Na podlagi 3. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 30/2018, 70/2019) ravnatelj Gimnazije Celje – Center določa

 

ŠOLSKA PRAVILA GIMNAZIJE CELJE – CENTER

 

I. Hišni red in splošna določila

 

1. člen

(vstopanje v šolo, varovanje, preobuvanje, garderobe, hramba motorjev in koles, odgovornost)

 

V šolo je v času pouka mogoče vstopati med 6.00 in 16.00, v času počitnic pa le v terminu uradnih ur tajništva šole, ki ga določi ravnatelj. Dijaki, ki zaradi neugodnih prometnih zvez prihajajo v šolo v zgodnejšem času, lahko do začetka pouka počakajo bodisi v kletnih prostorih, kjer se nahaja tudi jedilnica, ali v učilnicah.

 

Zaradi historičnih tlakov in udobnega počutja bo šola zlasti pozimi in ob mokrem vremenu spodbujala dijake k preobuvanju v obutev z mehkim podplatom (npr. športni ali hišni copati).

 

Garderobne omarice so načeloma namenjene le dnevnemu odlaganju (oblačila, obutev, dnevne potrebščine …). Vsak dijak dobi ob začetku šolanja ključ od omarice, ki si jo deli še z ostalimi dijaki in je dolžan zanjo skrbeti. Za škodo, ki bi nastala iz malomarnosti ali pri morebitnem namernem poškodovanju omaric, odgovarjajo dijaki. Ob koncu šolskega leta morajo dijaki omarice sprazniti.

 

Zunanji obiskovalci vstopajo skozi glavni ali zadnji vhod in se javijo dežurnemu dijaku, ki jih evidentira in napoti dalje.

 

O nezabeleženi prisotnosti zunanjih obiskovalcev v šoli dijaki takoj obvestijo tajništvo šole oz. kateregakoli zaposlenega.

 

Notranjost šole, športna dvorana in okolica šole in športne dvorane s parkiriščem so nadzorovane z video nadzorom, notranjost šole in športne dvorane pa sta varovani tudi z alarmnim sistemom. Varovanje z video nadzorom ureja Pravilnik o videonadzoru, ki se nahaja v tajništvu šole.

 

Za ukradene stvari v garderobi, garderobnih omaricah, učilnicah in ostalih šolskih prostorih šola ne odgovarja, zato naj dijaki v šolo ne nosijo vrednejših stvari oziroma jih imajo ves čas pri sebi, predvsem pa naj vsi uporabniki skrbijo, da bodo garderobne omarice vedno zaklenjene. Prav tako šola posebej ne zavaruje koles, motorjev in avtomobilov na šolskem parkirišču oz. na mestih, kjer so nameščena stojala za kolesa.

 

O vlomu v garderobno omarico oziroma jasnih znakih nasilnega odpiranja mora dijak, ki to opazi, takoj obvestiti tajništvo šole.

 

Dijaki kolesa ali motorje hranijo na lastno odgovornost na dvorišču med šolo in športno dvorano, in sicer ob športni dvorani, kjer se nahajajo stojala za kolesa. Dijaki morajo sami poskrbeti za njihovo varnost.

 

1. a člen

(hišni red v času splošne in poklicne mature)

 

Za čas opravljanja splošne in poklicne mature velja prilagojen hišni red. Šolsko poslopje je v času mature ponoči varovano z alarmnim sistemom in varnostno službo, v času opravljanja mature pa z za to določenimi dežurnimi osebami.

 

Dežurne osebe dovolijo vstop v šolsko poslopje le dijakom in kandidatom, ki bodo opravljali maturo (dokazilo je dijaška izkaznica) in učiteljem. Ostale obiskovalce se evidentira in se jih, če je njihova prisotnost na šoli smiselna, spremlja do ustrezne lokacije v šoli.

 

Če se matura opravlja le na določenem delu šole, v ostalih delih pa se sočasno izvaja pouk, se hišni red, ki velja v času opravljanja mature, izvaja le v delu šole, kjer se izvaja matura, za ostale dele šole pa se ustrezno prilagodi hišni red.

 

Dežurni učitelji prepovejo vnos predmetov, za katere ocenijo, da bi lahko bili nevarni. Na hodnikih se odstranijo vsi nepotrebni predmeti.

 

12 ur pred pričetkom izpita se vsi izpitni prostori pregledajo in zaklenejo. Prostore ponovno pregledajo nadzorni učitelji pred pričetkom pisnih izpitov. Tudi vsi ostali prostori, razen sanitarij, so zaklenjeni.

 

V času trajanja izpitov so na hodnikih ves čas prisotni dežurni učitelji. Med potekom pisnega dela izpita dijakom ni dovoljeno zapuščati šolskih prostorov.

 

Vse primere kršitve teh navodil in vse ostale nepredvidene dogodke dežurni učitelji takoj sporočijo v upravo šole.

 

2. člen

(delovni čas in uradne ure, evidenca delovnega časa, pouk)

 

Delovni čas ter uradne ure tajništva, ravnatelja, pomočnikov ravnatelja, šolske knjižnice, računovodstva in kantine med šolskim letom so določeni z letnim delovnim načrtom šole. V času počitnic delovni čas tajništva in računovodstva določi ravnatelj.

 

Uradne ure šolske svetovalne službe se določijo ob začetku šolskega leta v skladu z urnikom obeh šolskih svetovalnih delavk in njunega dela v razredu. Kratek pogovor lahko dijaki, učitelji in starši opravijo kadarkoli v času uradnih ur, za daljše pogovore pa se lahko dijaki, starši in učitelji naročijo osebno, po e-pošti ali telefonu. V času počitnic delovni čas in uradne ure šolske svetovalne službe določi ravnatelj.

 

Začetek in konec delovnega časa v šoli je med šolskim letom za učitelje določen z urnikom pouka in ostalih dejavnosti. Drugi zaposleni (hišnik, čistilke oz. čistilci) opravijo svojo delovno obveznost praviloma v petih delovnih dneh, in sicer v tednu od ponedeljka do petka.

 

Evidenca delovnega časa vseh zaposlenih se vodi v tajništvu šole.

 

Pouk se začenja praviloma ob 7.55, predura ob 7.05. Ura teoretičnega in praktičnega pouka traja 45 minut. Med urami pouka so petminutni odmori, glavni odmor traja 25 minut.

 

 

 

Čas zvonjenja:

 

0. URA	7.05–7.50
1. URA	7.55–8.40
2. URA	8.45–9.30

 

1. RAZRED		2. RAZRED		3. in 4. RAZRED
3. URA	9.35–10.20	3. URA	9.35– 10.20	ODMOR	9.30–9.55
4. URA	10.25–11.10	ODMOR	10.20–10.45	3. URA	9.55–10.40
ODMOR	11.10–11.35	4. URA	10.45–11.30	4. URA	10.45–11.30

 

 

 

 

 

 

5. URA	11.35–12.20
6. URA	12.25–13.10
7. URA	13.15–14.00
8. URA	14.05–14.50
9. URA	14.55–15.40

 

 

 

3. člen

(uporaba šolskih prostorov)

 

Pouk teče v splošnih in specializiranih učilnicah za posamezne predmete, zaradi česar se dijaki med odmori selijo v druge učilnice v skladu z urnikom. Po hodnikih in stopnicah morajo dijaki hoditi počasi in skrbeti za svojo varnost in varnost drugih.

 

Instrumentalni pouk in druge oblike glasbene vzgoje časovno in prostorsko določijo učitelji glasbe. Dijaki lahko vadijo klavir v kabinetih in učilnicah v skladu z dogovorom z učitelji inštrumenta.

 

Za obšolske dejavnosti, sestanke in drugo uporabljajo dijaki učilnice, ki jih določijo učitelji – mentorji.

 

Za uporabo notranjih športnih površin v času, ko pouk ne poteka, se dijaki dogovorijo z učitelji športne vzgoje.

 

Med poukom dijaki z zadrževanjem na hodnikih in pred učilnicami ne smejo motiti učnega procesa, ki poteka v učilnicah.

 

Dijaki, ki iz kakršnega koli vzroka nimajo pouka, počakajo v učilnici, kabinetu dijaške skupnosti, jedilnici ali v šolski knjižnici.

 

4. člen

(skrb za šolski inventar)

 

Vsak dijak mora skrbeti za red v šolskih prostorih in čuvati inventar.

 

Najdene predmete dijaki prinesejo v Upravo šole. Najdena oblačila, obutev, šolske knjige in zvezki se hranijo pri šolskem hišniku 14 dni, po tem roku pa se odstopijo pristojnim organizacijam kot socialna pomoč. Najdeni vrednejši predmeti (nakit, ure, računala, ključi, denar, dokumenti …) pa se hranijo do konca šolskega leta v Upravi šole.

 

 

5. člen

(red med poukom)

 

Ob zvonjenju morajo biti dijaki na svojih mestih v učilnicah, pripravljeni na pouk; ob učiteljevem vstopu v učilnico vstanejo in s tem pozdravijo.

 

Dijaki morajo prisluhniti obvestilom po zvočniku in se po njih ravnati.

 

Ob koncu šolske ure dijaki pospravijo učilnico, reditelji pa počistijo tudi tablo.

 

6. člen

(vestni in odgovorni dijaki – dolžnosti in pravice dijakov)

 

Dijaki morajo pri pouku in drugih šolskih aktivnostih upoštevati šolska pravila in hišni red ter navodila učitelja oz. izvajalca aktivnosti. Pravila in navodila so javno objavljena na spletnih straneh pristojnega ministrstva in šole ter na oglasni deski šole.

 

Dijaki Gimnazije Celje – Center morajo upoštevati tudi vsa določila Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah, poleg tega pa morajo še:

• skrbeti za redno poravnavo finančnih obveznosti za dogovorjene dejavnosti (plačilo stroškov strokovnih ekskurzij, predstav, programov OIV …),
• vestno opravljati poverjene naloge in ne ovirati dela dežurnih dijakov, IT ekipe, ekoreferentov, referentov zdrave šole in rediteljev,
• skrbeti za svoje varstvo z uporabo ustrezne zaščitne opreme pri praktičnem pouku, laboratorijskih vajah in delu izven šole,
• pri pouku športne vzgoje obvezno uporabljati opremo, ki jo določi aktiv učiteljev športne vzgoje, ter zaradi varnosti upoštevajo, da dolgi nohti niso dovoljeni,
• dijaki programa predšolska vzgoja upoštevati, da zaradi igranja instrumenta dolgi nohti niso dovoljeni,
• skrbeti za red in čistočo, kulturno uživanje hrane in pijače ter urejenost šole in njene okolice,
• skrbeti za čim manjšo porabo električne energije in vode,
• ne ovirajo prehoda po hodnikih in stopnicah (npr. ne sedijo na tleh),
• izključiti osebne naprave za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v času pouka, ko morajo biti njihovi mobilni telefoni in druge naprave izključeni – uporaba le-teh je med šolskimi urami prepovedana, razen če z dovoljenjem učitelja služijo kot pomagalo oz. didaktično sredstvo pri pouku (v primeru, da z njimi motijo pouk, so dolžni aparat izključiti, izročiti učitelju, ki ga da na vidno mesto in ga dijaku izroči ob koncu ure. V primeru, da se kršitev ponovi, je dijak dolžen aparat izključiti, ga izročiti učitelju, ta pa ga izroči v hrambo razredniku, ki ga vrne staršem. Kršitev mora biti ustrezno zabeležena v razrednem dnevniku),
• skrbeti za lastnino šole in drugih,
• spoštovati prepoved kajenja, uporabe tobaka, tobačnih in s tobakom povezanih izdelkov ter uživanja droge, alkohola in drugih psihoaktivnih substanc v šoli in na celotnem šolskem zemljišču v času organiziranih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti zunaj šole (obiski koncertov, razstav, predstav, športni dnevi, ekskurzije, tabori…).

 

Dijak ima predvsem dolžnost, da:

• redno in pravočasno obiskuje pouk in odgovorno izpolnjuje obveznosti, določene izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom šole, urnikom in drugimi predpisi,
• dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,
• ravna v skladu z določili tega pravilnika, s šolskimi pravili in navodili delavcev šole,
• skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih,
• skrbi za čisto okolje,
• spoštuje splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur,
• spoštuje pravice dijakov, delavcev šole in drugih,
• prispeva k ugledu šole,
• varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov, delavcev šole ter drugih.

 

Dijak ima predvsem pravico do:

• prisotnosti pri pouku,
• kakovostnega pouka,
• sprotne in objektivne informacije,
• spoštovanja osebnosti,
• upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti,
• varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja,
• enakopravnega obravnavanja, ne glede na spol, raso, etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,
• varnega, zdravega in spodbudnega delovnega okolja,
• strokovne pomoči in svetovanja pri šolskem delu,
• varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
• delovanja v skupnosti dijakov,
• izražanja mnenja in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom šole,
• razgovora, zagovora in pritožbe v postopku ukrepanja.
• uporabe dodatnih učnih pripomočkov in delovnih sredstev, ki jih šola nudi dijakom (uporaba računalniške opreme, dostop do interneta, knjižnice, športnih površin, rekvizitov itd.),
• nadstandardnih storitev opredeljenih z Letnim delovnim načrtom šole.

 

Na Gimnaziji Celje – Center veljajo vse prepovedi, ki jih določa 5. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah, ki pravi, da je v šoli prepovedano:

• kajenje, uporaba tobaka, tobačnih ali s tobakom povezanih izdelkov, uživanje alkohola ali prepovedanih drog,
• prisotnost pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog,
• posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in prepovedanih drog,
• posedovanje oziroma uporaba predmetov oziroma sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja.

 

Ob tem pa so posebej pomembne tudi naslednje prepovedi:

• psihično in fizično nasilje,
• posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
• uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil,
• obnašanje v nasprotju z določili Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah, s šolskimi pravili in navodili delavcev šole,
• razne oblike izsiljevanja ali podkupovanja,
• prehranjevanje in pitje med učnimi urami (z izjemo vode),
• lepljenj žvečilnih gumijev na šolski inventar,
• kakršnokoli namerno poškodovanje šolskega premoženja, premoženja delavcev šole in dijakov,
• pisanje po mizah, stolih, stenah in ostalem inventarju,
• posedanje in ležanje po tleh ter oviranje prehoda po hodnikih in stopnicah,
• naslanjanje koles in motorjev na zid šolske zgradbe,
• kakršnekoli oblike snemanja ali fotografiranja brez predhodnega dovoljenja oziroma objava katerihkoli posnetkov in fotografij brez soglasja.

 

7. člen

(sodelovanje pri vzdrževanju šolske okolice)

 

Mentor dejavnosti Ekošole na začetku šolskega leta določi poseben razpored oddelkov za čiščenje okolice šole. Čiščenje vodijo razredniki, pri čiščenju pa so dolžni sodelovati vsi dijaki iz oddelka.

 

8. člen

(reditelji, predsednik, namestnik, blagajnik)

 

Vsak razrednik v dogovoru z oddelčno skupnostjo vsako leto določi dijake reditelje (dva dijaka na teden),  predsednika, namestnika in blagajnika.

 

8. a

(dolžnosti reditelja)

 

Kadar v razredu ni učitelja, sta oba reditelja odgovorna za red in mir v učilnici.

 

Reditelja vsako učno uro javita odsotnost dijakov.

 

Če 10 minut po zvonjenju učitelja še ni v učilnico, morata njegovo odsotnost javiti Upravi šole. Ostali dijaki v tem času ne smejo zapuščati učilnice.

 

Če ob prihodu v učilnico dijaki opazijo kaj posebnega (npr. poškodovani inventar), reditelja takoj opozorita učitelja, ki ima tisto uro pouk, on pa bo o tem obvestil Upravo šole.

 

Po vsaki končani uri morata reditelja poskrbeti, da je učilnica urejena – pobrati morata smeti, pobrisati tablo. Skrbeti morata tudi za pravilno ločevanje odpadkov v koših v učilnicah, na hodnikih in šolskem okolišu ter ekonomično porabe vode in elektrike.

 

Reditelja skrbita tudi za prezračevanje učilnic, kjer poteka pouk njunega razreda.

 

Malomarno opravljanje rediteljskih dolžnosti se obravnava kot kršitev.

 

8. b

(dolžnosti predsednika in namestnika)

Predsednik in namestnik oddelka zastopata oddelek na sestankih dijaške skupnosti, kjer tudi podajata pobude in predloge oddelka.

 

8. c

(dolžnosti blagajnika)

V primeru plačevanja z gotovino blagajnik od dijakov pobira denar in vodi evidenco oddanega denarja.

 

9. člen

(dežurstvo in dolžnosti dežurnega dijaka)

 

Dežurstvo na šoli opravljajo oddelčne skupnosti po razporedu, ki se določi v začetku šolskega leta  – načeloma začnejo z dežurstvom 3. letniki (po abecedi), nato drugi letniki (po abecedi) in prvi letniki (po abecedi).

