GIMNAZIJA CELJE - CENTER

 

Vzgojno-izobraževalni program GIMNAZIJA

 

 

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI POUKU SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI

 

 

Ocenjevanje je vrednotenje doseženega znanja in se opravi po utrjevanju in preverjanju učnih vsebin. Dijaki morajo biti vnaprej pisno seznanjeni s kriteriji vseh oblik ocenjevanja pri slovenščini, kjer se dijakovo znanje preverja pisno in ustno.

 

Za dijake Gimnazije Celje – Center veljajo določila, zapisana v Pravilniku o ocenjevanju v srednjih šolah. Ustno ocenjevanje izvajamo kot vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja.

 

 

Kriteriji za ustno ocenjevanje znanja pri slovenščini

 

Za oceno odlično (5)

Dijak dobro pozna učno snov, določeno z učnim načrtom, pravilno odgovarja na učiteljeva vprašanja, odgovore samostojno in poglobljeno razloži, utemelji, argumentira. Dosledno se izraža v knjižnem jeziku, njegovo besedišče je bogato. V pogovoru je sproščen, odgovarja tekoče, upošteva kulturo dialoga – gleda sogovorniku v oči, če se zmoti, se opraviči, če vprašanja ni razumel, prosi učitelja, da ga ponovi.

 

Za oceno prav dobro (4)

Dijak pravilno odgovarja, vendar pri razlagi in utemeljevanju ni samostojen, ampak potrebuje učiteljevo pomoč. Skoraj dosledno upošteva pravila knjižne izreke, napake samostojno in sproti popravlja in upošteva kulturo dialoga.

 

Za oceno dobro (3)

Dijak pravilno odgovarja, vendar kljub učiteljevi pomoči slabše utemeljuje in argumentira. Pogosto iz knjižnega jezika preide v pogovornega, pomaga si z mašili, napake ob opozorilu popravlja. V dialogu ni sproščen, opazna je trema, dialog ni tekoč, kultura dialoga je nepopolna.

 

Za oceno zadostno (2) minimalni standard

Dijak kljub učiteljevi pomoči le delno odgovarja na vprašanja, znanje je zgolj reproduktivno. Iz knjižnega jezika pogosto preide v neknjižne zvrsti. Uporablja mašila, napak največkrat ne popravi. Odgovarja tiho, nejasno, nesproščeno.

 

Za oceno nezadostno (1)

Dijak ne odgovarja kljub učiteljevi pomoči. Izraža se v neknjižnem jeziku, napak kljub opozorilu ne popravi. Uporablja mašila, odgovarja nejasno, tiho, nesproščeno.

 

Kriteriji za pisno ocenjevanje znanja pri slovenščini

 

Pisno ocenjevanje izvajamo kot vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja in kot vrednotenje pisnega izdelka.

Na ta način lahko ocenjujemo znanje jezika po jezikovnih ravninah ali književnosti

(značilnosti obdobja, literarne smeri, literarne zvrsti in vrste, o avtorju, motivno-tematska analiza besedil, slogovno-oblikovne lastnosti besedil).

Preverjamo lahko reprodukcijo, analizo, sintezo, vrednotenje in uporabo.

Na oceno lahko vplivajo tudi jezikovne napake.

Naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno

možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik. Pri ocenjevanju pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

 

Kriteriji za točkovnik:

od 50 do 62 %  zadostno

od 63 do 75 %  dobro

od 76 do 88 %  prav dobro

od 89 do 100 %  odlično

 

 

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ŠOLSKIH NALOG V 1. IN 2. LETNIKU VSEH TREH PROGRAMOV

 

Kriteriji za ocenjevanje šolske naloge v prvem in drugem letniku

 

1. Vsebina

 

Za oceno odlično (5)

Obravnavanje izhodiščne teme je zanimivo, prepričljivo in izvirno. Dijak pristopa k njej z več različnih gledišč. Na koncu izpelje ustrezne zaključke.

 

Za oceno prav dobro (4)

Dijak snov pozna in jo razume. K temi pristopa problemsko. Lahko se opira na učno gradivo in pride do samostojnih sklepov. Zmožen je zavzeti osebno stališče do obravnavane problematike.

 

Za oceno dobro (3)

Vsebina je povezana z izhodiščno temo. Dijak snov pozna in razume, a so možne vrzeli. Temo obravnava neproblemsko, prevladuje reprodukcija gradiva. Vrednotenje je le doživljajsko. Poskusi analize in primerjave so šibki.

 

Za oceno zadostno (2) minimalni standard

Poznavanje snovi je skromno. Gre le za obnavljanje vsebine književnega besedila in reprodukcijo učnega gradiva. Analitičnega pristopa z razlaganjem ni. Dijakovo faktografsko znanje je sicer zadovoljivo, a je tudi precej nebistvenih podatkov.

 

 

Za oceno nezadostno (1)

Med vsebino besedila in izhodiščno temo besedila ni smiselne povezanosti. Besedilo obravnava naslovno temo zelo poenostavljeno, poznavanje snovi je skromno in površno. Veliko je nebistvenih podatkov.

