tudi pošalimo in pozabavamo. Največji šok za vas je, ko prvo uro napišem na tablo izraz, ki je dolg za celo dolžino table (pa table na GCC niso ozke), nato pa to preberemo v le nekaj zlogih! Vendar se na to hitro navadite.

Sicer pa smo to, da je Francija čudovita, spoznali na lastne oči. Konec marca 2016 smo se prvič skupaj podali v Francijo, v Pariz. Pozneje smo raziskovali še Azurno obalo, gradove Loare, pa Šampanjo in Burgundijo. Nepozabno!

Skratka …

Bienvenus aux cours de la langue francaise!

ITALIJANŠČINA (105 ur, 2. in 3. letnik)

Italijanski jezik govori približno 60 milijonov prebivalcev Italije, pa tudi 10 milijonov izseljencev po vsem svetu, zato se vedno več ljudi odloča za učenje tega tujega jezika. Število ljudi, ki govori italijanščino kot tuji jezik, narašča; trenutno jih je kar 125 milijonov. Med njimi so tudi naši dijaki, ki se vedno pogosteje odločajo za učenje italijanščine kot tretjega tujega jezika, bodisi zaradi boljših možnosti zaposlitve, lažje komunikacije v Italiji ali pa preprosto zato, ker jim je jezik všeč.

 

Italijanski jezik je na Gimnaziji Celje – Center izbirni predmet že 14 let. Zavedamo se, da učenje tujega jezika ni le utrjevanje slovnice in besedišča, zato pri pouku italijanščine poudarjamo veščine komunikacije ter spoznavanje dežele, njene kulture in znamenitosti.

RUŠČINA (105 ur, 2. in 3. letnik)

In še nasvet: Če vas bo kdo po rusko vprašal: »Как ваша фамилия?/izg.: Kak vaša familija?/«, mu nikar ne odgovorite: »Hvala, dobro, vsi so zdravi!«, kajti sprašuje vas po vašem priimku. 😊

ZAKAJ IZBRATI RUŠČINO?
Odgovori dijakov (1. Č, 2. D, 3. D, april 2022):

Cirilica, smeh, uporabno znanje, družina, čajanka, Bogenšperk, delavnice, izleti, kulturni dogodki, ruska poezija, razgiban pouk, folklora, ruski običaji, palačinke, manjše skupine, zabava, sproščenost, odnosti, povezanost, učenje s pomočjo glasbe, …

KITAJŠČINA (105 ur, 2. in 3. letnik)

你好 Nǐ hǎo !

Ali veste, da angleščino govori malo več kot 300 milijonov ljudi, medtem ko je kitajščina materni jezik skoraj milijardi ljudi? Kitajščina je jezik prihodnosti, predvsem zato ker je Kitajska postala druga svetovna gospodarska velesila.

Če torej želite spoznati Kitajsko, deželo daljnega vzhoda, njeno pisavo, navade in bogato kulturo? Ali celo pisati in brati pismenke?  Pripraviti tradicionalne kitajske jedi? Potem ste več kot dobrodošli J

Pri pouku kitajščine boste:

  • usvojili temeljno znanje za osnovno sporazumevanje v kitajščini z razvijanjem vseh jezikovnih sposobnosti (ustno in pisno sporočanje ter bralno in slušno razumevanje, poudarek bo na medosebni komunikaciji);
  • spoznali kulturne, zgodovinske, demografske, geografske, zgodovinske, etnološke in ekonomsko-politične posebnosti Kitajske;
  • spoznali način življenja in miselnosti kitajske družbe

 

Pouk vključuje tudi veliko aktivnosti: spoznavanje in pokušanje pravih čajev ter kitajske hrane, kitajsko kulinariko, vadbo borilnih veščin, poslušanje kitajske glasbe in učenje kitajskih sodobnih in tradicionalnih pesmi, poznavanje tradicionalnih kitajskih inštrumentov, slikanje na Pekinške maske, obisk kitajskega kotička v Osrednji knjižnici Celje, bližnje srečanje z deželo s pomočjo potopisnih predavanj, kaligrafije, tekmovanje Kitajski most …

Ponosni smo tudi, da se je leta 2020 na GCC uradno odprla tudi peta Konfucijeva učilnica v Sloveniji, ki bo dijakom in učiteljem GCC omogočila številne dejavnosti, stik s kitajskimi učitelji, izmenjave s Kitajsko ter drugimi Konfucijevimi učilnicami po Sloveniji in svetu ter sodelovanje pri vseh aktivnostih Konfucijevega inštituta Ljubljana.