Dijak, ki v oddelku dežura zadnji, mora o dežuranju opozoriti dijake naslednje oddelčne skupnosti. Dežurstvo opravlja en dijak v pritličju.

 

Dežurstvo traja od 7.05 do 14.00.

Dežurni dijaki dobijo pred pričetkom dežurstva v Upravi šole dežurni list in podrobna navodila za dežurstvo, ki jih morajo dosledno upoštevati.

 

Ostali dijaki dežurnih dijakov ne smejo motiti pri opravljanju njihovega dela in morajo skupaj z njimi zagotavljati pogoje, da z zadrževanjem pri dežurni mizi ne motijo učnega procesa v bližnjih učilnicah.

 

Dežurni dijak ne sme zapuščati dežurnega mesta, prav tako ne sme predčasno zaključiti dežurstva. Vse izjeme so opredeljene v navodilih za dežurne dijake.

 

Po končanem dežurstvu mora vsak dežurni dijak osebno oddati dežurni list v upravi šole.

 

Malomarno opravljanje dela dežurnega dijaka se obravnava kot kršitev.

 

10. člen

(obveščanje dijakov in učiteljev)

 

Za obveščanje dijakov skrbijo razredniki, mentorji, nosilci posameznih dejavnosti in dijaki, zadolženi za posamezna področja v oddelku in dijaški skupnosti, za obveščanje učiteljev pa strokovni aktivi, nosilci posameznih dejavnosti in uprava šole.

 

Poti obveščanja:

• nadomeščanja učiteljev, zaposlitve, odsotnosti in menjave ur so objavljene v eAsistentu, ki služi tudi za evidentiranje učnih ur in drugih dejavnosti (e-dnevnik), e-redovalnico, stike s starši;
• okrožnice oz. obvestila, ki so namenjena celotni šoli in se berejo po šolskem ozvočenju, morajo biti poslana po elektronski pošti na naslov najkasneje do 9.00. Obvestila se berejo načeloma pred koncem druge ure,
• okrožnice in vsa obvestila za učitelje se posredujejo preko komunikacijskega kanala, ki je enovit za celo šolo in ga ob začetku vsakega šolskega leta določi uprava šole; preko službenih e-naslovov zaposleni urejajo vse uradne zadeve, ki se vežejo na pogodbe o zaposlitvi (delovna razmerja, iLdn, naročilnice, potni nalogi, izobraževanja, napredovanja …),
• pomembna obvestila se objavijo tudi na spletni strani šole in na ostalih spletnih profilih šole,
• šola vsako leto v začetku šolskega leta izda tudi Publikacijo – dokument, v katerem so zapisane osnovne informacije o življenju in delu na šoli, pomembne za dijake in njihove starše (kontakti, zaposleni, šolski koledar, povzetki pravil itd.).

 

11. člen

(oblike organiziranja dijakov in aktivnosti dijakov)

 

Dijaki Gimnazije Celje – Center so organizirani v Dijaško skupnost Gimnazije Celje – Center, ki ima mentorja, ki ga določi ravnatelj šole. Dijaška skupnost deluje v skladu s Statutom dijaške skupnosti Gimnazije Celje – Center.

 

Dijaška skupnost ob začetku šolskega leta predlaga tudi člane Dijaškega razvojnega tima, ki je posvetovalni organ ravnatelja.

 

Dijaki v okviru svoje organizacije posredujejo predloge, mnenja in pobude ravnatelju, Svetu staršev, učiteljskemu zboru in Svetu šole ter so organizirani v skladu z internim aktom.

 

Dijaki se lahko ukvarjajo s publicistično in organizacijsko dejavnostjo, lahko organizirajo šolska društva, šolski radio, razne prireditve in drugo. Za to si morajo pridobiti vnaprejšnje soglasje ravnatelja.

 

 

 

 

II. Prisotnost pri pouku, urejanje izostankov, zamujanje, predčasno odhajanje od pouka

 

12. člen

(prisotnost pri pouku in izostanki)

 

Dijakova osnovna pravica in tudi dolžnost je, da se aktivno udeležuje vseh oblik pouka (v šoli, izven šole, na daljavo, projektni dnevi itd …). Vse oblike pouka so natančno opredeljene z Letnim delovnim načrtom šole

Dijaki morajo redno in pravočasno prihajati k pouku oziroma k drugim oblikam organiziranega vzgojno- izobraževalnega dela v skladu z izobraževalnim programom in Letnim delovnim načrtom.

 

Dijak lahko organizirane oblike pouka predčasno zapusti praviloma le s pisnim dovoljenjem staršev, v obliki predhodne najave, kar odobri razrednik, nadomestni razrednik, nosilec dejavnosti oz. član uprave šole.

 

Izostanek od posamezne ure pouka ali druge dejavnosti dovoli učitelj, ki vodi uro oz. dejavnost. Izostanek od dveh ali več ur dovoli razrednik. Tudi te izostanke opravičijo starši ali učitelj, ki v tem času sodeluje z dijakom.

 

V primeru, da se dijak želi udeležiti tekmovanj in drugih šolskih aktivnosti, ki potekajo v času rednega pouka oz. dejavnosti, dajo starši predhodno pisno soglasje.

 

V primeru slabosti oz. slabega počutja dijaka učitelj dijaka pospremi do razrednika oz. v primeru njegove odsotnosti do tajništva. Razrednik, član Uprave šole ali tajništvo obvesti starše, ki lahko odobrijo odhod dijaka iz šole oz. dijak počaka starše v tajništvu.

Predvidene odsotnosti (npr. napovedani specialistični pregledi in podobno) starši oz. dijaki najavijo razredniku vsaj tri delovne dni prej. Nepredvidene odsotnosti (npr. bolezen, nepredvideni dogodki) javijo starši razredniku v skladu z dogovorom sprejetim na prvem roditeljskem sestanku in v skladu s pravili opravičevanja izostankov.

 

Za napovedane odsotnosti daljše od treh dni starši zaprosijo ravnatelja s pisno prošnjo in obrazložitvijo vsaj tri delovne dni prej. Sklep o odobritvi odsotnosti z obvestilom o odgovornosti dijaka in staršev ob soglasju razrednika izda ravnatelj.

Tovrstna napovedana odsotnost ni mogoča v času zaključevanja ocen ob koncu šolskega leta, če dijak nima zaključenih ocen iz predmetov, ki so tisti dan na urniku.

 

Opravičeni razlogi za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka:

• vožnja v šolo iz oddaljenega kraja oz. omejene možnosti prevozov,
• s sklepom o prilagoditvi obveznosti opredeljene obveznosti dijakov,
• zdravstveni razlogi,
• ostali smiselni in argumentirani razlogi.

O opravičenosti zamujanja odloči razrednik oziroma pristojna komisija. Dijak lahko zamudi oz. predčasno zapusti pouk v trajanju do največ 15 minut.

 

Opravičeni razlogi za oprostitev prisotnosti dijaka pri pouku in način njegove vključitve v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve:

• zdravstveni razlogi,
• s sklepom o prilagoditvi obveznosti opredeljene obveznosti dijakov,
• ostali smiselni in argumentirani razlogi, o katerih odloči razrednik, učiteljski zbor, svetovalna služba ali uprava šole.

 

Če dijak iz zdravstvenih razlogov ne more sodelovati pri določenih oblikah pouka, mora v treh dneh od začetka pouka v šolskem letu o tem razredniku predložiti potrdilo z napotki zdravnika. Če nastanejo zdravstveni razlogi med šolskim letom, mora dijak oz. njegovi starši v treh dneh od nastanka razlogov oz. v treh dneh po vrnitvi v šolo razredniku predložiti potrdilo z napotki zdravnika.

 

Razrednik je dolžan v dnevniku evidentirati vrsto in trajanje oprostitve sodelovanja pri določenih oblikah pouka ter o oprostitvi sodelovanja seznaniti učitelja predmeta, pri katerem je dijak oproščen določenih oblik pouka.

 

Dijaka, ki ni v celoti oproščen sodelovanja pri določenih predmetih, učitelj na podlagi navodil zdravnika individualno usmeri v dejavnosti, ki ne ogrožajo njegovega zdravja.

 

Dijaka, ki je zaradi zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku posameznega predmeta, se vključi v druge dejavnosti v skladu z odločitvijo oddelčnega učiteljskega zbora ter soglasjem dijaka in njegovih staršev.

 

O vključevanju dijakov v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve iz drugih razlogov, se odloča glede na razlog odsotnosti. Pri odločitvi sodelujejo dijak, učiteljski zbor in svetovalna služba.

 

Obveznosti (ne nujni obiski zobozdravnika, zdravnika, priprava na vozniški izpit itd.), ki jih dijak lahko opravi izven pouka, niso opravičljive.

 

Kadar razrednik presodi, lahko za daljšo ali pogostejšo odsotnost zahteva tudi zdravniško opravičilo.

 

13. člen

(opravičevanje)

 

Takoj oz. v roku treh delovnih dni od prvega dneva izostanka starši, z njihovim pristankom pa tudi športne, kulturne ali druge organizacije ali šole, obvestijo razrednika o razlogu izostanka, sicer razrednik vzpostaviti stik s starši. Obveščanje lahko poteka osebno, po telefonu, po elektronski pošti, odvisno od predhodnega dogovora med starši in razrednikom.

 

Če šola o odsotnosti dijaka ni obveščena v roku iz prejšnjega odstavka, razrednik oziroma šola o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti.

 

Starši najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu dijaka k pouku razrednika pisno obvestijo o vzroku odsotnosti. Odsotnost je neopravičena, če razlogi za zamudo obvestila niso opravičljivi.

 

Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti v opravičilu.

 

Razrednik ne opraviči odsotnosti dijaka v naslednjih primerih:

• če dijak brez dovoljenja učitelja ali razrednika zapusti pouk oz. dejavnost,
• če je dijak prisoten pri pouku le pri posameznem predmetu (v tem primeru se razveljavi tudi pridobljena ocena), razen, če gre za opravičljive razloge o katerih presoja razrednik v dogovoru z učiteljem predmeta,
• če je dijak odstranjen od pouka zaradi kršitev šolskih pravil oz. hišnega reda.

 

Neopravičena odsotnost se kaznuje v skladu s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah in Šolskimi pravili Gimnazije Celje – Center.

 

14. člen

(opravičeno zamujanje, predčasno odhajanje od pouka)

 

Dijaki lahko svojim razrednikom v prvi polovici septembra tekočega šolskega leta oddajo prošnje za dovoljeno zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka. Točen rok za oddajo prošenj se določi na uvodni konferenci učiteljskega zbora.

 

Prošnje, v katerih morajo biti navedeni razlogi za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka, podpisati pa jih morajo starši, pregleda ravnatelj oziroma pristojna komisija in jih, glede na upravičenost razlogov, reši v sedmih delovnih dneh. Predhodno si ravnatelj ali komisija pridobita mnenje svetovalne službe in razrednikov.

 

 

 

 

 

 

III. Pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem, delo na daljavo

 

15. člen

 

Osebne naprave za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem ter naprave za zvočno in slikovno snemanje se v šolskem času v šoli in njeni okolici uporabljajo le v skladu s splošnimi civilizacijskimi normami, pravili varovanja zasebnosti, z veljavno zakonodajo in s Šolskimi pravili.

 

Pri pouku je uporaba osebnih komunikacijskih in snemalnih naprav strogo prepovedana, razen če gre za uporabo za potrebe učnega procesa. V tem primeru da dovoljenje in navodila za uporabo učitelj oz. mentor.

 

Če dijak uporablja osebne komunikacijske ali snemalne naprave brez dovoljenja ali v nasprotju z navodili učitelja oziroma mentorja, je dolžan napravo izključiti in izročiti učitelju, ki da napravo na vidno mesto in jo dijaku izroči ob koncu ure.

V primeru, da se kršitev ponovi, je dijak dolžen napravo izključiti, jo izročiti učitelju, ta pa jo izroči v hrambo razredniku, ki jo vrne staršem.

 

Kršitev mora biti ustrezno zabeležena v razrednem dnevniku. Če gre za ponavljajočo kršitev, je lahko zanjo dijaku izrečen vzgojni ukrep.

 

Uporaba komunikacijskih ali snemalnih naprav pri ocenjevanju znanja ali za snemanje pouka je prepovedana, ko pouk oz. dejavnost ne poteka na daljavo. Če učitelj zaloti dijaka pri uporabi komunikacijskih ali snemalnih naprav med ocenjevanjem znanja, ocenjevanje prekine in dijaka oceni z oceno nezadostno (1).

 

15.a člen

(uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in

telekomunikacijskim omrežjem pri delu na daljavo)

 

Če vzgojno-izobraževalno delo poteka v eni izmed oblik oz. metod dela na daljavo, tovrstne naprave predstavljajo temeljno orodje za dijake in učitelje. Podrobnejše protokole določi uprava šole s smernicami, ki jih sprejme in potrdi učiteljski zbor. V primeru izrednih razmer pa se upoštevajo tudi smernice in navodila pristojnih služb.

 

Pri delu na daljavo v videokonferenčni obliki je snemanje ure, ocenjevanja ali druge dejavnosti brez soglasja vseh prisotnih, strogo prepovedano.

 

Prisotnost pri video uri je enaka prisotnosti pri urah oz. dejavnostih, ki potekajo »v živo« in se zanjo smotrno uporablja enaka določila Šolskih pravil in Šolskih pravil ocenjevanja, vključno z opravičevanjem, beleženjem odsotnosti, uporabo nedovoljenih pripomočkov ipd.

 

Morebitni drugi prisotni morajo pridobiti predhodno soglasje izvajalca ure oz. dejavnosti, za prisotnost pri video uri.

 

Dijak se mora video uri pridružiti z vklopljeno kamero in mikrofonom, ki ju po pozdravu učitelja in ostalih prisotnih v videokonferenčni seji v soglasju z učiteljem lahko izklopi. Ves čas trajanja videokonferenčne seje je dijak dolžan na učiteljev poziv vklopiti kamero in mikrofon.  Učitelj prisotnost oz. neprisotnost dijaka zabeleži po koncu video ure. Če dijak ne upošteva zgornjih navodil, se šteje, da pri video uri ni prisoten. O (ne)opravičeni odsotnosti odloča razrednik, ki se lahko pri tem posvetuje z učiteljem.

 

Če ima dijak tehnične težave in ne more izpolnjevati zgornjih navodil in drugih obveznosti dela na daljavo, mora o tem obvestiti učitelja in razrednika, takoj, ko je to mogoče.

 

 

 

IV. Opredelitev kršitev šolskih pravil in hišnega reda, vzgojni ukrepi

 

16. člen

(kršitve)

 

Kršitve šolskega reda se delijo na lažje, težje in najtežje, v skladu z veljavnimi šolskimi pravilniki.

 

Lažje kršitve so:

• neprimeren odnos do pouka in drugih šolskih obveznosti oz. oblik vzgojno-izobraževalnega dela, kot npr. zamujanje vseh organiziranih oblik šolskega dela, neprinašanje opreme za pouk (športna oprema, učni pripomočki, učbeniki, delovni zvezki, obvezna domača branja itd.), motenje organiziranih oblik dela, neopravljanje ali odklanjanje učiteljevih navodil v zvezi z organiziranimi oblikami dela (brisanje table, urejanje učilnice itd.),
• neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ter do njihove lastnine,
• dejanja, ki škodujejo ugledu šole,
• neprimeren odnos do šole, šolskega ali drugega premoženja,
• kajenje, uporaba tobaka, tobačnih ali s tobakom povezanih izdelkov v okolici šole oziroma v okviru organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela v šoli ali izven nje,
• nedovoljena uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem,
• ne nošenje copat oz. primerne obutve v šoli (glej 1. člen),
• malomarno opravljanje dela reditelja, IT referenta in dežurnega dijaka,
• do 10 ur neopravičene odsotnosti od pouka,
• kolektivni izostanek od organiziranih oblik vzgojno-izobraževalnega dela.

 

Težje kršitve so:

• ponavljajoče se istovrstne lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin razrednika ali strožji ukrep,
• samovoljna prisvojitev tuje stvari,
• uživanje alkohola,
• ponarejanje (rezultatov pisnih izdelkov, opravičil, podpisov staršev, goljufanje itd.),
• žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi (zmerjanje, žaljive obdolžitve, žalitve v sredstvih obveščanja itd.),
• posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
• neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
• namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja,
• neupoštevanje Šolskih pravil ocenjevanja,
• nedovoljeno snemanje oziroma fotografiranje organiziranih oblik vzgojno-izobraževalnega dela,
• od 10 do 29 ur neopravičene odsotnosti od pouka.