 

1. Jezikovna pravilnost, slog in zgradba

 

Za oceno odlično (5)

Zgradba besedila je ustrezna, včasih tudi izvirna. Besedilo je koherentno. Besedišče je bogato, vsebuje subjektivne besedne zveze, povezane z literarnimi termini. Jezikovnih napak skoraj ni.

 

Za oceno prav dobro (4) Besedilo je ustrezno členjeno. Posamezni deli so izvirni. Termini so ustrezno uporabljeni. Dijak obvlada tudi zapletene povedi. Njegovo pisno izražanje je tekoče, jasno, jedrnato in logično. Besedilo vsebuje nekaj lažjih jezikovnih napak.

 

Za oceno dobro (3)

V besedilu prevladuje smiselna povezava odstavkov. Raba strokovnih izrazov ni vedno ustrezna. Izražanje je v celoti logično. V besedilu so slovnične in pravopisne napake.

 

Za oceno zadostno (2) minimalni standard

Zunanja zgradba ne ustreza v celoti notranji. Pogoste so nepotrebne ponovitve povedanega. Besedišče je revno in stereotipno, dopolnjujejo ga nerazumljeni ali slabo razumljeni strokovni izrazi. Izražanje je slogovno šibko. Precej je jezikovnih napak, veliko grobih.

 

Za oceno nezadostno (1)

Veliko je različnih ali ponavljajočih se enakih pravopisnih in slovničnih napak. Dijak ne obvlada tvorbe zahtevnejših povedi. Besedilo ni ne notranje (vsebinsko) ne zunanje (odstavki) ustrezno členjeno.

 

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ESEJA V TRETJEM IN ČETRTEM LETNIKU

 

Izdelani so kriteriji za celostno (holistično) ocenjevanje in to na osnovi meril za celostno ocenjevanje šolskega eseja na maturi.

 

Merila za analitično oceno zadnjega eseja v četrtem letniku, ki ga ocenimo tudi tako kot na maturi, pa strukturiramo za vsako nalogo posebej, kot to zahtevajo (problemsko zastavljena) navodila. Število točk pretvorimo v ocene, upoštevajoč sprejete meje za številčne ocene. Meja za zadostno oceno je 50 %.

Izdelane kriterije upoštevajo vse učiteljice slovenščine na Gimnaziji Celje – Center.

 

Vsebina, jezikovna pravilnost, slog, zgradba

 

Za oceno odlično (5)

Obravnavanje izhodiščne teme je zanimivo, prepričljivo, zrelo, tudi izvirno. Dijak pristopa k njej z več različnih gledišč. Na koncu izpelje ustrezne zaključke. Dijak obvlada primerjavo, sintetiziranje in vrednotenje.

Besedilo je koherentno. Zgradba je ustrezna, včasih tudi izvirna. Besedišče je bogato, vsebuje subjektivne besedne zveze, povezane z literarnimi termini. Dijak obvlada tudi zahtevna skladenjska in besedilotvorna pravila. Jezikovnih napak skoraj ni.

 

Za oceno prav dobro (4)

Dijak snov pozna in razume. K temi pristopa problemsko. Pri primerjavi literarnih prvin se lahko opira na študijsko gradivo in pride do samostojnih sklepov. Svoje trditve logično izpeljuje. Zmožen je zavzeti osebno stališče do obravnavane problematike.

Besedilo je koherentno in prepričljivo. Posamezni deli so izvirni. Besedilo je ustrezno členjeno. Termini so ustrezno uporabljeni. Dijak obvlada zapleteno zložene povedi. Njegovo izražanje je tekoče, jasno, jedrnato, logično. Besedilo vsebuje lažje jezikovne napake.

 

Za oceno dobro (3)

Vsebina je povezana z izhodiščno temo. Dijak snov pozna in razume, a so možne vrzeli v faktografskem znanju. Temo obravnava neproblemsko, prevladuje reprodukcija gradiva. Vrednotenje je doživljajsko, so pa tudi poskusi analize in primerjave.

Besedilo je koherentno in ustrezno členjeno. Prevladuje smiselna povezava odstavkov. Raba strokovnih izrazov ni vedno ustrezna. Izražanje je v celoti logično. V besedilu so posamezne slovnične in pravopisne napake, vendar težjih napak skoraj ni oziroma se ne ponavljajo.

 

Za oceno zadostno (2), minimalni standard

Poznavanje snovi je skromno. Gre za obnavljanje književnega besedila. Dijakovo faktografsko znanje je sicer zadovoljivo, a je tudi precej nebistvenih podatkov. Razlaganja ni. Vrednotenje je na ravni doživljajskega opisa. Primerjava literarnih sestavin je poenostavljena in površna.

Zunanja zgradba ne ustreza v celoti notranji. Pogoste so nepotrebne ponovitve povedanega. Besedišče je revno in stereotipno, nefunkcionalno ga dopolnjuje nerazumljeni ali slabo razumljeni strokovni izrazi. Izrazno je nasploh nerodno. Precej je jezikovnih napak, vendar so grobe napake redkejše od lažjih.