 

Najtežje kršitve so:

• ponavljajoče se istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen vzgojni ukrep,
• psihično ali fizično nasilje dijaka nad drugimi dijaki ali delavci šole,
• uživanje alkohola ali drugih drog, prihajanje v šolo oz. prisotnost v šoli ali pri drugih oblikah vzgojno- izobraževalnega dela pod vplivom alkohola ali drugih drog;
• posedovanje, ponujanje, prodajanje alko­hola ali drugih drog, nevarnih predmetov ali sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
• ponarejanje, kraja ali uničevanje šolske dokumentacije, lažno prikazovanje identitete, vdori v računalniško omrežje in programe šole,
• objava posnetkov oziroma fotografij organiziranih oblik vzgojno-izobraževalnega dela na spletu brez potrebnih soglasij,
• večja tatvina ali vlom,
• neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je ali bi lahko povzročilo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
• namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja,
• neopravičena odsotnost od pouka 30 ali več ur v šolskem letu.

 

 

 

17. člen

(vzgojni ukrepi in odškodninska odgovornost)

 

Za kršitve, določene s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah in Šolskimi pravili, se dijaku izrekajo vzgojni ukrepi skladno s težo prekrška. Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo.

 

Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki jo povzroči v šoli.

Po sanaciji oziroma odpravi posledic namerno poškodovanega premoženja šole, premoženja delavcev in ostalih udeležencev izobraževanja ter premoženja ostalih subjektov, vključenih v izvajanje nalog, opredeljenih z Letnim delovnim načrtom, mora dijak poravnati znesek na izstavljenem računu izvajalca storitve oziroma trgovine.

 

Alternativni vzgojni ukrepi so:

• pobotanje oziroma poravnava,
• poprava škodljivih posledic ravnanja,
• opravljanje dobrih del,
• delo v humanitarnih organizacijah (RK, Karitas itd.), pomoč starejšim občanom v dogovoru z razrednikom in svetovalno službo, urejanje prostorov in okolice šole, druga dela v dogovoru z razrednikom,
• premestitev v drug oddelek istega izobraževalnega programa.

 

Vzgojni ukrepi so:

• opomin,
• ukor,
• alternativni vzgojni ukrep,
• začasna prepoved prisotnosti pri pouku,
• izključitev.

 

Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo.

 

Opomin ali alternativni vzgojni ukrep se dijaku lahko izreče za lažje kršitve. Ukor ali alternativni vzgojni ukrep se dijaku izreče za težje kršitve. Začasna prepoved prisotnosti pri pouku in izključitev pa za najtežje kršitve.

 

O ugotavljanju kršitev, določitvi vrste vzgojnega ukrepa, stopnjevanju ukrepov, odločanju in postopkih, aktivnostih pred izrekom izključitve, izreku, veljavnosti in izbrisu ukrepa, dokumentaciji in varstvu pravic dijakov se smiselno uporablja Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah.

 

S Šolskimi pravili se določi kaznovanje neopravičenega izostajanja od pouka in drugih organiziranih oblik vzgojno-izobraževalnega dela:

• zaradi neopravičenih ur se dijaku praviloma določi alternativni ukrep, lahko pa tudi vzgojni ukrep, in sicer opomin (do 10 neopravičenih ur), ukor (od 10 do 30 neopravičenih ur), izključitev pa za več kot 30 ur.

 

17.a člen

(začasna prepoved prisotnosti pri pouku)

 

Ukrep začasne prisotnosti pri pouku določenega dne se izreče dijaku, če s svojim ravnanjem kakorkoli ogroža ali bi lahko ogrozil svoje življenje ali zdravje oz. življenje ali zdravje drugih. Iz tega izhaja, da se ukrep začasne prisotnosti pri pouku dijaku lahko izreče, če dijak:

• uživa prepovedane substance oziroma je prisoten pri pouku pod vplivom prepovedanih substanc,
• poseduje, ponuja ali prodaja prepovedane substance,
• poseduje nevarne predmete ali sredstva,
• izvaja psihično ali fizično nasilje,
• ne upošteva predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
• če kako drugače ogroža svoje življenje ali zdravje oz. življenje ali zdravje dijakov in drugih.

 

Ukrep začasne prepovedi prisotnosti pri pouku določenega dne se lahko izreče tudi dijaku, ki pride k pouku ali druge dejavnosti brez predpisane opreme, ki je ključna za varno izvajanje pouka ali dejavnosti (npr. športna oprema pri pouku ŠVZ).

 

Enako se dijaka odstrani pred začetkom posamezne dejavnosti, če obstaja utemeljen sum, da izvedba dejavnosti ta dan predstavlja za njega, druge dijake ali učitelje in vodje dejavnosti ogrožanje ali nevarnost (sum na vinjenost, neprimerna obleka in obutev na športnem dnevu).

 

O prepovedi učitelj s pomočjo reditelja takoj obvesti svetovalno službo, razrednika oz. vodstvo šole, da vzpostavi stik s starši oziroma skrbniki. Če staršev ni mogoče dobiti, kršitev pa se kljub poostrenemu nadzoru nadaljuje ali celo stopnjuje in ogroža kogarkoli od prisotnih, se šola poveže z ustrezno ustanovo, ki prevzame varstvo in nadzor (dijaški dom, stanovanjska skupnost, CSD, policija …).

 

Prepoved prisotnosti pri pouku lahko traja največ do konca šolskih obveznosti tistega dne, v primeru hujših posledic kršitve pa do zaključka postopka vzgojnega ukrepanja.

 

Šola lahko zaseže predmete, s katerimi dijak ogroža oz. bi lahko ogrozil svoje življenje ali zdravje oz. življenje ali zdravje drugih ali povzroča oz. bi lahko povzročil materialno škodo.

 

Šola o prepovedi prisotnosti pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela šole oz. o zasegu predmetov dijaku izda sklep najpozneje do konca pouka tistega dne. Sklep praviloma izda učitelj, ki dijaku izreče ukrep začasne prisotnosti pri pouku. O izrečenem ukrepu je dolžan obvestiti razrednika, svetovalno službo, ravnatelja in starše oziroma skrbnike.

 

V času začasne prepovedi pri pouku ima dijak pravico do preverjanja in ocenjevanja znanja, informiranosti o poteku vzgojno-izobraževalnega dela in ustreznih navodil za delo s strani učiteljev, izpolnjevanja obveznosti, ki jih ni mogoče izvesti na drugačen način (npr. laboratorijske vaje, terenske vaje ipd). Za natančen potek navedenega se z učitelji dogovori na govorilnih urah učiteljev.

 

Odstranitev iz učnega prostora zaradi ogrožanja življenja dijakov ali drugih ter motenja drugih lahko izreče tudi nadzorni učitelj oziroma predsednik izpitne komisije pri pisnem ali ustnem delu izpitov. Tovrsten ukrep se zabeleži v ustrezni dokumentaciji.

 

 

 

 

V. Šolska pravila v času izrednih razmer

 

18. člen

(izredne razmere in šolska pravila)

 

V primeru razglasitve izrednega stanja v Republiki Sloveniji in prilagojeni organizaciji pouka (npr. delo na daljavo), ki jo urejajo posebne odredbe Vlade RS in navodila ter smernice Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, veljajo posebna šolska pravila, ki jih po predhodni obravnavi učiteljskega zbora Gimnazije Celje – Center sprejme ravnatelj Gimnazije Celje – Center najkasneje v osmih dneh od nastopa izrednih razmer oziroma drugih prilagoditev pouka.

 

Šola v primeru izrednih razmer sprejme tudi načrt organizacije dela, ki vsebuje smernice in priporočila za ravnanje v času izrednih razmer med dijaki in zaposlenimi GCC s ciljem zmanjševanja posledic izrednih razmer ter čim manjšimi motnjami pri izvajanju pedagoškega dela in vsakodnevnih aktivnostih  na šoli.

 

 

 

 

 

 

VI. Merila za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom  

 

19. člen

(upravičenost)

 

Pohvalo, nagrado ali drugo priznanje lahko prejme dijak ali skupina dijakov za uspešno in prizadevno delo v šoli ali zunaj nje.

 

20. člen

(predlagatelji)

 

Pohvale, nagrade ali druga priznanja dijakom ali skupini dijakov lahko predlagajo:

• razrednik,
• drugi strokovni delavci šole,
• mentorji dejavnosti,
• ravnatelj,
• oddelčne skupnosti in Dijaška skupnost,
• Svet staršev.

 

21. člen

(odločanje)

 

Na podlagi predlogov za podelitev pohval, nagrad ali drugih priznanj dijakom ali skupini dijakov sprejme odločitev o podelitvi:

• predlagatelj (za ustne pohvale),
• razrednik, mentor, uprava šole ali strokovni aktiv (za pisne pohvale, nagrade),
• učiteljski zbor šole, uprava šole (za najvišje nagrade ali druga posebna priznanja).

 

22. člen

(vrste pohval, priznanj, nagrad, kriteriji, podeljevanje)

 

Pohvale so lahko ustne ali pisne.

 

Ustne pohvale se izrečejo, kadar se dijak ali skupina dijakov izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti. Ustne pohvale izreče predlagatelj.

 

Pisne pohvale se načeloma podeljujejo za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto.

 

Pisne pohvale se podeljujejo za:

• prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole,
• doseganje vidnih rezultatov na šolskih športnih ali drugih tekmovanjih in srečanjih dijakov z različnih področij znanja in delovanja,
• posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti dijakov ali šolski Skupnosti dijakov,
• nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo,
• drugo, kar razrednik, mentorji, učiteljski zbor šole ali ravnatelj ocenijo kot primerno za izrek pisne pohvale.

 

Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje dijaka.

Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih.

 

Nagrade se podeljujejo za:

• odličen uspeh ves čas šolanja,
• odličen uspeh s samimi peticami v spričevalu v posameznem letniku,
• osvojeno prvo skupino v raziskovalni dejavnosti v okviru akcije Mladi za Celje,
• doseganje vidnih rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih dijakov, ki so organizirana na državnem nivoju (prva tri mesta oziroma prve tri nagrade, plakete …),
• večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri raznih interesnih dejavnostih, npr. pevski zbor ipd.,
• druge dejavnosti, ki jih razrednik, mentorji dejavnosti, učiteljski zbor šole ali ravnatelj ocenijo kot primerne za podelitev nagrade.

 

Dijak, ki je ob koncu šolskega leta negativen ali mu je bil izrečen vzgojni ukrep za težke in najtežje kršitve ne more biti nagrajen, razen v izjemnih okoliščinah, ki jih presodi ravnatelj.

 

Nagrada je knjiga ali drug predmet trajnejše vrednosti in ustrezno pisno priznanje.

 

Pohvale, priznanja in nagrade se podeljujejo praviloma ob koncu šolskega leta skupaj s spričevalom. Nagrade in priznanja s tekmovanj in s področja raziskovalne dejavnosti pa se lahko podeljuje tudi med šolskim letom.

 

22.a člen

(druga posebna priznanja)

 

Druga posebna priznanja in nagrade se podeljujejo za izjemne dosežke. O njih odloča učiteljski zbor.

 

23. člen

(nagradni dan, nagradni izlet)

 

Oddelek je lahko nagrajen s pouka prostim dnem na predlog razrednika ali člana učiteljskega zbora in s soglasjem učiteljskega zbora. Dan mora biti predhodno načrtovan v skladu s programom šole ob sodelovanju razrednika. Datum nagradnega dne odobri ravnatelj. Nagradni dan se praviloma oddelku odobri v primeru 100% uspeha ob konferenci ali ob zaključku pouka, izjemoma pa tudi kot nagrada za posebne dosežke celotnega oddelka.

 

Za dijake, ki ob koncu šolskega leta prejmejo nagrade oz. po mnenju mentorjev in učiteljskega zbora bistveno prispevajo k ugledu šole z dobrim delom, šola vsako leto organizira nagradni izlet.

 

 

 

 

VII.  Prilagoditve šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli

 

24. člen
    (uvodna določba)

 

V skladu s Pravilnikom o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli (Ur. l. RS, 30/18; v nadaljevanju Pravilnik) in Šolskih pravil Gimnazije Celje – Center, lahko šola dijakom v tekočem šolskem letu prilagodi obveznosti.

Do prilagoditev so upravičeni dijaki:

• ki se vzporedno izobražujejo,
• s posebnimi potrebami v skladu z odločbo o usmeritvi,
• so pogosto dlje časa ali pogosto odsotni iz zdravstvenih razlogov,
• ki so nadarjeni,
• ki so perspektivni ali vrhunski športniki,
• ki se pripravljajo na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne in kulturne prireditve ter izmenjave,
• ki intenzivno sodelujejo pri različnih kulturnih in športnih dejavnostih,
• ki prihajajo iz tuje države,
• ki imajo za to po presoji učiteljskega zbora utemeljene razloge kot je na primer raziskovalno delo, uspešnost na večih tekmovalnih področjih in priprave na tekmovanja, ki se pripravljajo za nastope in tekmovanja v šoli ali sodelujejo, nastopajo in tekmujejo v sekcijah kulturnih, mladinskih in športnih društev, prostovoljci in mladinski delavci, dijaki, ki sodelujejo v glasbenih zasedbah šole. Tem lahko šola začasno ali stalno prilagodi

25. člen
    (pogoji za prilagoditve, odločanje in veljavnost)

 

Za pridobitev pravice do prilagoditev opravljanja obveznosti dijak oziroma starši dijaka zaprosijo s pisno vlogo oz. e-vlogo, ki je objavljena na spletni strani šole do roka, ki ga šola predpiše s šolskim koledarjem oz. najkasneje do 30. 9., razen izjemoma, ko lahko za prilagoditve na podlagi utemeljenih razlogov zaprosijo tudi med šolskim letom.

Vlogi morajo priložiti dokazila, in sicer:

• za dijaka perspektivnega in vrhunskega športnika potrdilo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez o vpisu v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov,
• za dijaka, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne in kulturne prireditve ter izmenjave, podatke o organizaciji, ki vodi priprave,
• za dijaka zaradi daljših ali pogostih odsotnosti iz zdravstvenih razlogov zdravniška dokazila,
• za dijaka v primeru drugih športnih, prostovoljskih, kulturnih in ostalih dejavnosti pa dokazilo organizacije v kateri deluje oz. mentorja na šoli,
• za dijaka, ki se vzporedno izobražuje potrdilo o vpisu v izobraževalni program.

O vlogi za pridobitev pravice do prilagoditev odloči ravnatelj s sklepom v petnajstih dneh po prejemu popolne vloge.

Za pridobitev pravice zaradi daljših ali pogostih odsotnosti iz zdravstvenih razlogov pa ravnatelj predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in svetovalne službe. Sklep ravnatelj vroči dijaku in staršem mladoletnega dijaka v osmih dneh po odločitvi.

Sklep o pridobitvi pravice do prilagoditev velja največ eno šolsko leto.

Začasno prilagoditev na priporočilo mentorja odobri dijaku ravnatelj, in sicer takrat, ko za to obstajajo utemeljeni razlogi, kot je povečana aktivnost zaradi priprav na koncerte, tekmovanja, gostovanja, izmenjave, daljše odsotnosti zaradi projektnega dela ipd. Ob odobritvi se določi tudi točno obdobje veljavnosti statusa.

 

 

 

26. člen
    (sporazum in osebni izobraževalni načrt)

 

V skladu s Pravilnikom šola v petnajstih dneh po izdaji sklepa pripravi osebni izobraževalni načrt, v sodelovanju z dijakom in starši mladoletnega dijaka.

 

Dijak, starši in šola podpišejo tudi sporazum, kjer so opredeljene pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz prilagoditve obveznosti.

27. člen

(pravice in dolžnosti dijakov s pravico do prilagoditev šolskih obveznosti)

Z osebnim izobraževalnim načrtom iz prejšnjega člena, ki vsebuje prilagoditev šolskih obveznosti dijaku, se določi:

• obdobje prilagoditve šolskih obveznosti,
• obdobje obvezne prisotnosti pri pouku,
• roke in način ocenjevanja znanja,
• roke in način izpolnjevanja drugih obveznosti,
• obdobje prilagoditve šolskih obveznosti,
• razlogi za mirovanje oziroma prenehanje prilagoditev šolskih obveznosti,
• druge zadeve, ki bi lahko prispevale k dijakovemu boljšemu učnemu uspehu.

Med šolskim letom se vsebina osebnega izobraževalnega načrta iz utemeljenih razlogov lahko spremeni.

Pravico do prilagoditev, ki jih dijaki pridobijo na priporočilo mentorja na šoli oz. organizacije v kateri se intenzivno udejstvujejo, dijaka zavezujejo tudi k sodelovanju pri aktivnostih šole, ki se vežejo na aktivnost oz. delo za katero mu je bila omogočena prilagoditev ter da s svojimi aktivnostmi prispevajo k večjemu ugledu šole v širšem prostor.

Dijak ima pri pravico do dogovornega ustnega ocenjevanja znanja (dogovorno ustno ocenjevanje znanja ne velja za zadnje tri tedne pred koncem ocenjevalnega obdobja, saj si mora dijak s šolskim statusom pridobiti ustno oceno že pred tem; če dijaka na dogovorjeni datum ustnega ocenjevanja ni k pouku, ga ima učitelj pravico vprašati v prvi ali v naslednjih urah dijakove prisotnosti pri pouku tega predmeta).

Dijak ima tudi pravico do občasne odsotnosti od pouka zaradi dela oz. aktivnosti zaradi katere je pridobil pravico do prilagoditev obveznosti pod pogojem, da odsotnosti dijak najavi razredniku vnaprej oz. so določene z vnaprej znanim načrtom dela.

28. člen
    (mirovanje pravice do prilagoditev)

 

Dijaku, ki mu šola lahko prilagodi obveznosti, pravica do prilagoditev lahko miruje:

• če ne izpolnjuje obveznosti po osebnem izobraževalnem načrtu,
• če je negativno ocenjen pri dveh ali več predmetih,
• če mu je izrečen ukor,
• v primeru daljše bolezni oziroma poškodbe,
• iz drugih utemeljenih razlogov.

O mirovanju in obdobju mirovanja odloči ravnatelj s sklepom, ki ga vroči dijaku in staršem mladoletnega dijaka v osmih dneh po odločitvi.

O odločitvi iz prejšnjega odstavka ravnatelj obvesti oddelčni učiteljski zbor.

29. člen
    (prenehanje pravice do prilagoditev)

 

Dijaku, ki mu šola lahko prilagodi obveznosti, pravica do prilagoditev preneha:

• če ob poteku obdobja mirovanja pravice do prilagoditev ne izpolni obveznosti iz druge alineje odstavka prejšnjega člena,
• če preneha pogoj za pridobitev pravice do prilagoditev,
• če je izključen iz šole,
• na njegov predlog oziroma na predlog staršev mladoletnega dijaka,
• s potekom obdobja, za katerega mu je bila pravica do prilagoditev

 

Pri prilagoditvah, ki jih je dijak pridobil z naslova priporočila mentorja oz. šole pa tudi v primerih, če z neprimernim vedenjem škoduje ugledu šole, če ne sodeluje pri dejavnostih šole, ki se vežejo na področje zaradi katerega je dobil pravico do prilagoditev, če trikrat neopravičeno izostane od dejavnosti zaradi katere je dobil pravico do prilagoditev, pa tudi na utemeljen predlog organizacije, ki je dala priporočila, mentorja ali razrednika.

O prenehanju pogoja za pridobitev pravice do prilagoditev morajo dijak oziroma starši mladoletnega dijaka šolo obvestiti v petih delovnih dneh po prenehanju pogoja.

O prenehanju pravice do prilagoditev odloči ravnatelj s sklepom, ki ga vroči dijaku in staršem mladoletnega dijaka najkasneje v osmih dneh po odločitvi.

O odločitvi iz prejšnjega odstavka ravnatelj obvesti oddelčni učiteljski zbor in tiste, s katerimi je šola uskladila osebni izobraževalni načrt.

30. člen
    (pritožba na sklep)

 

Zoper sklep o zavrnitvi vloge za pridobitev pravice do prilagoditve je dovoljena pritožba na pritožbeno komisijo oziroma komisijo za varstvo pravic v skladu z Zakonom o gimnazijah oziroma Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju v roku osmih dni po prejemu sklepa.

Komisija odloči o pritožbi najkasneje v petnajstih dneh po prejemu pritožbe.

Odločitev pritožbene komisije je dokončna.

 

 

 

 

 

VIII. Sodelovanje s starši

 

35. člen

(roditeljski sestanki in govorilne ure, seznanitev s Šolskimi pravili)

 

V šolskem letu so organizirani roditeljski sestanki in popoldanske govorilne ure, katerih termini so določeni s šolskim koledarjem in letnim delovnim načrtom, in tedenske dopoldanske govorilne ure, ki so določene z urnikom učiteljev. Starši se lahko za individualno govorilno uro dogovorijo tudi izven določenih terminov.

 

Razredniki seznanijo starše dijakov z organizacijo in s Šolskimi pravili na prvem roditeljskem sestanku v septembru tekočega šolskega leta. Takrat se tudi določi kako bo potekala komunikacija s starši.

 

Šolska pravila in ostale pomembne informacije so objavljene tudi na spletni strani šole.

 

36. člen

(obveščanje)

 

Obvestila staršem bomo posredovali:

• na oglasnih mestih v šolskih prostorih,
• na spletni strani in socialnih omrežjih Gimnazije Celje – Center,
• v Letnem poročilu šole,
• z okrožnicami.

Vsa prebrana in zapisana obvestila mora pred posredovanjem staršem odobriti vodstvo šole.

 

37. člen

(aktivnosti staršev)

 

S predlogi in mnenji starši sodelujejo v Svetu staršev, Šolskem skladu in Svetu šole, lahko pa jih profesorjem ali vodstvu šole sporočijo kadarkoli po elektronski pošti ali se dogovorijo za sestanek.

 

 

 

 

 

IX.  Pravilnik o vedenju dijakov, učiteljev in spremljevalcev na strokovnih ekskurzijah in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela zunaj šole

 

38. člen

(vsebina pravil)

 

S tem Pravilnikom se podrobneje opredeljujejo pravice in dolžnosti dijakov, vodje, učiteljev in spremljevalcev na strokovnih ekskurzijah in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela zunaj šole ter določa način ukrepanja ob kršitvah.

 

39. člen

(zagotovitev varnosti)

 

Kadar šola organizira strokovno ekskurzijo ali drugo obliko vzgojno-izobraževalnega dela zunaj šole, mora poskrbeti za varnost vseh udeležencev.

 

Šola mora dijake in njihove starše seznaniti s pravili vedenja na organiziranih strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih zunaj šole.

 

Šola ne dovoljuje nobenih aktivnosti dijakov in turističnih agencij, ki bi v nasprotju s pravili šole organizirali turistična ali strokovna potovanja dijakov. Če se dijaki mimo pravil, ki jih določi šola, z agencijami dogovarjajo za zgoraj omenjene oblike potovanja, gre za zasebna potovanja, ki šole k ničemer ne obvezujejo.

 

Na maturantsko ali kakšno drugo obliko strokovne ekskurzije se dijaki lahko odpravijo le, če skupaj z agencijo upoštevajo šolska pravila, povezana z organizacijo ekskurzij, in če si predhodno pridobijo pisno soglasje šole.

 

Če se želi dijak skupini pridružiti na poti ali jo predčasno zapustiti, lahko to dovoli le razrednik na osnovi predhodne pisne prošnje staršev. O tem mora obvestiti spremljevalca.

 

40. člen

(pravice dijaka)

 

Pravice dijaka so:

• da se udeležuje strokovnih ekskurzij in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti zunaj šole,
• da mu je na strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih zunaj šole zagotovljena varnost,
• da učitelji in spremljevalci spoštujejo njegovo osebnost in dostojanstvo,
• da pri izvajanju strokovnih ekskurzij in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih zunaj šole pridobiva kvalitetne informacije, ki nadgrajuje njegovo znanje,
• da sme konstruktivno sodelovati pri oblikovanju vsebine strokovnih ekskurzij in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti zunaj šole.

 

41. člen

(pravice učitelja in spremljevalca)

 

Pravice učitelja in spremljevalca so:

• da mu je na strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih zunaj šole zagotovljena varnost,
• da konstruktivno sodeluje z ravnateljem, organizatorjem OIV in interesnih dejavnosti ter vodjo strokovne ekskurzije (ali druge oblike vzgojno-izobraževalne dejavnosti zunaj šole) pri oblikovanju vsebine, načrtovanju in pripravi posameznih dejavnosti in pri analiziranju uspešnosti ob zaključku,
• pravica do nadomestila za čas odsotnosti v skladu s kolektivno pogodbo in ostalo zakonodajo, ki ureja področje dela,
• pravica, da drugi učitelji, spremljevalci in dijaki spoštujejo njegovo osebnost, dostojanstvo.

 

 

42. člen

(dolžnosti dijaka)

 

Dolžnosti dijaka so:

• spoštovanje vseh ljudi in vedenje v skladu s splošno sprejetimi civilizacijskimi normami,
• spoštovanje pravic drugih dijakov, učiteljev in spremljevalcev,
• aktivno sodelovanje pri pripravi posameznih vsebin (v skladu z dogovori z vodji posameznih dejavnosti, učitelji ali spremljevalci) pred odhodom na ekskurzijo (ali drugo obliko vzgojno-izobraževalne dejavnosti zunaj šole), med njo pri oblikovanju zaključnega poročila ter analiziranju uspešnosti izvedbe,
• da ves čas trajanja strokovne ekskurzije in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti zunaj šole upošteva navodila učiteljev in spremljevalcev,
• da brez dovoljenja zanj odgovornega spremljevalca ne zapusti skupine,
• da skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter osebnostne integritete drugih dijakov, učiteljev in spremljevalcev ter drugih ljudi,
• da na avtobusu ali drugem prevoznem sredstvu sedi na svojem sedežu, če je le mogoče, privezan z varnostnim pasom,
• da skrbi za ohranjanje ugleda šole,
• da na ekskurzijo ali drugo vzgojno-izobraževalno dejavnost zunaj šole ne jemlje alkoholnih pijač in drugih nedovoljenih drog, ne pije alkoholnih pijač, ne jemlje nobenih drugih drog ter jih v času trajanja strokovne ekskurzije ali katere druge oblike vzgojno-izobraževalne dejavnosti tudi ne kupuje,
• da pazi na inventar in čistočo v prevoznih sredstvih (avtobus, vlak, letalo, ladja …), restavracijah, domovih in drugih prenočiščih,
• da pred izstopom iz prevoznega sredstva pospravi odpadke,
• da upošteva prepovedi, določene s šolskimi pravili,
• da upošteva hišni red prenočišča.

 

43. člen

(dolžnosti vodje)

 

Vodja ekskurzije ali druge dejavnosti zunaj šole mora na osnovi načrta predmetnih učiteljev (če gre za organizacijo in izvedbo ekskurzije ali druge dejavnosti v okviru šole) izdelati natančen načrt, ki mora upoštevati normative, standarde in druge predpise, povezane z varnostjo in zdravjem naših dijakov, zajema pa vsebino, opredeljeno s cilji potovanja, število spremljevalcev, natančen seznam dijakov – udeležencev, način potovanja, čas odhoda in prihoda, prehrano in nočitve …

 

Če je organizator turistična agencija, mora vodja izdelati načrt skupaj z njenimi predstavniki, in sicer tako, kot je zapisano zgoraj.

 

Vodja mora poskrbeti, da bo:

• pri ogledih, kjer je več možnosti, da bi prišlo do nezgod, organiziran strnjen ogled ter da bodo spremljevalci razporejeni tako, da bodo imeli nadzor nad vso skupino,
• med vožnjo in hojo vsaj en spremljevalec spredaj in vsaj eden na koncu skupine dijakov;
• spremljevalec (eden za največ 16 dijakov) ves čas s skupino;
• med vožnjo spremljevalec preveril, če dijaki sedijo na svojih sedežih, če je le mogoče, privezani z varnostnimi pasovi;
• ob prihodu na cilj iz prevoznega sredstva najprej izstopil spremljevalec, preveril, če je varno in nato dovolil izstopiti še dijakom;
• na začetku, med ekskurzijo in ob koncu spremljevalec preveril prisotnost dijakov svoje skupine;
• ob prihodu na mesto odhoda spremljevalec pregledal avtobus ali drugo prevozno sredstvo, ugotovil morebitno škodo ter jo zapisal.

 

Če pride do nezgode, mora vodja takoj obvestiti vodstvo šole, ti pa starše.

 

Kršenje zgoraj zapisanega pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti delavcev šole.

 

 

 

44. člen

(dolžnosti učitelja, spremljevalca)

 

Dolžnosti učitelja in spremljevalca so:

• dan pred izvedbo načrtovane ekskurzije ali druge dejavnosti zunaj šole mora vodja ali
• spremljevalec dijake opozoriti na šolska pravila, ki veljajo na organizirani ekskurziji,
• v skladu z Letnim delovnim načrtom vsebinsko pripravi vse potrebno za izvedbo strokovne ekskurzije ali druge oblike vzgojno-izobraževalne dejavnosti zunaj šole,
• organizira oz. soorganizira strokovno ekskurzijo ali drugo obliko vzgojno-izobraževalne dejavnosti zunaj šolske zgradbe v skladu z zastavljenimi cilji,
• izvede oz. sodeluje pri izvedbi strokovne ekskurzije ali druge oblike vzgojno-izobraževalne dejavnosti zunaj zgradbe, analizira uspešnost in oblikuje zaključno poročilo oz. pri tem sodeluje z vodjo dejavnosti ali z ravnateljem,
• v primeru kršitev ukrepa v skladu z določili tega pravilnika.

 

45. člen

(ukrepanje ob kršitvah)

 

Če dijak ne spoštuje ali ne upošteva v  tem pravilniku navedenih dolžnosti, mora šola ukrepati v skladu s Šolskimi pravili, ki so objavljena na spletnih straneh in oglasni deski šole.

 

Če učitelj spremljevalec na sami ekskurziji ali drugi dejavnosti zunaj šole presodi, da dijak zaradi neupoštevanja pravil in navodil onemogoča varen potek ekskurzije ali druge dejavnosti zunaj šole, o tem obvesti starše, ki morajo  priti po dijaka, kasneje pa šola ukrepa v skladu s šolskimi pravili.

 

 

 

 

 

X. Pravila šolske prehrane

 

46. člen

(šolska prehrana in izvajanje javne službe)

 

Šolska prehrana pomeni organizirano prehrano dijakov v dneh, ko poteka pouk v skladu s šolskim koledarjem. Šolska prehrana obsega dopoldansko malico.

 

Gimnazija Celje – Center ima v kletnih prostorih šole urejeno razdelilnico in jedilnico. Javno službo šolske prehrane opravlja s pogodbo določen drug vzgojno-izobraževalni zavod.

 

47. člen

(prijava na šolsko prehrano, dolžnosti, posebnosti, preklic prijave na šolsko prehrano)

 

Starši mladoletnega dijaka oz. polnoletni dijak oddajo pisno prijavo na šolsko prehrano na predpisanem obrazcu, ki je objavljen na spletni strani šole praviloma junija za prihodnje šolsko leto.

 

Prijavo lahko oddajo tudi kadarkoli med šolskim letom.

 

Učenec, ki se vpisuje v 1. letnik oz. njegovi starši, oddajo šoli pisno prijavo na šolsko prehrano ob vpisu. Prijavo lahko kadarkoli pisno prekličejo. Preklic velja z naslednji dnem.

 

V prijavnem obrazcu navedejo tudi vse prehranske posebnosti, ki jih šola posreduje izvajalcu šolske prehrane.

 

S prijavo na šolsko prehrano nastopi dolžnost uporabnikov šolske prehrane, da bodo:

• spoštovali pravila šolske prehrane in urnik,
• plačali prispevek za šolsko prehrano,
• pravočasno odjavili posamezni obrok v skladu s pravili šolske prehrane,
• plačali polno ceno obroka, če ga niso pravočasno odjavili,
• šoli v 8 dneh sporočili vsako spremembo podatkov o dijaku, prijavljenem na šolsko prehrano.

 

Naročnik lahko trajno prekliče prijavo na šolsko prehrano, in sicer tako, da v tajništvo šole predloži pisni preklic prijave z navedbo datuma prenehanj. Če ima takrat v lasti elektronski nosilec prijave na malico, ga mora vrniti skupaj s pisnim preklicem.

Preklic velja od naslednjega dne po podanem pisnem preklicu.

 

48. člen

(prijava na malico/dnevni obrok)

 

S prijavo na šolsko prehrano dijaki dobijo možnost prijave na dnevni obrok na terminalu v jedilnici oz. pritličju šole, kjer se prijavijo z dijaško izkaznico ter z njo tudi dnevno evidentirajo prevzem malice.

 

V primeru izgube ali okvare dijaške izkaznice, mora dijak takoj obvestiti šolo o izgubi ali okvari in zaprositi za izdajo nove.

 

49. člen

(odjava malice/dnevnega obroka, pozabljena izkaznica)

 

Posamezni obrok šolske prehrane se lahko odjavi.

 

Posamezni obrok za dijaka, ki je odsoten od pouka zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih ter srečanjih, na katerih sodeluje v imenu šole, odjavi šola.

 

Posamezni obrok je pravočasno odjavljen, če se ga odjavi vsaj en delovni dan prej na naslednje načine:

• z odjavo obrokov na terminalu, ki je nameščen za dijake v pritličju oz. jedilnico šole najkasneje do 12.00 ure,
• po elektronski pošti na elektronski naslov ( ali ) najkasneje do 10. ure,
• osebno po telefonu na telefonsko številko 03/428 57 00 med 8.00 in 9.30,
• na kakšen drug način, ki ga omogočajo komunikacijsko-informacijske tehnologije.

 

Pri odjavi so obvezni podatki: ime in priimek dijaka, razred, oddelek, dnevi (datumi), za katere se malica odjavlja in razlog odjave.

 

Odjava se upošteva prvi naslednji dan pouka.

 

Če posamezni obrok ni pravočasno odjavljen, mora upravičenec plačati polno ceno obroka, vključno s subvencijo.