 

Za oceno nezadostno (1)

Med vsebino in izhodiščno temo besedila ni dovolj smiselne povezanosti. Vsebina besedila je bolj ali manj povezana s temo, a je kakovost ubeseditve na tako nizki ravni, da ne ustreza standardu zahtevanega. Besedilo obravnava naslovno temo zelo poenostavljeno, poznavanje snovi je skromno in površno. Veliko je nebistvenih podatkov, ki se ne zahtevajo, ni pa relevantnih.

Veliko je različnih ali ponavljajočih se enakih pravopisnih in slovničnih napak. Dijak ne obvlada tvorbe zahtevnejših povedi in pravil nadpovedne skladnje. Besedilo ni ne notranje (vsebinsko) ne zunanje (odstavki) ustrezno členjeno.

 

 

OCENJEVANJE NA POPRAVNIH, PREDMETNIH IN DOPOLNILNIH IZPITIH

 

1. Vsi dijaki opravljajo izpit iz maternega jezika pisno in ustno.
2. Pisni izpit traja 60 minut in lahko zajema snov iz književnosti ali jezika. Tretješolci pišejo pisno nalogo 60 ali 90 minut (po presoji učitelja). Četrtošolci pišejo esej 90 minut.
3. Ustni del izpita traja največ 20 minut. Dijak ima lahko največ 15 minut za pripravo na ustni izpit. Dijak lahko enkrat zamenja listek z vprašanji.
4. Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.
5. Pisni del izpita predstavlja 50 %, ustni del izpita 50 % ocene celotnega izpita.
6. Pisne naloge in ustna vprašanja odobri strokovni aktiv, vendar pa pisne naloge in listke z vprašanji pripravi vsak učitelj sam.

 

 

KRITERIJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA DOMAČEGA BRANJA

Nabor besedil za domače branje je sestavni del Letnega učnega načrta in je za dijake obvezen. Seznam vsako leto uskladimo znotraj aktiva in ga aktualiziramo (tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje in projekt Rastem s knjigo). Domače branje lahko preverimo pisno ali ustno in dijaku znanje tudi ocenimo. Ocene, ki jih lahko pridobijo, so od 1 do 5. Domače branje je lahko tudi sestavni del šolskih nalog (esejev).

 

KRITERIJI ZA USTNO OCENJEVANJE ZNANJA PRI DOMAČEM BRANJU

 

Za oceno odlično (5)

Dijak dobro pozna učno snov, določeno z učnim načrtom, pravilno odgovarja na učiteljeva vprašanja, odgovore samostojno in poglobljeno razloži, utemelji, argumentira. Dosledno se izraža v knjižnem jeziku, njegovo besedišče je bogato. V pogovoru je sproščen, odgovarja tekoče, upošteva kulturo dialoga – gleda sogovorniku v oči, če se zmoti, se opraviči, če vprašanja ni razumel, prosi učitelja, da ga ponovi.

 

Za oceno prav dobro (4)

Dijak pravilno odgovarja, vendar pri razlagi in utemeljevanju ni samostojen, ampak potrebuje učiteljevo pomoč. Skoraj dosledno upošteva pravila knjižne izreke, napake samostojno in sproti popravlja in upošteva kulturo dialoga.

 

Za oceno dobro (3)

Dijak pravilno odgovarja, vendar kljub učiteljevi pomoči slabše utemeljuje in argumentira. Pogosto iz knjižnega jezika preide v pogovornega, pomaga si z mašili, napake ob opozorilu popravlja. V dialogu ni sproščen, opazna je trema, dialog ni tekoč, kultura dialoga je nepopolna.

 

Za oceno zadostno (2), minimalni standard

Dijak kljub učiteljevi pomoči le delno odgovarja na vprašanja, znanje je zgolj reproduktivno. Iz knjižnega jezika pogosto preide v neknjižne zvrsti. Uporablja mašila, napak največkrat ne popravi. Odgovarja tiho, nejasno, nesproščeno.

 

Za oceno nezadostno (1)

Dijak ne odgovarja kljub učiteljevi pomoči. Izraža se v neknjižnem jeziku, napak kljub opozorilu ne popravi. Uporablja mašila, odgovarja nejasno, tiho, nesproščeno.

Kriteriji za pisno ocenjevanje

Pisno ocenjevanje domačega branja izvajamo kot vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja in kot vrednotenje pisnega izdelka.

Na ta način lahko ocenjujemo znanje jezika po jezikovnih ravninah ali književnosti (značilnosti obdobja, literarne smeri, literarne zvrsti in vrste, o avtorju, motivno-tematska analiza besedil, slogovno-oblikovne lastnosti besedil).

Preverjamo lahko reprodukcijo, analizo, sintezo, vrednotenje in uporabo.