 

Obrok se mora odjaviti tudi, če je malica v celoti subvencionirana in brezplačna, saj mora šola, če malica ni odjavljena in prevzeta, zaračunati ne odjavljeno malico, čeprav je brezplačna.

 

Dijak, ki se zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin, ne more pravočasno odjaviti oziroma prevzeti obroka, ima pravico do subvencije za malico za prvi dan odsotnosti.

 

Dijaki, ki so pozabili dijaško izkaznico, ki je namenjena tudi evidentiranju in prevzemu malic, se lahko po nadomestno potrdilo za prevzem malice oglasijo k referentu za prehrano.

 

50. člen

(komisija za prehrano)

 

Ravnatelj vsako šolsko leto imenu tričlansko komisijo za prehrano, v kateri vedno sodeluje aktualni referent za šolsko prehrano. Komisija preverja vse zakonodajno določene normative in smernice šolske prehrane, uresničevanje praktikuma in pravil šolske prehrane.

 

V sodelovanju z izvajalcem šolske prehrane dvakrat letno izvede tudi evalvacijo (anketo) med uporabniki in rezultate posreduje vodstvu šole, dijaški skupnosti, svetu staršev in izvajalcu prehrane.

 

51. člen

(obveščanje)

 

Šola seznanja starše in dijake z organizacijo šolske prehrane na način, ki jim zagotavlja razumljivost, pravočasnost ter dostopnost do informacij.

Šola seznani starše in dijake do začetka šolskega leta:

• z organizacijo šolske prehrane,
• s pravili šolske prehrane,
• z dolžnostmi dijakov in staršev po prijavi na šolsko prehrano,
• z načinom in s postopki uveljavljanja subvencij za malico oziroma kosilo.

 

Šola mora obvezno obvestiti starše in dijake o vsakokratni spremembi cen malice, ki jo določi minister, pristojen za šolstvo.

 

Šola obvešča in seznani starše ter dijake z vsebino zgornjih odstavkov:

• na govorilnih urah,
• preko spletne strani,
• s pisnimi obvestili.

 

Razredniki seznanijo dijake s pravili šolske prehrane na uvodnih razrednih urah.

 

Pravila šolske prehrane so del Šolskih pravil in objavljena na spletni strani šole.

 

Jedilniki so objavljeni za 1 teden vnaprej na spletni strani šole, v jedilnici in na oglasni deski pri terminalu za prijavo v pritličju šole.

 

52. člen

(evidentiranje in nadzor nad koriščenjem obrokov)

 

Šola vodi evidenco prijavljenih dijakov na šolsko prehrano, ki obsega podatke:

• ime in priimek ter naslov,
• EMŠO,
• naziv šole, razred in oddelek izobraževalnega programa,
• ime in priimek ter naslov staršev,
• številko odločbe, ki je podlaga za upravičenost do subvencije za malico,
• datum nastopa pravice in obdobje upravičenosti do subvencije za malico,
• datum prijave na malico,
• vrsta obrokov šolske prehrane, na katere je prijavljen,
• število in datum prevzetih in odjavljenih obrokov,
• podatek o tem, ali je dijak v rejništvu oziroma če je prosilec za azil.

 

Vsi zgornji podatki se hranijo in obdelujejo v skladu z zakonodajo.

 

Za evidentiranje dnevnih obrokov šolske prehrane (prijave in odjave) ravnatelj na začetku vsakega šolskega leta pooblasti referenta za šolsko prehrano. Vse evidence se usklajujejo z izvajalcem in so podlaga za mesečne obračune šolske prehrane in izstavitev računa staršem oz. dijaku.

 

53. člen

(ne prevzeti obroki)

 

Pravočasno odjavljene obroke ali obroke, ki jih dijaki v predvidenem času niso prevzeli, šola brezplačno odstopi drugim dijakom, zaradi odnosa do hrane in kulture prehranjevanja.

 

Hrana, ki ostane, se lahko v dogovoru z izvajalcem šolske prehrane odstopi tudi humanitarnim organizacijam, ki so vpisane v razvid humanitarnih organizacij.

 

 

 

XI. Prehodne in končne določbe

 

54. člen

(prenehanje veljavnosti)

 

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati Šolska pravila z dne 26. 9. 2023.

 

55. člen

(dokončanje postopkov)

 

Postopki, uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo v skladu s tem pravilnikom.

 

56. člen

(uveljavitev pravilnika)

 

Šolska pravila začnejo veljati 30. dan po javni objavi, po tem, ko so jih na sestankih in sejah obravnavali: učiteljski zbor na delovni konferenci 29. 8. 2025, dijaška skupnost dne 16. 9. 2025 in Svet staršev dne 18. 9. 2025.

 

 

V Celju, 19. 9. 2025

 

ravnatelj

Rok Lipnik, prof.

 

 

V skladu z 12. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur. l. RS,  št. 30/18) ravnatelj Gimnazije Celje – Center po predhodni obravnavi na učiteljskem zboru določa

 

ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA

 

Šolska pravila ocenjevanja se uporabljajo pri ocenjevanju skupaj s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (v nadaljevanju besedila Pravilnik), s katalogi znanj/učnimi načrti posameznih predmetov/strokovnih modulov in z njimi usklajenih letnih priprav ter kriterijev.

 

 

 

1. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(vsebina)

 

Šolska pravila ocenjevanja obsegajo:

• oblike, načine, obseg, raven in roke izpolnjevanja obveznosti,
• pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov,
• roke za vračanje izdelkov,
• izpitni red,
• kršitve pravil pri ocenjevanju in ukrepe,
• postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju,
• pripravo in hranjenje izpitnega gradiva,
• druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom in z drugimi predpisi.

 

2. člen

(predmet ocenjevanja znanja)

V gimnazijskem izobraževanju se ocenjuje dijakovo znanje pri predmetu in interdisciplinarnem tematskem sklopu (v nadaljnjem besedilu: ITS).

 

V poklicnem in strokovnem izobraževanju se ocenjuje dijakovo znanje pri programskih enotah:

• splošnoizobraževalnih predmetih,
• strokovnem modulu in modulu odprtega kurikula (v nadaljevanju: strokovni modul).

 

Skladno z izobraževalnim programom se naslednje obveznosti dijaka ne ocenjujejo, vendar so obvezen pogoj za dokončanje izobraževanja:

• v gimnazijskem izobraževanju: obvezne izbirne vsebine,
• v poklicnem in strokovnem izobraževanju: praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu in interesne dejavnosti.

 

3. člen

(javnost ocenjevanja znanja)

 

Učitelj zagotavlja javnost ocenjevanja tako, da dijake ob začetku izvajanja predmeta, ITS oziroma strokovnega modula v šolskem letu seznani:

• z učnimi cilji,
• z obsegom učne vsebine,
• z oblikami in načini ocenjevanja znanja,
• z merili ocenjevanje znanja,
• z dovoljenimi pripomočki,
• z roki za pisno ocenjevanje znanja.

 

Na pisnem izdelku je navedeno število točk (v nadaljnjem besedilu: točkovnik) za posamezno nalogo in meje za ocene.

 

Učitelj obvesti dijaka o pridobljenih ocenah pri predmetu, ITS oziroma strokovnem modulu javno pri pouku v oddelku oziroma skupini. Če se rezultati ocenjevanja znanja objavijo na drug javno dostopen način, se osebno ime dijaka nadomesti z ustrezno šifro.

 

4. člen

(preverjanje znanja)

 

Učitelj s preverjanjem znanja zagotavlja doseganje učnih ciljev, ki so predmet ocenjevanja znanja.

Preverjanje znanja je obvezno pred vsakim pisnim ocenjevanjem znanja, lahko pa se izvaja tudi pred vsemi drugimi oblikami ocenjevanja.

 

5. člen

(dijaki s posebnimi potrebami)

 

Izvajanje določb tega pravilnika se za dijaka s posebnimi potrebami prilagodi v skladu z odločbo o usmeritvi in individualiziranim programom.

 

 

1. OCENJEVANJE ZNANJA

 

6. člen

 

Znanje pri pouku oziroma izpitu praviloma ocenjuje učitelj, ki predmet oziroma strokovni modul poučuje. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov imenuje za ocenjevanje drugega učitelja, ki izpolnjuje pogoje za poučevanje tega predmeta oziroma strokovnega modula.

 

Znanje dijaka pri ITS ocenjuje skupina učiteljev, ki izvaja ITS.

 

Izpolnjevanje drugih obveznosti po izobraževalnem programu ugotavlja razrednik.

 

Izpolnjevanje obveznosti dijaka pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu v skladu z učno pogodbo ugotavlja organizator praktičnega usposabljanja z delom.

 

7. člen

(minimalni standardi znanja)

 

Minimalni standard znanja predstavlja stopnjo znanja, spretnosti ali kakovost dosežka, potrebnega za pozitivno oceno oziroma za zadovoljivo sledenje pouku pri posameznem predmetu oziroma strokovnem modulu.

 

Če minimalni standard znanja pri predmetu oziroma strokovnem modulu ni določen v učnem načrtu oziroma katalogu znanj, ga določi strokovni aktiv oziroma učitelj, za ITS pa skupina učiteljev, ki ga izvaja.

 

8. člen

(merila in načini ocenjevanja znanja in terminski načrt ocenjevanja znanja)

 

Strokovni aktiv šole na začetku šolskega leta uskladi merila ocenjevanja znanja, za ITS pa skupina učiteljev in jih objavi na spletni strani šole.

 

Merila ocenjevanja znanja za predmet oziroma strokovni modul se določijo na podlagi učnega načrta oziroma kataloga znanja. Če oblike in načini ocenjevanja znanja v učnem načrtu oziroma katalogu znanja niso določeni, jih z načrtom ocenjevanja znanja določi učitelj oziroma strokovni aktiv oziroma skupina učiteljev, ki izvaja ITS.

 

Poleg obveznih načrtov in oblik ocenjevanja znanja, določenih v načrtu ocenjevanja znanja, se doseganje standardov znanja in učnih ciljev lahko ocenjuje tudi: z vajami, seminarskimi in drugimi nalogami, izdelki oziroma storitvami, zagovori, nastopi, mapo dosežkov in podobno. Z vsemi oblikami in načini ocenjevanja znanja mora učitelj dijake seznaniti ob začetku šolskega leta.

 

9. člen

(načrt ocenjevanja znanja)

 

Načrt ocenjevanja znanja vsebuje:

• minimalni standard znanja pri predmetu oziroma strokovnem modulu,
• merila in načine ocenjevanja znanja med šolskim letom in pri popravnih izpitih,
• roke za pisno ocenjevanje znanja pri predmetu, ITS oziroma strokovnem modulu, ki jih določi strokovni aktiv oziroma programski učiteljski zbor z načrtom ocenjevanja znanja najpozneje štirinajst dni po začetku prvega ocenjevalnega obdobja.

 

Dijake z načrtom ocenjevanja znanja seznani učitelj predmeta, ITS oziroma strokovnega modula. Roke za pisno ocenjevanje znanja, določene z načrtom ocenjevanja znanj, napiše učitelj v dnevnik dela.

 

 

10. člen

(osebni izobraževalni načrt ocenjevanja)

 

Razrednik dijaku, ki je ob prvem ocenjevalnem obdobju negativno ocenjen pri petih ali več predmetih oziroma strokovnih modulih, skupaj z njim pripravi osebni izobraževalni načrt ocenjevanja; dijakom, ki so negativno ocenjeni pri manj kot petih predmetih oziroma strokovnih modulih, pa pripravi osebni izobraževalni načrt ocenjevanja le na željo dijaka oziroma starša.

 

Pri pripravi osebnega izobraževalnega načrta ocenjevanja razrednik sodeluje s svetovalno službo, z učitelji predmetov ali strokovnih modulov, pri katerih je dijak ocenjen negativno, z dijakom in njegovimi starši.

 

Pripravo osebnega izobraževalnega načrta razrednik omogoči tudi dijaku, ki je nadarjen, dijaku – migrantu, po pedagoški presoji pa tudi drugim.

 

11. člen

(druga pravila ocenjevanja)

 

Ustno ocenjevanje pri predmetu oziroma strokovnem modulu se izvede najmanj enkrat v šolskem letu, razen če je z učnim načrtom ali katalogom znanj določeno drugače oziroma iz utemeljenih razlogov drugače odloči ravnatelj.

 

Potrebno število ocen pri posameznem predmetu oziroma strokovnem modulu določi strokovni aktiv v kriterijih ocenjevanja, ki jih najpozneje štirinajst dni po začetku prvega ocenjevalnega obdobja objavi na spletni strani šole.

 

Dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na dan.

 

Štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco dijak ne piše rednih pisnih izdelkov za oceno.

Če dijak ponavlja pisni izdelek v skladu s 12. členom Šolskih pravil ocenjevanja oziroma ga piše na lastno željo, učitelj ni dolžan upoštevati pravil iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Če dijak piše pisni izdelek na lastno željo, zapiše soglasje na pisni izdelek.

 

Učitelj analizira rezultate ocenjevanja znanja skupaj z dijaki, v oddelku, skupini ali individualno.

 

Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, učitelj določi način in najmanj en datum ocenjevanja znanja, kar ne velja za zadnje ocenjevalno obdobje.

 

Določbe tega člena se ne uporabljajo za izvajanje ITS. Pravila ocenjevanja za ITS so določena v kriterijih ITS, ki jih učitelji ITS objavijo najpozneje štirinajst dni po začetku prvega ocenjevalnega obdobja objavi na spletni strani šole.

 

12. člen

(obvezno ponavljanje pisnega izdelka)

 

Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot tretjina, se pisanje za dijake z negativno ocenjenimi pisnimi izdelki in za tiste, ki to kljub pozitivni oceni želijo, enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni.

 

Učitelj mora analizirati vzroke, in to z učenci ter v strokovnem aktivu. O vzrokih pisno seznani tudi ravnatelja.

 

 

III. OCENE IN UGOTOVITVE

 

13. člen

(ocene)

 

Znanje dijakov se ocenjuje s številčnimi oziroma opisnimi ocenami.

 

Znanje dijaka se oceni s številčno oceno od 1 do 5, in sicer: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5).

 

Izpolnitev obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu, obveznih izbirnih vsebinah, interesnih dejavnostih se ocenjuje z opisnima ocenama: »opravil« in »ni opravil«.

 

Številčne ocene od 2 do 5 in opisna ocena »opravil« so pozitivne.

 

Dijak, ki ponavlja letnik, opravlja vse obveznosti iz tega letnika, pri čemer se ga ponovno ocenjuje pri vseh predmetih, ITS oziroma strokovnih modulih.

 

14. člen

(ugotovitve)

 

Če je dijak iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri predmetu športna vzgoja, se to v ustrezni dokumentaciji in ob koncu pouka evidentira z besedo »oproščen (opr)«.

 

Ob koncu pouka v šolskem letu se uspeh dijaka, ki v enem ali več ocenjevalnih obdobjih ni pridobil potrebnega števila ocen določenega s šolskimi pravili ocenjevanja, v ustrezni dokumentaciji evidentira z ugotovitvijo: »ni ocenjen (noc)«.

 

Na koncu vsakega ocenjevalnega obdobja izda šola dijaku v pisni obliki prepis ocen, ugotovitev in opravljenih obveznosti.

 

Izpolnitev obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu, interesnih dejavnosti in obveznih izbirnih vsebin, določenih z izobraževalnim programom, se ugotavlja z »opravil« ali »ni opravil«.

 

15. člen

(seznanitev z oceno)

 

Pri ocenjevanju znanja ustnih odgovorov učitelj oceni dijakovo znanje neposredno takoj po končanem izpraševanju in oceno vpiše v redovalnico. Ustno ocenjevanje mora biti izvedeno in zaključeno v tekoči učni uri. Določbe tega odstavka se ne uporabljajo za izvajanje ITS.

 

Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni in oceno vpiše v redovalnico najpozneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Pri ocenjevanju esejev pri slovenščini učitelj dijaka oceni najpozneje v desetih delovnih dneh po tem, ko dijak esej odda.

 

Po ocenitvi pisnih izdelkov učitelj omogoči dijaku vpogled v pisni izdelek.

 

Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke po petih dneh oz. najpozneje v tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico. V ocenjenih pisnih izdelkih učitelj ustrezno označi napake, da lahko dijak prepozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene.

 

Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik lahko v vmesnem času pisno zahtevajo vpogled oziroma fotokopijo izdelka.

 

16. člen

(določanje končne ocene)

 

Končno oceno pri predmetu oziroma strokovnem modulu določi učitelj, ki dijaka pri tem predmetu poučuje.

 

Pri ITS in predmetih oziroma strokovnih modulih, ki jih poučujeta dva ali več učiteljev, ti vnaprej določijo merila za oceno. Končno oceno določijo skupaj. Če se o končni oceni ne sporazumejo, jo na predlog ravnatelja potrdi oddelčni učiteljski zbor oziroma programski učiteljski zbor.

 

17. člen

(splošni uspeh)

 

Oddelčni učiteljski zbor ugotovi in na predlog razrednika potrdi splošni uspeh dijaku po tem, ko ta uspešno opravi vse obveznosti, določene z izobraževalnim programom.

 

Splošni uspeh se določi kot odličen, prav dober, dober in zadosten.

 

Dijak doseže:

• odličen splošni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov, ITS oziroma strokovnih modulov ocenjen z oceno odlično (5), pri ostalih pa z oceno prav dobro (4);
• prav dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov, ITS oziroma strokovnih modulov ocenjen z oceno prav dobro (4), pri ostalih pa z oceno dobro (3);
• dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov, ITS oziroma strokovnih modulov ocenjen z oceno dobro (3), pri ostalih pa z oceno zadostno;
• zadosten učni uspeh, če je pri več kot polovici predmetov, ITS oziroma strokovnih modulov ocenjen z oceno zadostno (2), pri ostalih pa z oceno pozitivno.

 

Na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka uči, ali mentorja lahko oddelčni učiteljski zbor določi odličen uspeh tudi dijaku, ki ima pri enem predmetu, ITS ali strokovnem modulu oceno dobro (3), pri več kot polovici predmetov oziroma strokovnih modulov pa odlično (5); prav dober uspeh pa dijaku, ki ima pri enem predmetu oziroma strokovnem modulu oceno zadostno (2), pri več kot polovici predmetov oziroma strokovnih modulov pa prav dobro (4) ali odlično (5).

 

Pri odločanju o uspehu iz prejšnjega odstavka se upošteva dijakovo znanje in napredek, prizadevnost, delavnost in samostojnost v vzgojnem in izobraževalnem procesu ter odnos do izpolnjevanja obveznosti.

 

 

1. IZPITI

 

20. člen

(splošno o izpitih)

 

Dijak lahko opravlja preizkus znanja ali nadarjenosti s predmetnimi, dopolnilnimi in popravnimi izpiti.

 

Dijak opravlja dopolnilni, popravni in predmetni izpit v šoli, v katero je vpisan, preizkus znanja ali nadarjenosti ter predmetni izpit za vpis v drug izobraževalni program pa v šoli, ki izvaja izobraževalni program, v katerega se želi vpisati oziroma je že vpisan.

 

Ustni del izpita se opravlja v skladu z izpitnim redom pred šolsko izpitno komisijo, ki jo imenuje ravnatelj med učitelji šole. Šolska izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca in še vsaj enega člana. Izpraševalec mora biti učitelj predmeta oziroma nosilec strokovnega modula iz katerega dijak opravlja izpit. Vsaj dva člana komisije sta praviloma učitelja predmeta oziroma strokovnega modula iz katerega dijak opravlja izpit.

 

Pri ITS šolsko izpitno komisijo sestavljajo vsi učitelji ITS, ki lahko nastopajo v vlogi izpraševalcev ter predsednik, ki ga imenuje ravnatelj med strokovnimi delavci šole.

 

21. člen

(preizkus znanja ali nadarjenosti)

 

Pri preizkusu znanja ali nadarjenosti se preizkusijo zmožnosti dijaka oziroma njegova nadarjenost, lahko pa tudi znanje jezikov, če je to določeno kot posebni pogoj za vpis v izobraževalni program.

 

22. člen

(predmetni izpit)

 

Predmetne izpite, izpite strokovnega modula in izpite ITS opravlja dijak, ki:

• hitreje napreduje,
• izboljšuje končno oceno iz predmeta, ITS ali strokovnega modula,
• se želi vpisati v drug izobraževalni program, pri čemer se pri predmetnem izpitu ocenjuje
  znanje potrebno za vključitev v drug izobraževalni program.

 

Dijak lahko po uspešno opravljenem predzadnjem oziroma zaključnem letniku enkrat izboljšuje oceno enega ali več predmetov oziroma strokovnega modula oziroma ITS v posameznem letniku v rokih, določenih s šolskim koledarjem, in sicer:

• v predzadnjem letniku izboljšuje ocene iz tega letnika v času od konca pouka do zaključka tekočega šolskega leta oziroma do vključitve v zadnji letnik izobraževanja,
• v zaključnem letniku izboljšuje ocene iz tega letnika od konca pouka do začetka opravljanja zaključka izobraževanja.

 

Pri določitvi končne ocene predmeta oziroma strokovnega modula oz. ITS se upošteva boljša ocena.

 

 

 

23. člen

(dopolnilni izpit)

 

Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do konca pouka pri predmetu oziroma strokovnem modulu oziroma ITS v enem ali več ocenjevalnih obdobjih ni pridobil dovolj ocen v skladu s šolskimi pravili ocenjevanja.

 

Dopolnilni izpit obsega snov tistega obdobja, v katerem je bil dijak neocenjen.

 

Dopolnilni izpit opravlja dijak pred popravnim izpitom.

 

24. člen

(popravni izpit)

 

Popravni izpit opravlja dijak iz predmetov oziroma strokovnih modulov oziroma ITS, pri katerih ima končno oceno nezadostno.

 

Kadar pouk predmeta oziroma strokovni modul oziroma ITS ne traja do konca pouka v šolskem letu, lahko dijak opravlja popravni izpit pred koncem pouka, v roku, ki ga določi ravnatelj. V tem primeru se šteje, da je izkoristil spomladanski izpitni rok.

 

25. člen

(izpitni roki)

 

Roki, pogoji in postopek opravljanja izpitov se določijo z letnim delovnim načrtom šole v skladu z izobraževalnimi programi in pravilnikom, ki ureja šolski koledar za srednje šole tako, da lahko dijak opravi vse obveznosti za napredovanje v naslednji letnik do konca šolskega leta.

 

Ravnatelj lahko dijakom iz utemeljenih razlogov določi tudi izredne izpitne roke. Utemeljeni razlogi so predvsem okoliščine, ki so neodvisne od dijaka in mu onemogočajo udeležbo na rednem ali popravnem roku:

• daljša ali hujša bolezen (dokaz z zdravniškim potrdilom),
• izjemne družinske okoliščine,
• nesreče, višja sila, ipd.,
• tudi tekmovanja, kulturne dejavnosti ali druga udejstvovanja v interesu šole/družbe, če se časovno prekrivajo z rednim rokom.

 

Razpored izpitov mora biti javno objavljen najmanj tri dni pred datumom začetka njihovega opravljanja.

 

26. člen

(omejitve)

 

V spomladanskem izpitnem roku lahko dijak opravlja izpit pri največ dveh predmetih. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov dovoli v tem roku opravljati tudi več izpitov.

 

Na isti dan lahko dijak opravlja največ en izpit iz enega predmeta.

 

 

27. člen

(trajanje)

 

Pisni izpit ali pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut.

 

Ustni izpit oziroma ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja največ 20 minut. Dijak ima po dodelitvi vprašanja pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita.

 

Izdelava izdelka oziroma storitve skupaj z zagovorom traja največ šest šolskih ur.

 

Trajanje izpita pri ITS opredeli učitelj-ocenjevalec, pri čemer se upoštevajo vse omejitve iz 1., 2. in 3. odstavka tega člena.

 

28. člen

(priprava izpitnega gradiva in varovanje)

 

Izpitno in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje znanja (v nadaljevanju: izpitno gradivo) pripravi strokovni aktiv oziroma učitelj-ocenjevalec, če šola nima strokovnega aktiva.

 

Izpitno gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje znanja pri ITS, pripravijo učitelji, ki ITS poučujejo.

 

Tim učiteljev ITS oziroma vodja strokovnega aktiva oziroma učitelj-ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnatelju najpozneje dan pred izpitom.

 

Izpitno gradivo se varuje v ognjeodporni varnostni omari v upravi šole.

 

29. člen

(prijava in odjava)

 

Dijak se pisno prijavi k izpitu 5 dni pred izpitnim rokom, odjavi pa se lahko najkasneje 2 dni pred izpitnim rokom.

 

Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga iz opravičenih razlogov prekine, ga lahko opravlja še v istem roku, če je to mogoče. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora šoli pisno sporočiti najkasneje v enem dnevu po izpitu in priložiti ustrezne dokaze. O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v treh dneh po prejemu vloge.

 

Če se dijak ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži izpita oziroma dela izpita ali ga prekine, ni ocenjen in se šteje, da je izkoristil izpitni rok.

 

30. člen

(potek izpitov)

 

Ustni izpiti se opravljajo pred šolsko izpitno komisijo.

 

Pisni izpit nadzoruje nadzorni učitelj, oceni pa učitelj-ocenjevalec.

 

Izdelavo izdelka oziroma opravljanje storitve, izpitni nastop in vajo spremlja mentor, ki za šolsko izpitno komisijo pripravi strokovno mnenje, na podlagi katerega šolska izpitna komisija oceni dijaka.

 

Pri ustnem izpitu ali delu izpita izprašuje izpraševalec. Šolska izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca, predsednik izpitne komisije pa o oceni takoj obvesti dijaka. Če izpit opravlja po delih, predsednik šolske izpitne komisije dijaka obvesti o končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita.

 

Pri ustnem izpitu se pripravi vsaj pet izpitnih listkov več, kot je dijakov v skupini, ki opravljajo izpit. Vsak dijak izbere izpitni listek in ima pravico do ene menjave. Izpitni listki z vprašanji, na katera je dijak odgovarjal, se vrnejo v komplet izpitnih vprašanj.

 

Potek izpita pri ITS je določen s kriteriji ocenjevanja ITS.

 

 

1. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV

 

31. člen

(postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju)

 

Učitelj lahko sam, na predlog razrednika, ravnatelja ali dijaka zaradi računske ali druge očitne napake, povezane z ocenjevanjem, odpravi napako, to pisno evidentira v ustrezen dokument in o tem obvesti dijaka, na katerega se ocena oziroma ugotovitev nanaša.

 

Če učitelj ne odpravi napake v skladu s prejšnjim odstavkom, o tem dokončno odloči ravnatelj.

 

32. člen

(kršitve in ukrepi)

 

Če pri pisanju pisnih izdelkov ali drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj zaloti dijaka pri uporabi ali posedovanju nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah šolskih pravil ocenjevanja znanja, ga oceni z negativno oceno in lahko predlaga vzgojni ukrep.

 

Kršitve pravil ocenjevanja znanja so: prepisovanje, prišepetovanje, uporaba nedovoljenih pripomočkov, uporaba informacijsko telekomunikacijskih naprav, ki omogočajo nedovoljeno komunikacijo, citiranje brez navedbe avtorja ter ostala pravila, ki jih za posamezno ocenjevanje v začetku šolskega leta določijo strokovni aktivi za posamezna predmetna področja.

 

Dijak je ocenjen z negativno oceno tudi v primeru, če pri pisnem ocenjevanju odda prazen list, se v primeru seminarskih nalog oz. drugih oblik dela ne drži dogovorjenega roka oz. naloge ne odda in če z dejanjem ali besedo zavrne ustno ocenjevanje oziroma ne odgovarja na zastavljena vprašanja pri ustnem ocenjevanju znanja.

 

Učitelj evidentira dogajanje iz prejšnjih odstavkov v ustrezni šolski dokumentaciji.

 

1. UGOVOR ZOPER OCENO

 

33. člen

(ugovor)

 

Dijak lahko ocenjevalca opozori na administrativno ali vsebinsko napako pri ocenjevanju takoj, ko opravi vpogled v pisni izdelek oziroma takoj pa zaključenem ustnem ocenjevanju. Učitelj napako odpravi in to ustrezno označi v ocenjevalni ter šolski dokumentaciji.

 

Dijak lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala predloži ravnatelju šole ugovor zoper oceno. Ravnatelj mora v treh dneh imenovati komisijo, ki najpozneje v treh dneh ponovno oceni znanje dijaka. V komisijo mora imenovati vsaj enega člana, ki ni zaposlen v tej šoli. Odločitev ravnatelja in ocena komisije sta dokončni.

 

34. člen

(odločanje komisije)

 

Komisija s sklepom odloči o ugovoru v treh dneh od njenega imenovanja.

 

Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno oziroma ugotovitev. Sklep komisije se dijaku izroči v treh dneh po sprejeti odločitvi.

 

Če komisija ugotovi, da je ugovor utemeljen, lahko določi novo oceno na podlagi dokumentacije ali s ponovnim ocenjevanjem dijaka.

 

Če je dijaka treba ponovno oceniti, se mu datum, čas, kraj in način ter obseg ponovnega ocenjevanja znanja morajo sporočiti najkasneje tri dni pred izvedbo ponovnega ocenjevanja.

 

Odločitev komisije je dokončna.

 

 

 

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

35. člen

(spremembe in dopolnitve pravilnika)

 

Spremembe ali dopolnitve tega pravilnika so veljavne le, če so sprejete v pisni obliki.

 

 

36 . člen

(uveljavitev Šolskih pravil ocenjevanja)

 

Šolska pravila ocenjevanja je določil ravnatelj šole po obravnavi na konferenci učiteljskega zbora 29. 8. 2025 in stopijo v veljavo po 30 dneh. Z dnem njihove uveljavitve prenehajo veljati Šolska pravila ocenjevanja sprejeta dne 1. 9. 2018.

 

Razredniki s pravili seznanijo dijake takoj po uveljavitvi.

 

 

 

Ravnatelj

Rok Lipnik, prof.

 

Celje, 29. 8. 2025

Na podlagi Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010) je ravnatelj GIMNAZIJE CELJE – CENTER, KOSOVELOVA ULICA 1, Celje, 20. 9. 2010 sprejel

ŠOLSKA PRAVILA O VEDENJU DIJAKOV, UČITELJEV IN SPREMLJEVALCEV NA STROKOVNIH EKSKURZIJAH IN DRUGIH VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH DEJAVNOSTIH ZUNAJ ŠOLE    

1. ČLEN

(vsebina pravil)

S tem Pravilnikom se podrobneje opredeljujejo pravice in dolžnosti dijakov, vodje, učiteljev in spremljevalcev na strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih zunaj šole ter določa način  ukrepanja ob kršitvah.

2. ČLEN

(zagotovitev varnosti)

Kadar šola organizira strokovno ekskurzijo ali drugo obliko vzgojno-izobraževalne dejavnosti zunaj šole, mora poskrbeti za varnost vseh udeležencev. Šola mora dijake in njihove starše seznaniti s pravili vedenja na organiziranih strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih zunaj šole.

Šola ne dovoljuje nobenih aktivnosti dijakov in turističnih agencij, ki bi v nasprotju s pravili šole organizirali turistična ali strokovna potovanja dijakov. Če se dijaki mimo pravil, ki jih določi šola, z agencijami dogovarjajo za zgoraj omenjene oblike potovanja, gre za zasebna potovanja, ki šole, Gimnazije Celje – Center, k ničemer ne obvezujejo. Na maturantsko ali kakšno drugo obliko strokovne ekskurzije se naši dijaki lahko odpravijo le, če skupaj z agencijo upoštevajo šolska pravila, povezana z organizacijo ekskurzij, in če si predhodno pridobijo pisno soglasje šole.

Če se želi dijak skupini pridružiti na poti ali jo predčasno zapustiti, lahko to dovoli le razrednik na osnovi predhodne pisne prošnje staršev. O tem mora obvestiti spremljevalca.

3. ČLEN

(pravice dijaka)

Pravice dijaka so:

• da se udeležuje strokovnih ekskurzij in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti zunaj šole,
• da mu je na strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih zunaj šole zagotovljena varnost,
• da učitelji in spremljevalci spoštujejo njegovo osebnost in dostojanstvo,
• da pri izvajanju strokovnih ekskurzij in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih zunaj šole pridobiva kvalitetne informacije, ki nadgrajuje njegovo znanje,
• da sme konstruktivno sodelovati pri oblikovanju vsebine strokovnih ekskurzij in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti zunaj šole.

4. ČLEN

(pravice učitelja in spremljevalca)

Pravice učitelja in spremljevalca so:

• da mu je na strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih zunaj šole zagotovljena varnost,
• da konstruktivno sodeluje z ravnateljem, organizatorjem OIV in interesnih dejavnosti ter vodjo strokovne ekskurzije (ali druge oblike vzgojno-izobraževalne dejavnosti zunaj šole) pri oblikovanju vsebine, načrtovanju in pripravi posameznih dejavnosti in pri analiziranju uspešnosti ob zaključku,
• pravica do nadomestila za čas odsotnosti v skladu s kolektivno pogodbo in šolskimi akti,
• pravica, da drugi učitelji, spremljevalci in dijaki spoštujejo njegovo osebnost, dostojanstvo.