Na oceno lahko vplivajo tudi jezikovne napake. Naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik. Pri ocenjevanju pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

 

Poleg obveznih načinov in oblik ocenjevanja znanja, določenih v načrtu ocenjevanja znanja, se doseganje standardov znanja in učnih ciljev lahko ocenjuje tudi z vajami, s seminarskimi in drugimi nalogami, z izdelki oziroma storitvami, zagovori, nastopi, mapo dosežkov in podobno. 

 

Kriteriji za točkovnik:

od 50 do 62 %  zadostno (2)

od 63 do 75 %  dobro (3)

od 76 do 88 %  prav dobro (4)

od 89 do 100 %  odlično (5)

 

Pri zaključeni oceni učitelj upošteva ocene za teste, kontrolne naloge, literarne spise, eseje, ustne ocene, ocene za tekmovanje za Cankarjevo priznanje ter napredek dijaka med šolskim letom. Ocene govornih nastopov, ocene za nagrado na natečaju, za opravljeno bralno značko in motivacijske ocene za druge dejavnosti (v e-redovalnici so te ocene označene z rjavo barvo) učitelj pri zaključevanju upošteva, če je dijak ob koncu šolskega leta med oceno.

 

Minimalno število ocen

Dijaki pridobijo najmanj pet ocen, štiri pisne in vsaj eno ustno oceno.

V izrednih razmerah, npr. ob pandemiji, veljajo dogovori aktiva. Dijaki lahko v tem primeru pridobijo najmanj tri ocene, in sicer dve pisni oceni in eno ustno. Ocenjujemo lahko tudi seminarske naloge (projekte), izdelke, govorne nastope.

 

TERMINSKI NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA

Dijaki med šolskim letom pridobijo najmanj pet ocen (štiri pisne in vsaj eno ustno oceno). Ocenjevanje znanja poteka med septembrom in junijem v tekočem šolskem letu.

 

 

KRITERIJI SO bili sprejeti  in potrjeni na sestanku aktiva, 15. 8. 2024.

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku aktiva učiteljev matematike dne 21. 8. 2026 in veljajo od 1. 9. 2026 dalje.

PISNO OCENJEVANJE

 

• V šolskem letu pišemo od štiri do šest pisnih nalog.
• Pri pripravah na višjo raven se lahko pridobi pisna ocena.
• Število nalog na preizkusu je časovno usklajeno s trajanjem.
• Pisna naloga lahko vsebuje vprašanja iz teorije.
• Naloge so enake ali po zahtevnosti enakovredne nalogam v predpisanih učbenikih, zbirkah vaj, maturitetnih preizkusih ali tistim, ki smo jih naredili pri pouku.
• Pisna naloga mora vsebovati oddelek, razred, datum, točkovno vrednost posameznih nalog in kriterij za porazdelitev ocen.

 

ocena	meja v %
nezadostno (1)	od 0 do 49
zadostno (2)	od 50 do 62
dobro (3)	od 63 do 75
prav dobro (4)	od 76 do 88
odlično (5)	od 89 do 100

 

• Dijaki prvih letnikov (razen tistih z ustrezno pedagoško pogodbo) pri pisnih nalogah ne smejo uporabljati računal.

 

 

 

 

USTNO OCENJEVANJE

 

Dijaki bodo v šolskem letu ustno ocenjeni vsaj enkrat. Ustno ocenjevanje se izvaja kot vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja. Dijaki se na ustno ocenjevanje lahko pripravljajo tudi v klopi z reševanjem nalog na list.

 

OPISNI KRITERIJI OCENJEVANJA

 

• Ocena odlično (5):
  • popoln odgovor/prikaz razumevanja z jasno, nedvoumno in suvereno razlago,
  • po potrebi vključi jasen, preprost slikovni prikaz,
  • učinkovito komunicira,
  • kaže dobro razumevanje problema, matematičnih idej in procesov,
  • zazna vse pomembne elemente problema,
  • lahko vključi primere ali nasprotne primere,
  • razlago po potrebi podkrepi z močnimi argumenti.

 

• Ocena prav dobro (4):
  • skoraj popoln odgovor s smiselno razlago,
  • po potrebi vključi ustrezen slikovni prikaz,
  • učinkovito komunicira, če je potrebno,
  • kaže razumevanje problema, matematičnih idej in procesov,
  • zazna najpomembnejše elemente problema,
  • razlaga z ustreznimi argumenti,
  • manjša pomoč profesorja.

 

• Ocena dobro (3):
  • zadovoljivo reši problem, lahko tudi ob pomoči profesorja,
  • razlage niso povsem jasne,
  • argumenti so nepopolni,
  • po potrebi vključuje slikovni prikaz, ki pa ni popoln in/ali ustrezen v celoti,
  • razume osnovne matematične ideje in procese,
  • ideje uporablja učinkovito.

 

• Ocena zadostno (2):
  • ustrezen začetek reševanja problema, lahko tudi s pomočjo učitelja, a ga ne zaključi in/ali obide pomembne dele problema,
  • lahko kaže nepopolno razumevanje matematičnih idej in procesov,
  • z računskimi napakami, ki niso posledica napačne uporabe računskih pravil,
  • lahko napačno uporablja in/ali ne uporablja matematičnih enot,
  • odgovor lahko kaže neustrezno strategijo reševanja problema.