5. ČLEN

(dolžnosti dijaka)

Dolžnosti dijaka so:

• spoštovanje vseh ljudi in vedenje v skladu s splošno sprejetimi civilizacijskimi normami,
• spoštovanje pravic drugih dijakov, učiteljev in spremljevalcev,
• aktivno sodelovanje pri pripravi posameznih vsebin (v skladu z dogovori z vodji posameznih dejavnosti, učitelji ali spremljevalci) pred odhodom na ekskurzijo (ali drugo obliko vzgojno-izobraževalne dejavnosti zunaj šole), med njo pri oblikovanju zaključnega poročila ter analiziranju uspešnosti izvedbe,
• da ves čas trajanja strokovne ekskurzije in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti zunaj šole upošteva navodila učiteljev in spremljevalcev,
• da brez dovoljenja zanj odgovornega spremljevalca ne zapusti skupine,
• da skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter osebnostne integritete drugih dijakov, učiteljev in spremljevalcev ter drugih ljudi,
• da na avtobusu ali drugem prevoznem sredstvu sedi na svojem sedežu, če je le mogoče, privezan z varnostnim pasom,
• da skrbi za ohranjanje ugleda šole,
• da na ekskurzijo ali drugo vzgojno-izobraževalno dejavnost zunaj šole ne jemlje alkoholnih pijač in drugih nedovoljenih drog, ne pije alkoholnih pijač, ne jemlje nobenih drugih drog ter jih v času trajanja strokovne ekskurzije ali katere druge oblike vzgojno-izobraževalne dejavnosti tudi ne kupuje,
• da pazi na inventar in čistočo v prevoznih sredstvih (avtobus, vlak, letalo, ladja …) , restavracijah, domovih in drugih prenočiščih,
• da pred izstopom iz prevoznega sredstva pospravi odpadke,
• da upošteva prepovedi, določene s šolskimi pravili,
• da upošteva hišni red prenočišča.

6. ČLEN

(dolžnosti vodje)

Vodja ekskurzije ali druge dejavnosti zunaj šole mora na osnovi načrta predmetnih učiteljev (če gre za organizacijo in izvedbo ekskurzije ali druge dejavnosti v okviru šole) izdelati natančen načrt, ki mora upoštevati normative, standarde in druge predpise, povezane z varnostjo in zdravjem naših dijakov, zajema pa vsebino, opredeljeno s cilji potovanja, število spremljevalcev, natančen seznam dijakov – udeležencev, način potovanja, čas odhoda in prihoda, prehrano in nočitve …

Če je organizator turistična agencija, mora vodja izdelati načrt skupaj z njenimi predstavniki, in sicer tako, kot je zapisano zgoraj.

Vodja mora poskrbeti, da bo:

• pri ogledih, kjer je več možnosti, da bi prišlo do nezgod, organiziran strnjen ogled ter da bodo spremljevalci razporejeni tako, da bodo imeli nadzor nad vso skupino,
• med vožnjo in hojo vsaj en spremljevalec spredaj in vsaj eden na koncu skupine dijakov;
• spremljevalec (eden za največ 16 dijakov) ves čas s skupino;
• med vožnjo spremljevalec preveril, če dijaki sedijo na svojih sedežih, če je le mogoče, privezani z varnostnimi pasovi;
• ob prihodu na cilj iz prevoznega sredstva najprej izstopil spremljevalec, preveril, če je varno in nato dovolil izstopiti še dijakom;
• na začetku, med ekskurzijo in ob koncu spremljevalec preveril prisotnost dijakov svoje skupine;
• ob prihodu na mesto odhoda spremljevalec pregledal avtobus ali drugo prevozno sredstvo, ugotovil morebitno škodo ter jo zapisal.

Če pride do nezgode, mora vodja takoj obvestiti vodstvo šole, ti pa starše.

Kršenje zgoraj zapisanega pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti delavcev šole.

7. ČLEN

(dolžnosti učitelja, spremljevalca)

Dolžnosti učitelja in spremljevalca so:

• dan pred izvedbo načrtovane ekskurzije ali druge dejavnosti zunaj šole mora vodja ali

spremljevalec dijake opozoriti na šolska pravila, ki veljajo na organizirani ekskurziji,

• v skladu z Letnim delovnim načrtom vsebinsko pripravi vse potrebno za izvedbo strokovne ekskurzije ali druge oblike vzgojno-izobraževalne dejavnosti zunaj šole,
• organizira oz. soorganizira strokovno ekskurzijo ali drugo obliko vzgojno-izobraževalne dejavnosti zunaj šolske zgradbe v skladu z zastavljenimi cilji,
• izvede oz. sodeluje pri izvedbi strokovne ekskurzije ali druge oblike vzgojno-izobraževalne dejavnosti zunaj zgradbe, analizira uspešnost in oblikuje zaključno poročilo oz. pri tem sodeluje z vodjo dejavnosti ali z ravnateljem,
• v primeru kršitev ukrepa v skladu z določili tega pravilnika.

8. ČLEN

(ukrepanje ob kršitvah)

Če dijak ne spoštuje ali ne upošteva v  tem pravilniku navedenih dolžnosti, mora šola ukrepati v skladu s Šolskimi pravili o hišnem redu in Šolskimi pravili o izrekanju vzgojnih ukrepov. Če učitelj spremljevalec na sami ekskurziji ali drugi dejavnosti zunaj šole presodi, da dijak zaradi neupoštevanja pravil in navodil onemogoča varen potek ekskurzije ali druge dejavnosti zunaj šole, o tem obvesti starše, ki morajo  priti po dijaka, kasneje pa šola ukrepa v skladu s šolskimi pravili.

9. ČLEN

(uveljavitev pravil)

Ta pravila začenjajo veljati 25. 9. 2010.

 

Izjava

Dijak – dijakinja:

Podpisani-a (ime in priimek)_____________________________razred: ____ sem seznanjen-a s pravili o ekskurziji  in se obvezujem, da bom pravila upošteval-a.

Podpis dijaka-dijakinje:_____________________________

Starši: Podpisana-i mati, oče  ali skrbniki (ime in priimek):

_______________________________________________

dovoljujem svoji hčerki, sinu   udeležbo na ekskurziji  v/na

_______________________________________________

od_______________ do _______________ .

Seznanjen-a sem s programom in stroški ekskurzije. Izjavljam, da profesorji, ki spremljajo dijake na ekskurzijo  oz.  tabor, ne morejo prevzeti odgovornosti za posledice vedenja, ki bi bilo v nasprotju s sklepi, sprejetimi v šoli ali s sprotnimi dogovori s spremljevalci na ekskurziji, taboru.

Če se bo moj otrok neprimerno obnašal (alkohol, droge, neupoštevanje pravil…) ali povzročil kakršnokoli materialno škodo, se obvežem, da bom poskrbel-a za njegov predčasni odhod oziroma poravnal-a  nastalo škodo.  Dosegljiv-a sem na telefonski številki:_________________________________.

Podpis starša, skrbnika:______________________________

Datum:

 

Notranja prijava kršitev in zaščita prijavitelja po Zakonu o zaščiti prijaviteljev

Pomembne povezave:

• Notranji akt o določitvi notranje poti za prijavo;

• Obrazec za notranjo prijavo kršitve;

• Zakon o zaščiti prijaviteljev.

Kaj je prijava kršitev?

Ali sumite, da je v naši delovni organizaciji prišlo do kršitve predpisov? Kršitev lahko prijavite zaupniku v organizaciji:

• Anja Mlakar, elektronska pošta

Zaupnik bo poskrbel, da se bodo kršitve iz utemeljenih prijav odpravile oziroma, da se preprečijo prihodnje kršitve, pri tem pa ne sme razkriti vaše identitete. V primeru povračilnih ukrepov boste deležni zaščite, kot jo določa ZZPri.

Kršitve lahko sporočite prek:

• e-pošte ,

• pošte (Gimnazija Celje – Center, Kosovelova ulica 1, 3000 Celje, s pripisom »v roke zaupniku za notranjo prijavo«),

• ali pa se oglasite pri zaupniku osebno.

Zaupnik obravnava tudi anonimne prijave. V tem primeru boste povratne informacije dobili le, če boste v prijavi opredelili, na kakšen način vas lahko zaupnik kontaktira.

Kakšno zaščito lahko pričakujete?

Prijavo kršitev znotraj delovnega okolja pogosto spremlja občutek nelagodja in strahu pred povračilnimi ukrepi. Naša organizacija je zavezana odpravljanju nepravilnosti in vodstvo ne namerava izvajati povračilnih ukrepov zoper prijavitelje, ki v dobri veri prijavijo nepravilnosti.

Vašo prijavo bo neposredno prejel zaupnik. Podatki o prijavitelju bodo znani le zaupniku, ki jih ne bo razkril nikomur (poskus ugotavljanja identitete prijavitelja in razkritje podatkov o prijavitelju predstavljata prekršek, za katerega Zakon o zaščiti prijaviteljev predpisuje globo). Vsebina prijave bo po potrebi razkrita posameznikom, ki bodo sodelovali pri odpravljanju prijavljenih nepravilnosti.

V primeru, ko bi kdorkoli (npr. vodstvo, sodelavci ali druge osebe) ugotavljal vašo identiteto, je takšno ravnanje kršitev, ki jo lahko prijavite Komisiji za preprečevanje korupcije (prijavo vam lahko pomaga pripraviti tudi zaupnik). Zaupnik vam bo tudi svetoval, na katero zunanjo institucijo se obrniti, če prijave ne bo mogoče ustrezno obravnavati znotraj organizacije.

Zaupnik vam bo po potrebi izdal tudi potrdilo o vložitvi prijave, v kolikor ga boste potrebovali v drugih uradnih postopkih, če bo to potrebno, pa bo za pomoč pri izvajanju zaščitnih ukrepov kontaktiral Komisijo za preprečevanje korupcije.

Kdaj ste upravičeni do zaščite?

Do zaščitnih in podpornih ukrepov v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev so upravičeni prijavitelji, ki so fizične osebe (pravne osebe torej niso upravičene do zaščite) in so podali prijavo o kršitvi znotraj svojega delovnega okolja, zaradi česar se proti njim izvajajo povračilni ukrepi.

Zaščita se zagotavlja prijaviteljem, ki so prijavo podali v dobri veri (ob podaji prijave so verjeli, da so informacije resnične). Prijavitelji, ki vedoma podajo lažno prijavo, niso upravičeni do zaščite; takšna prijava lahko pomeni tudi storitev prekrška. Prijava se lahko nanaša na dejansko, morebitno ali na grozečo kršitev oziroma na sum kršitve znotraj delovnega okolja.

Zaščita prijaviteljev velja za prijavljene kršitve, ki še trajajo oziroma so se zgodile ali prenehale pred manj kot dvema letoma. Prijavo je torej treba podati čim prej, saj nam bo to omogočilo, da kršitev čim prej preiščemo in odpravimo.

(Obširnejši opis zaščitnih in podpornih ukrepov v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev je predmet posebnega dokumenta.)

Kakšen je postopek obravnave prijave?

Ko zaupnik prejme prijavo, izvede predhodni preizkus. To pomeni, da preveri zakonske pogoje za obravnavo prijave, ali se prijavljena kršitev nanaša na subjekt (prijava kršitev znotraj delovnega okolja) in ali prijavljena kršitev še traja oziroma je prenehala pred manj kot dvema letoma.

Predhodni preizkus zaupnik izvede v sedmih dneh in o tem obvesti prijavitelja. Če zaupnik prijavo sprejme v obravnavo, se postopek nadaljuje, v nasprotnem pa prijavitelja obvesti o tem, da prijave ne bo obravnaval, in pojasni razloge. Po potrebi lahko zaupnik kontaktira prijavitelja za posredovanje dodatnih podatkov, ki mu bodo omogočili celovito obravnavo prijave.

V nadaljevanju obravnave zaupnik oceni, kdo znotraj organizacije lahko pomaga pri preiskavi kršitve in izvedbi ukrepov za odpravo kršitve. Te osebe seznani z vsebino prijave, ne pa tudi s podatki o prijavitelju. Če bo treba za razrešitev prijave druge osebe seznaniti z osebnimi podatki prijavitelja (ker se npr. kršitev nanaša nanj osebno), ga bo zaupnik zaprosil za soglasje za razkritje osebnih podatkov. Če brez soglasja prijavitelja ne bo mogoče nadaljevati s postopkom, le-ta pa se z razkritjem ne strinja, bo postopek ustavljen. Če bo to potrebno, bo pri preiskavi kršitve sodeloval odvetnik ali revizor, ki bo tudi seznanjen z vsebino prijave.

Z vsebino prijave (ne pa tudi s podatki o prijavitelju) bo seznanjena tudi oseba, na katero se prijava nanaša (kršitelj), ki bo lahko v postopku sodelovala in ščitila svoje interese, če je to v konkretnem primeru ustrezno.

V postopku ugotovljene kršitve bodo odpravljene v najkrajšem roku. Zaupnik bo po potrebi o kršitvah obvestil tudi pristojne organe, kadar je prijava kršitev zunanjim organom obvezna, in naznanil kaznivo dejanje oziroma vložil kazensko ovadbo v primeru, ko bi pri ugotovljeni kršitvi šlo za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. V slednjem primeru bo zaupnik vaše osebne podatke posredoval državnemu tožilstvu le na obrazloženo zahtevo, če bo to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj.

Ob zaključku postopka zaupnik prijavitelja seznani z izidom postopka ter predlaganih in izvedenih ukrepih. Če postopek še ne bo končan po treh mesecih, bo zaupnik ob tej priložnosti prijavitelja obvestil o trenutnem stanju zadeve. Zaupnik bo o izidu postopka obvestil tudi vodstvo, pri čemer v poročilu ne bo navajal osebnih podatkov prijavitelja.

Kaj storiti v primeru povračilnih ukrepov?

Za povračilne ukrepe veljajo tisti ukrepi, s katerimi se poslabša položaj prijavitelja in so posledica vložene prijave (tudi če bi oseba, ki jih izvaja, za ukrepe zoper prijavitelja navedla kak drug razlog). Med njimi so na primer opozorilo pred odpovedjo oz. odpoved delovnega razmerja, disciplinske sankcije, premestitev, nadlegovanje, neenaka obravnava in podobno.

Izvajanje povračilnih ukrepov je prepovedano in lahko predstavlja prekršek. V primeru povračilnih ukrepov je možno vložiti zahtevo za začasno odredbo, s katero sodišče delodajalcu odredi ustavitev povračilnih ukrepov. Če bi bili delovnopravni ukrepi že izvršeni, je možna tudi tožba na delovnem sodišču. V primeru odpovedi delovnega razmerja je prijavitelj upravičen tudi do nadomestila za brezposelnost, in sicer ne glede na razlog odpovedi (tudi če je iz krivdnih razlogov), če s potrdilom Komisije za preprečevanje korupcije izkaže, da je upravičen do zaščite po zakonu.

(Obširnejši opis zaščitnih in podpornih ukrepov v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev je v drugem delu dokumenta.)

Kdaj lahko zaupnik razkrije identiteto prijavitelja?

Zaupnik lahko identiteto prijavitelja razkrije v treh primerih:

• če se prijavitelj strinja z razkritjem (zaupnik bo prosil za soglasje);

• če to zahteva državni tožilec, kadar je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj (o razkritju identitete tožilstvu je prijavitelj predhodno obveščen);

• če to zahteva sodišče, ko je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva (o razkritju identitete sodišču je prijavitelj predhodno obveščen).

Ne glede na navedeno ne sme nihče razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.

Izključitev odgovornosti glede razkritja

Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi ali javno razkrije v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujno za razkritje kršitve na podlagi zakona.

Navedeno se ne uporablja glede omejitev razkritja informacij, določenih s predpisi na področju varovanja tajnih podatkov, poklicne skrivnosti odvetnikov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, tajnosti sodnih posvetovanj in pravil kazenskega postopka.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja poslovno skrivnost, prijava ali javno razkritje informacij, ki vključujejo poslovne skrivnosti, ni protipravno, če ju prijavitelj prijavi ali razkrije v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev. Prijavitelj ne nosi odgovornosti v zvezi s pridobitvijo ali dostopom do informacij, ki jih prijavi ali javno razkrije, če takšna pridobitev ali dostop ne predstavlja samostojnega kaznivega dejanja.

V morebitnih postopkih zoper prijavitelja zaradi obrekovanja, kršitve avtorskih pravic, kršitve zaupnosti informacij, kršitve pravil o varstvu podatkov ali odškodninskih zahtevkov, prijavitelj ne nosi nobene odgovornosti zaradi prijav ali javnih razkritij na podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljev in se lahko pri predlogu zavrnitve zahtevka zoper sebe sklicuje na prijavo ali javno razkritje, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje nujno za razkritje kršitve.

Organi za zunanjo prijavo:

1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve,
2. Agencija za trg vrednostnih papirjev,
3. Agencija za varstvo konkurence,
4. Agencija za varnost prometa,
5. Agencija za zavarovalni nadzor,
6. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
7. Banka Slovenije,
8. Državna revizijska komisija,
9. Finančna uprava,
10. Tržni inšpektorat,
11. Urad za preprečevanje pranja denarja,
12. Informacijski pooblaščenec,
13. Inšpekcija za informacijsko varnost,
14. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
15. Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
16. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
17. Inšpektorat za delo,
18. Inšpektorat za javni sektor,
19. Inšpektorat za okolje in prostor,
20. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke,
21. Organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
22. Zdravstveni inšpektorat,
23. Slovenski državni holding in
24. Komisija za preprečevanje korupcije.

Zaupnost:

Vsa poročila se obravnavajo zaupno v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev, Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Splošno uredbo o varstvu podatkov. Varujemo osebne podatke in zagotavljamo ustrezno zaščito tako za prijavitelja kot za osebo, na katero se nanaša prijava.

Politika zasebnosti (povezava)

ZAŠČITA PRIJAVITELJEV

V skladu z 10. členom Zakona o zaščiti prijaviteljev (v nadaljevanju: ZZPri) zaupnik prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, nudi informacije o pravnih možnostih ter mu pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov, in sicer tako, da:

• prijavitelju nudi celovite informacije o zaščitnih in podpornih ukrepih ter drugih pravnih možnostih, ki so primerni glede na vrsto konkretnih povračilnih ukrepov;

• prijavitelju izda potrdilo o vloženi prijavi oziroma zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, ki jih prijavitelj potrebuje v nadaljnjih postopkih v zvezi s povračilnimi ukrepi.

Če prijavitelj ocenjuje, da za namen uveljavljanja zaščitnih ukrepov potrebuje potrdilo o upravičenosti do zaščite po ZZPri, ga zaupnik usmeri na Komisijo za preprečevanje korupcije, s katero se zaupnik lahko tudi posvetuje glede konkretnih možnosti zaščite prijavitelja. Zaupnik lahko prijavitelja usmeri tudi na nevladne organizacije, ki prijaviteljem zagotavljajo svetovanje, pravno pomoč in zastopanje v postopkih zaradi povračilnih ukrepov ali psihološko podporo.

Prijavitelj je upravičen do zaščite po ZZPri, če:

• je zaposlen v subjektu, v katerem prijavlja kršitev, oziroma je v njem prostovoljec, pripravnik, vajenec, pogodbeni delavec, študent, sodeluje v razpisnih postopkih v vlogi kandidata, opravlja funkcijo, je delničar, član nadzornega ali upravnega organa oziroma drugače sodeluje v dejavnosti pravne ali fizične osebe, ki jo izvajajo samozaposlene osebe na podlagi pogodbe, oziroma dela pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev ali dobaviteljev, ne glede na plačilo in ne glede na to, ali se je razmerje že končalo ali se šele vzpostavlja s postopkom zaposlovanja ali pogajanji pred podpisom pogodbe (7. točka 4. člena ZZPri);

• je prijavil kršitev oziroma sum o dejanski ali morebitni kršitvi predpisov, ki se je ali se bo zelo verjetno zgodila v subjektu iz prve alineje;

• prijava ni očitno neutemeljena;

• prijavljena kršitev še traja oziroma je prenehala pred manj kot dvema letoma (tretji odstavek 5. člena ZZPri);

• je s strani subjekta iz prve alineje deležen povračilnih ukrepov.

POVRAČILNI UKREPI

ZZPri v 19. členu primeroma našteva povračilne ukrepe, ki jih delodajalec lahko sproži zoper prijavitelja zaradi podane prijave:

• odpoved delovnega razmerja;

• suspenz pogodbe o zaposlitvi;

• premestitev na nižje delovno mesto, onemogočanje ali zadržanje napredovanja;

• prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta, sprememba delovnega časa, zmanjšanje delovne obveznosti, neizplačilo in znižanje plače in drugih dodatkov, neizplačilo nagrad in odpravnin;

• onemogočanje ali zadržanje izobraževanja in strokovnega usposabljanja;

• nizka ocena delovne uspešnosti, nizka letna ocena ali negativna zaposlitvena referenca;

• uvedba disciplinskega postopka, izrekanje disciplinskih ukrepov ali kazni;

• šikaniranje, prisila, ustrahovanje, nadlegovanje ali izključitev in pomanjkljiva zaščita dostojanstva pred takim ravnanjem drugih oseb;

• diskriminacija, slabša ali nepravična obravnava;

• opustitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas ob izpolnjenih pogojih, ki jih zakon določa za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas;

• odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas pred potekom časa oziroma pred prenehanjem razloga za sklenitev te pogodbe;

• druga samovoljna ravnanja delodajalca, vključno z ravnanji, ki povzročajo škodo, tudi za ugled osebe, zlasti na družbenih omrežjih, finančno izgubo, vključno z izgubo posla in izgubo dohodka;

• predčasna prekinitev ali odpoved pogodbe za nabavo blaga ali storitev oziroma druga prekinitev poslovnega sodelovanja;

• razveljavitev, začasni ali trajni odvzem licence ali dovoljenja;

• samovoljno odrejanje opravljanja zdravstvenih pregledov ali pregledov zaradi ugotavljanja delovne sposobnosti;

• uvrstitev na črno listo na podlagi neformalnega ali formalnega dogovora v sektorju ali industriji, ki ima za posledico nezmožnost nove zaposlitve prijavitelja v industriji ali sektorju;

• sprožanje zlonamernih postopkov proti prijavitelju;

• grožnja s povračilnim ukrepom ali poskus povračilnega ukrepa.

Del zagotavljanja ustreznih informacij prijavitelju je lahko tudi podatek, da je grožnja s povračilnim ukrepom, poskus izvedbe povračilnega ukrepa ali izvedba povračilnega ukrepa v 9. poglavju ZZPri (Prekrškovni organi in kazenske določbe) opredeljena kot prekršek. Za vodenje in odločanje v postopku o prekršku so v skladu z ZZPri pristojni organi za zunanjo prijavo.

ZAŠČITNI IN PODPORNI UKREPI

• Sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov (22. člen ZZPri);

• brezplačna pravna pomoč (23. člen ZZPri);

• nadomestilo za primer brezposelnosti (24. člen ZZPri);

• psihološka podpora (25. člen ZZPri).

Sodno varstvo:

Prijavitelj lahko zaradi povračilnih ukrepov uveljavlja sodno varstvo z vložitvijo tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe pri pristojnem sodišču. Povračilni ukrepi imajo lahko več različnih vrst pravnih posledic, večina jih je delovnopravnih (npr. disciplinski ukrepi proti zaposlenim, pisno opozorilo, redna ali izredna odpoved), v manjšem delu pa so lahko posledice tudi civilnopravne (npr. ukrepi proti s prijaviteljem povezani pravni osebi ali prijavitelju, ki v delovni dejavnosti sodeluje kot samostojni podjetnik), gospodarskopravne (npr. ukrepi proti delničarju, družbeniku, članu upravnega ali nadzornega organa) ali upravnopravne (npr. ukrepi proti prijavitelju, ki je član sveta javnega zavoda ali uradnik na položaju).

Naloga zaupnika je, da prijavitelju nudi osnovne informacije v zvezi s pravnimi možnostmi sodnega varstva pred povračilnimi ukrepi v skladu z ZZPri, ki so navedene spodaj (vložitev tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe, nujnost postopka, oprostitev plačila sodnih taks). Prav tako lahko zaupnik prijavitelju svetuje, da v zvezi s sodnim varstvom poišče pomoč pri področnemu sindikatu ali nevladni organizaciji, ki se ukvarja z zaščito prijaviteljev.

Sodni postopki v zvezi z zaščito prijaviteljev so nujni, prijavitelj pa je v teh postopkih oproščen plačila sodnih taks, s čimer je prijavitelju dodatno olajšan dostop do pravnega sredstva.

S tožbo lahko prijavitelj na primer zahteva:

• ugotovitev izvršitve povračilnega ukrepa proti prijavitelju;

• prenehanje izvrševanja, prepoved nadaljnjega izvrševanja povračilnega ukrepa ter odpravo posledic povračilnega ukrepa zoper prijavitelja;

• odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, povzročeno s kršitvijo pravic, varovanih s tem zakonom;

• objavo sodbe o ugotovljenih kršitvah pravic prijavitelja v medijih.

V postopku je mogoče izdati začasne odredbe. Ta možnost je lahko ključnega pomena, saj je na primer treba s povračilnimi ukrepi takoj prenehati. Pri tem se uporabijo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ter Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Če prijavitelj v postopku za izdajo začasne odredbe izkaže, da je pred povračilnim ukrepom podal prijavo, se šteje, da je podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Gre za dodatno zakonsko domnevo, ki dopolnjuje 270. in 272. člen ZIZ. Prijavitelj mora izkazati, da je bil deležen povračilnih ukrepov, in sicer s potrdilom o vložitvi prijave kršitve pred začetkom izvajanja povračilnega ukrepa oziroma s potrdilom Komisije za preprečevanje korupcije o upravičenosti do zaščite iz 18. člena ZZPri. Začasne odredbe, ki jih lahko predlaga, so na primer:

• odredba o prepovedi izvrševanja povračilnih ukrepov;

• odredba o odpravi posledic, ki jih povzročajo povračilni ukrepi;

• odredba o zadržanju izvršitve odločitev, s katerimi je prijavitelj postavljen v slabši položaj ali s katerimi se krši katero koli njegovo pravico, povezano z delovnim okoljem.

V postopkih pred sodiščem ali drugim organom se v zvezi s škodo, ki jo je utrpel prijavitelj, domneva, da je škoda posledica povračilnega ukrepa za prijavo ali javno razkritje, če prijavitelj izkaže, da je podal prijavo ali javno razkritje in da je utrpel škodo. V takšnih primerih mora oseba, ki je sprejela ukrep (delodajalec), dokazati, da je bil ta ukrep zakonit in primeren, in ni bil povezan s prijavo. To v praksi pomeni, da mora prijavitelj navesti le dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bil zaradi prijave s strani delodajalca izpostavljen povračilnim ukrepom, medtem ko je delodajalec tisti, ki mora dokazati, da ni izvršil ali izvrševal povračilnih ukrepov (obrnjeno dokazno breme).

• Brezplačna pravna pomoč:

Prijavitelj je v sodnih postopkih, ki jih zoper delodajalca sproži zaradi povračilnih ukrepov, ali v sodnih postopkih, ki jih kot povračilni ukrep zoper prijavitelja sproži delodajalec, ali v drugih sodnih postopkih, ki potekajo v zvezi z njegovo prijavo, upravičen do brezplačne pravne pomoči, če izkaže, da je pred povračilnim ukrepom podal prijavo v skladu z ZZPri. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč prednostno obravnava prošnje, vložene po ZZPri.

O prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za brezplačno pravno pomoč tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež, in sicer:

• okrožnega sodišča, v zadevah, za katere so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo,

• delovnega in socialnega sodišča, v zadevah individualnih in kolektivnih delovnih sporov ter socialnih sporov,

• upravnega sodišča, v zadevah upravnih sporov in

• tistega od navedenih sodišč, v katerega pristojnost sodi zadeva ustavne pritožbe, pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti, spori pred mednarodnimi sodišči in izvensodno poravnavanje sporov.

Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vloži prosilec pisno na obrazcu, dostopnem na spletni strani sodišča[1], pri čemer je treba v opombah navesti, da gre za prošnjo po 23. členu ZZPri. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora nujno vsebovati naslednje podatke:

• osebno ime, davčno številko, enotno matično številko občana (EMŠO), naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca;

• podatke o zadevi;

• navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči;

• navedbo, da gre za prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 23. členu ZZPri.

Prijavitelj mora ob vložitvi prošnje izkazati tudi, da je bil zaradi podane prijave deležen povračilnih ukrepov, in sicer s potrdilom o vložitvi prijave kršitve pred začetkom izvajanja povračilnega ukrepa oziroma s potrdilom Komisije za preprečevanje korupcije o upravičenosti do zaščite iz 18. člena ZZPri.

Prijavitelj je do brezplačne pravne pomoči upravičen ne glede na določbe o materialnem položaju prosilca ter tudi v kazenskih postopkih in odškodninskih sporih v zvezi z razžalitvami in podobnimi dejanji, ne glede na prvo in tretjo alinejo 8. člena ter prvi odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). V zvezi z upravičenostjo do brezplačne pravne pomoči se torej ne upoštevajo naslednje določbe ZBPP:

• Prva in tretja alineja 8. člena ZBPP:

Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu se ne dodeli v naslednjih zadevah:

• zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda;

• v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj.

• Prvi odstavek 24. člena ZBPP:

Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da:

• zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in

• je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

• Nadomestilo za primer brezposelnosti:

Če je delodajalec prijavitelju odpovedal pogodbo o zaposlitvi in če prijavitelj uveljavlja sodno varstvo v skladu z ZZPri ter s potrdilom Komisije za preprečevanje korupcije iz drugega odstavka 20. člena ZZPri izkaže, da je upravičen do zaščite, lahko uveljavlja pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti v skladu z Zakonom o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD), kot če bi mu prenehala pogodba o zaposlitvi brez njegove krivde. V skladu z zakonom morajo biti torej za uveljavljanje nadomestila za primer brezposelnosti kot podpornega ukrepa za zaščito prijavitelja izpolnjene naslednje predpostavke:

• delodajalec je prijavitelju odpovedal pogodbo o zaposlitvi;

• prijavitelj zaradi povračilnih ukrepov uveljavlja sodno varstvo v skladu z 22. členom ZZPri;

• prijavitelj je pridobil potrdilo Komisije za preprečevanje korupcije iz drugega odstavka 20. člena ZZPri o upravičenosti do zaščite.

To pomeni, da je prijavitelj ne glede na določbe ZUTD do nadomestila upravičen do pravnomočne odločitve sodišča v njegovi sodni zadevi. Prijavitelj uveljavlja pravico do denarnega nadomestila, če se prijavi v evidenco brezposelnih oseb z vlogo, ki jo vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v roku 30 dni od prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Pri tem mora izrecno navesti, da denarno nadomestilo uveljavlja po določbah ZZPri, vlogi pa naj priloži potrebna dokazila (potrdilo o vložitvi tožbe in potrdilo Komisije za preprečevanje korupcije o upravičenosti do zaščite).

Ne glede na določbe ZUTD se prijavitelju, ki ni dosegel minimalnega obdobja zavarovanja za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost (10 mesecev zavarovalne dobe oz. 6 mesecev, če je oseba mlajša od 30 let), pravica do denarnega nadomestila prizna v višini najnižjega zneska denarnega nadomestila, kot ga določa ZUTD. Če je bilo nadomestilo za primer brezposelnosti izplačano na podlagi tega člena, o čemer je prejemnik nadomestila dolžan obvestiti sodišče iz 22. člena tega zakona, sodišče v postopku iz 22. člena tega zakona odloči, da stranka, ki v postopku ni uspela, Zavodu RS za zaposlovanje vrne nadomestilo, izplačano do pravnomočne odločitve sodišča. Sodišče o pravnomočni odločitvi obvesti Zavod RS za zaposlovanje.

Za osnovo za odmero pravice do denarnega nadomestila ter višino, prenehanje in mirovanje denarnega nadomestila se uporablja sistemska ureditev po ZUTD, ki velja za vsa vprašanja v zvezi z denarnim nadomestilom, ki niso izrecno urejena v ZZPri.

• Psihološka podpora:

Prijavitelji pogosto potrebujejo psihološko pomoč, ki lahko obsega celoten spekter ukrepov, od pogovora z zaupnikom oziroma uradno osebo za zunanjo prijavo do psihiatrične obravnave s strani usposobljenih strokovnjakov. Če prijavitelj zaradi povračilnih ukrepov potrebuje strokovno psihološko podporo, lahko Komisija za preprečevanje korupcije na njegovo pobudo, pobudo zaupnika ali uradne osebe za zunanjo prijavo predlaga njegovo obravnavo centru za duševno zdravje, kliničnopsihološki ambulanti ali psihiatrični ambulanti v mreži javne zdravstvene službe.

V okviru zdravstvene mreže delujejo psihiatrične ambulante, kliničnopsihološke ambulante in regionalni centri za duševno zdravje odraslih (CDZO), ki so opredeljeni v Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028. Ti vključujejo dve vrsti timov: tim za ambulantno obravnavo pokriva potrebe zgodnje obravnave duševnih motenj odraslih, starejših in oseb z odvisnostjo od alkohola, izvaja pa tudi triažo in konziliarno službo, ter tim za skupnostno psihiatrično obravnavo. V psihiatričnih ambulantah delujejo tako psihiatri, ki izvajajo psihiatrično zdravje, kot tudi psihologi in klinični psihologi, ki zagotavljajo tudi psihološko pomoč in podporo.

Seznam ponudnikov v javni mreži zdravstvenega varstva je dosegljiv na spletni strani NIJZ:

• https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/odrasli/

Psihološko podporo prijaviteljem poleg javnega zdravstva zagotavljajo tudi zasebne ambulante in nevladne organizacije. Seznam je dostopen na naslednji povezavi:

• https://www.omra.si/

Psihološko podporo in svetovanje lahko prijaviteljem nudijo tudi Centri za socialno delo v skladu s storitvijo, ki jo določa Zakon o socialnem varstvu (ZSV):

• https://www.csd-slovenije.si/delovna-podrocja/#socialnovarstvene-storitve

---

[1] https://www.sodisce.si/mma/prosnja-za-dodelitev-brezplacne-pravne-pomoci–obrazec/2008112715034169/?m=1227794621.