 

• Ocena nezadostno (1):
  • razlaga je nerazumljiva,
  • slikovni prikaz je nejasen ali povsem napačen,
  • ne kaže razumevanja za problemsko situacijo,
  • z osnovnimi, tudi grobimi računskimi napakami,
  • poskus razlage ne odraža problema,
  • problemska situacija je neustrezno predstavljena,
  • v nalogi ne zazna ustrezne informacije,
  • problema ne poskusi rešiti,
  • ne pozna tem, s katerimi je problem povezan.

 

 

OCENA S TEKMOVANJ

 

Dijak lahko pridobi odlično oceno za uvrstitev na državno tekmovanje.

Pri ostalih tekmovalcih člani aktiva vsako leto sprejmemo sklep o ocenah za vsako tekmovanje posebej.

 

OCENA PROJEKTNEGA DELA

Dijak lahko pridobi oceno projektnega dela pri različnih projektih. Glede na kriterije, ki jih ima mentor pri projektu, se vpiše ocena in nanjo aktiv učiteljev matematike ne vpliva, upošteva pa po dogovoru z učečim učiteljem.

 

OCENJEVANJE NA IZPITIH

 

• Popravne, predmetne in dopolnilne izpite sestavljamo skupaj in so enaki za posamezne letnike oziroma smeri, razen v posebnih primerih (npr. nepredelana snov v posameznem oddelku).
• Izpiti so sestavljeni iz pisnega in ustnega dela.
• Pisni del vsebuje naloge iz snovi, ki je bila predelana v šolskem letu. Traja 90 minut.
• Ustni del izpita izvedemo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Šolskimi pravili ocenjevanja.
• Na listkih z vprašanji so poleg nalog tudi teoretična vprašanja iz snovi, ki je bila predelana v šolskem letu.
• Pisni del izpita (program gimnazija) je vreden 70 %, ustni pa 30 % skupne ocene, ki se določi po naslednji lestvici:

 

ocena	meja v %
nezadostno (1)	od 0 do 49
zadostno (2)	od 50 do 62
dobro (3)	od 63 do 75
prav dobro (3)	od 76 do 88
odlično (5)	od 89 do 100

 

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI POUKU TUJIH JEZIKOV

 

LETNIK: 1., 2., 3., 4.

 

1. TUJI JEZIK (angleščina)
2. TUJI JEZIK (nemščina, španščina, ruščina, italijanščina)

 

LETNIK: 2., 3.

3. TUJI JEZIK (španščina, italijanščina, francoščina, ruščina, kitajščina)

 

 

Ocenjevanje je vrednotenje doseženega znanja in se opravi po utrjevanju in preverjanju učnih vsebin. Dijaki morajo biti vnaprej seznanjeni s kriteriji vseh oblik ocenjevanja pri posameznih predmetih. Pri tujem jeziku se dijakovo znanje preverja pisno in ustno. V skladu s Šolskimi pravili ocenjevanja mora biti dijak ocenjen ustno najmanj enkrat v šolskem letu.

 

Za 1. letnike veljajo poleg spodaj navedenih kriterijev tudi kriteriji iz posodobljenih učnih načrtov. Za prvi tuji jezik velja evropski jezikovni okvir B1/B2, za drugi tuji jezik A1. Vsebina posodobljenih učnih načrtov je: un-tuji-jezik-anglescina_gim-si-is-dv-kl-ek-ek_si-teh-teh_si-um-um_si.pdf

Povezave do UN: un_anglescina_gimn.pdf, un_nemscina_gimn.pdf, un_spanscina_gimn.pdf, un_ruscina_gimn.pdf, un_italijanscina_tuji_drugi_jezik_gimn.pdf, un_francoscina_gimn.pdf.

 

 

 

 

USTNO OCENJEVANJE PRI TUJEM JEZIKU

 

 

 

Dijak v šolskem letu pridobi najmanj eno ustno oceno.

Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja se načeloma sestoji iz treh vprašanj; učitelj lahko zastavi vprašanja o slovničnih strukturah (npr: dijak prepozna, tvori strukturo, popravi napako, prevede v slovenščino, v tuji jezik...), vprašanja iz besedišča (učitelj preveri razumevanje različnih besed ali besednih zvez in izpeljank, dijak z njimi tvori stavek, jih poskuša razložiti v tujem jeziku ali prevesti) ter vprašanja o določeni temi.

V kolikor učitelj na začetku šolskega leta določi, da bo govorni nastop obvezen del ustnega ocenjevanja, dijake septembra seznani s kriteriji ocenjevanja.

V 4. letniku je pri angleščini del ocenjevanja listovnik, ki se ocenjuje po kriterijih določenih v razredu, s katerimi učitelj dijake seznani septembra.

V četrtem letniku lahko ocenjevanje poteka tudi tako kot na ustnem delu mature (razgovor na osnovi slike, teme ali odlomka iz predpisanega maturitetnega besedila) in je ocenjeno po maturitetnem kriteriju iz Predmetnega kataloga.

Ustno preverjanje in ocenjevanje načeloma ni napovedano poimensko, razen če se učitelj dogovori z dijaki za tak način oziroma če oceni, da je tovrstno ocenjevanje primerno. Če dijaka ni pri uri, za katero je bilo napovedano poimensko ustno ocenjevanje, ga učitelj lahko kadarkoli nenapovedano vpraša.

 

KRITERIJI  ZA  USTNO  OCENJEVANJE

 

OCENA	VSEBINA	KOMUNIKACIJA	JEZIK, IZGOVORJAVA
odl (5)	Vsebina je podana izčrpno in povsem skladno z nalogo, je dobro predstavljena in jasna, odgovori so vedno utemeljeni. Dijak je sposoben transferja in povezovanja.	Govorjenje je popolnoma samostojno, povezano in razumljivo, besedišče je bogato in smiselno uporabljeno. Dijak se popolnoma relevantno odziva na iztočnico.	Jezik je izredno tekoč z uporabo bogatega besedišča, sopomenk in zahtevnih struktur. Izgovorjava je jasna, lepa in pravilna.
pdb (4)	Vsebina je primerna, razumljiva in jasna, odgovori ustrezni, utemeljitve in primeri so prepričljivi.	Komunikacija je tekoča in nalogi ustrezna, odzivanje dobro, odgovori kažejo dokaj natančno razumevanje.	Jezik je tekoč z uporabo sinonimov, pri zahtevnejšem besedišču in strukturah je nekaj napak. Izgovorjava je pravilna.
db (3)	Vsebina je večinoma primerna, razumljiva, z nekaj utemeljitvami, odgovori kratki, pretežno pravilni.	Komunikacija je primerna, omejena na krajše povedi, odzivanje ustrezno, redko potrebna pomoč.	Jezik je večinoma razumljiv, enostaven besedni zaklad, uporaba zahtevnejših struktur z napakami. Izgovorjava je primerna.
zd (2)	Vsebina je površna in komaj razumljiva. Odgovori so včasih neprimerni, utemeljitve so slabe.	Komunikacija je omejena na krajše povedi in je nepovezana, pogosto je potrebna pomoč, težave z besediščem.	Jezik ni vedno razumljiv in tekoč, omejen besedni zaklad, včasih napačna raba besed. Izgovorjava je nezanesljiva.
nzd (1)	Vsebina je površna in nerazumljiva, odgovori so neprimerni, brez utemeljitve, ali pa dijak sploh ne odgovori na vprašanje.	Komunikacija je nepovezana, odzivanje pomanjkljivo, potrebna je stalna pomoč, skromno besedišče, napačna raba besed.	Jezik je mestoma nerazumljiv, veliko slovničnih napak, jezikovno znanje ne zadošča za komunikacijo. Izgovorjava je pogosto napačna.

 

Pri ocenjevanju ustnih odgovorov je dijakovo znanje potrebno oceniti takoj po končanem izpraševanju in dijaka seznaniti z oceno, oceno pa vpisati v redovalnico.

 

 

PISNO OCENJEVANJE PRI TUJEM JEZIKU

 

V vsakem ocenjevalnem obdobju pridobi dijak pri pisnem ocenjevanju znanja pri prvem tujem jeziku dve oceni, le dijaki četrtega letnika pridobijo pri angleškem jeziku v drugem ocenjevalnem obdobju tri ocene. Pri drugem tujem jeziku pridobijo dijaki v celotnem šolskem letu najmanj tri pisne ocene.

Dijaki morajo biti vnaprej seznanjeni s snovjo, ki bo ocenjena v pisni nalogi. S pisno nalogo ocenjujemo snov, ki so jo dijaki pridobili v ocenjevalnem obdobju. Ocenjujemo znanja iz obravnavanih slovničnih poglavij in obvladovanje na novo pridobljenega besedišča na določene teme, spretnosti bralnega in slušnega razumevanja in pisanja. V pisnih nalogah se uporabljajo naslednji tipi nalog: izbirni tip, tip dopolnjevanja, pretvorbene naloge, parafraziranje, besedotvorja. Pri ocenjevanju bralnega razumevanja pa še: alternativni tip (pravilno – narobe), tip povezovanja (n.pr. povezovanje naslova z besedilom, delov povedi …), tip urejanja (določitev pravega zaporedja, izpolnjevanje preglednic …), odgovori na vprašanja, pojasnjevanje s sopomenkami in protipomenkami.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, razred, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik.

 

Zapisana rešitev/odgovor se ovrednoti s predvidenim številom točk, če je zapis slovnično pravilen in pravilno črkovan.

Pri ocenjevanju odgovorov pri bralnem in slušnem razumevanju se odgovor, ki ima zaradi napačnega zapisa drug pomen / pomene, ovrednoti z nič točkami.

Meje za doseganje posameznih številčnih ocen pri pisnem izdelku so določene z naslednjimi odstotki pravilnih odgovorov:

0%    - 49%                  ocena nezadostno (1)

50%   -   64%                ocena zadostno (2)

65%   -    79%                   ocena dobro (3)

80%   -    89%                   ocena prav dobro (4)

90%   -  100%             ocena odlično (5)

Pri preračunavanju točk v odstotke se upošteva pravilo zaokroževanja na celo število (do 0,4 navzdol, od 0,5 navzgor).

 

Za ocenjevanje naslednjih pisnih izdelkov se uporabljajo ocenjevalni kriteriji po Predmetnih izpitnih katalogih (priloge 1,2,3) za splošno maturo:

- pisma, poročilo, članek, elektronsko sporočilo, …

- splošni esej

- literarni esej

Pri drugem tujem jeziku je lahko ena izmed pisnih ocen tudi spis oziroma daljši pisni sestavek, ki se ocenjuje po kriterijih za pisanje daljšega pisnega sestavka, ki so opredeljeni v Predmetnem izpitnem katalogu za poklicno maturo (PIK_NEM_2026.pdf, stran 13, 14).

Dosežene točke se v vseh primerih pretvorijo v oceno po zgoraj navedeni ocenjevalni lestvici.

Pisne izdelke mora učitelj popraviti in oceniti  ter vpisati oceno najkasneje v 7 delovnih dneh  po tem, ko dijak izdelek odda.

Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot tretjina, se pisanje za dijake z negativno ocenjenimi pisnimi izdelki in za tiste, ki kljub pozitivni oceni želijo, enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni. Učitelj mora analizirati vzroke, in to z učenci ter v strokovnem aktivu. O vzrokih pisno seznani tudi ravnatelja.

Za vse pisne preizkuse znanja velja, da je dovoljen pripomoček samo kemični svinčnik ali nalivno pero.

Pri pisanju splošnega in literarnega eseja je dovoljena tudi uporaba slovarjev (enojezični in/ali dvojezični).

Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj zaloti dijaka pri uporabi ali posedovanju nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah šolskih pravil ocenjevanja, ga oceni z negativno oceno in lahko predlaga vzgojni ukrep.

Dijak ima možnost popravljanja negativne ocene po vsaki pisni nalogi v dogovoru s profesorjem.

Negativne ocene, ki je bila pridobljena pri pisnem izdelku, ni mogoče popravljati ustno. Dijak oceno pridobljeno pri pisnem izdelku popravlja s pisnim izdelkom, ustno oceno popravlja z ustnim ocenjevanjem.

Dijak je ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja ocenjen negativno, če za vsa dogovorjena ocenjevanja znanja ni pridobil pozitivnih ocen.

Dijak, ki je ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja ocenjen negativno, popravlja snov celotnega ocenjevalnega obdobja.

Če dijak ob koncu drugega ocenjevalnega obdobja za vsa dogovorjena ocenjevanja ni pridobil pozitivnih ocen, strokovni aktiv na predlog učitelja določi obseg izpitne snovi. Pri odločitvi aktiv upošteva dosežene točke in odstotke, sodelovanje pri pouku ter opravljanje drugih obveznosti (domače naloge, nastopi, …)

Dijak, ki je neocenjen iz enega ali več sklopov snovi, opravlja dopolnilni izpit.

Pisna naloga traja od 45 do 90 minut.

 

 

 

OCENJEVANJE PRI PRIPRAVAH NA MATURO

NEMŠČINA 2, ŠPANŠČINA 2 IN 3, RUŠČINA 2 IN 3, ITALIJANŠČINA 3

3. in 4. letnik

 

Dijaki, ki se pri drugem tujem jeziku (nemščina, španščina, ruščina) in pri tretjem tujem jeziku (španščina, ruščina, italijanščina) pripravljajo na maturo, pridobivajo ocene po zgoraj navedenih ocenjevalnih kriterijih. Ocene se vpisujejo k rednim ocenam, ki jih dijaki pridobivajo v okviru rednega pouka predmeta. Pri zaključni oceni se upoštevajo ocene, ki jih dijak pridobi v okviru rednih ur in pri pripravah na maturo.

 

 

NAGRAJEVANJE Z OCENAMI ZA POSEBNE DOSEŽKE

 

Dijak dobi nagradno oceno (odlično 5) za dosežke na tekmovanjih in sodelovanje pri projektih. Aktiv učiteljev za tuje jezike vsakič določi mejo za podelitev nagradne ocene.

 

 

Minimalni standardi za doseganje pozitivne ocene v ocenjevalnem obdobju

 

Da je dijak v posameznem ocenjevalnem obdobju ocenjen, mora pridobiti vse ocene in opraviti vse obveznosti, ki jih na začetku šolskega leta oziroma ocenjevalnega obdobja določi učitelj. Med te sodijo tudi govorni nastopi, samostojno obravnavanje tekstov iz tujejezičnih revij in časopisov, prebrana literarna dela, itd.

Domače naloge sodijo med obveznosti, ki jih je dijak dolžan opravljati. Neopravljene domače naloge lahko vplivajo na določitev končne ocene. Učitelj neizpolnjevanje te dolžnosti ustrezno evidentira in z zbrano evidenco po potrebi seznanja razrednika in starše. Učitelj lahko dijaka za dobro opravljene domače naloge nagradi z oceno.

V skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah učitelj po končanem prvem ocenjevalnem obdobju med prvo redno uro pouka po konferenci dijaku, ki je negativen ali neocenjen, določi datum, do katerega mora ta obveznosti opraviti oziroma v dogovoru z dijakom določi datum ponovnega ocenjevanja znanja za preteklo obdobje.

Če dijak do dogovorjenega roka ne opravi obveznosti, ostaja prvo ocenjevalno obdobje neocenjeno.

Če dijak do dogovorjenega roka ne popravi negativnih ocen, ostaja prvo ocenjevalno obdobje negativno.

 

Če dijak do konca pouka ne opravi vseh obveznosti, je neocenjen in opravlja dopolnilni izpit. Če dijak do konca pouka ne popravi negativnih ocen, opravlja popravni izpit.

 

Da je dijak ocenjen pozitivno v posameznem ocenjevalnem obdobju, mora:

- znati tvoriti in uporabljati obravnavane morfosintaktične strukture (slovnica, besedotvorje)

- pravilno izgovarjati in naglaševati obravnavane besede in obvladati uporabo transkripcijskih znakov

- znati aktivno uporabljati besedišče obravnavanih predpisanih tem

- znati uporabiti usvojeno znanje v besedilu (sinteza in analiza, bralno razumevanje, dopolnjevanje, pretvorbe…)

v obsegu najmanj 50 odstotkov

- ter opraviti vse naloge, ki jih je določil učitelj (eseji, domače branje, govorni nastopi, članki...)

 

Vse teme in slovnične strukture, ki jih mora dijak obvladati, so navedene v Predmetnem izpitnem katalogu za posamezni tuji jezik. Vrstni red obravnave je delno odvisen od predznanja dijakov in je do določene mere prepuščen avtonomiji učitelja in učbeniku, ki si ga ta izbere.

 

Dijak je v posameznem ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, če rezultat njegovih posameznih pisnih izdelkov ne dosega 50 % ali ima negativno ustno oceno ter v ostalih primerih, ki jih predvideva Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Če ni opravil vseh obveznosti, ki jih je določil učitelj ob začetku redovalnega obdobja, je neocenjen.

Če ima dijak 14 dni pred ocenjevalno konferenco samo eno oceno in je ta negativna, mu učitelj napove rok za ocenjevanje.

 

Če predmet poučujeta dva učitelja (priprave na maturo), skupaj določita končno oceno. Za pozitivno končno oceno morajo biti pozitivno ocenjeni vsi deli predmeta, ki jih poučujeta oba učitelja.

 

Obveznosti dijakov:

• aktivno spremljanje pouka
• opravljanje domačih nalog
• opravljanje drugih dogovorjenih nalog

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

pisni in ustni izpiti

popravni, predmetni in dopolnilni izpiti pri predmetu tuji jeziki

 

1. Dijak opravlja popravni in predmetni izpit iz tujega jezika pisno in ustno.
2. Dijak, ki je neocenjen, opravlja dopolnilni izpit iz neopravljenih obveznosti. Glede na vsebino učitelj določi tip izpita (pisno, ustno ali oboje).
3. Pisni del izpit traja od 60 do 90 minut.
4. Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.
5. Pisni del izpita predstavlja 70%, ustni del izpita pa 30% ocene celotnega izpita. (dogovor aktiva).
6. Pisne naloge in ustna vprašanja potrdi strokovni aktiv, vendar pa pisne naloge in listke z vprašanji pripravi vsak učitelj sam, saj smo učitelji pri pouku obravnavali različne tekste, sledili različnemu vrstnemu redu obravnavane snovi.
7. Ustni del izpita traja največ 20 minut. Dijak ima lahko največ 15 minut za pripravo na ustni izpit. Dijak lahko listek z vprašanji zamenja enkrat. Zamenjava ne vpliva na oceno.
8. Ustna vprašanja potrdi strokovni aktiv, vendar listke z vprašanji pripravi vsak učitelj izpraševalec sam.
9. Izpitno komisijo sestavljajo izpraševalec (učitelj, ki je dijaka učil), predsednik (učitelj predmeta) in član (lahko tudi učitelj predmeta), ki skrbi za nemoten potek izpita. Na utemeljen predlog izpraševalca se izpitna komisija odloči o končni oceni. Predsednik komisije obvesti dijaka o doseženi oceni na izpitu.

 

 

 

 

Aktiv učiteljev za tuje jezike

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PRILOGA 1

 

ANGLEŠKI JEZIK

 

KRITERIJI ZA VREDNOTENJE DALJŠIH PISNIH IZDELKOV

 

 

VODENI SPIS (PISMO)

 

Ocenjujemo:

1. vsebino
2. obliko
3. besedišče in register
4. jezikovno pravilnost

 

Vsebina

 

Štev. točk	Merila
5	Vsebina je povsem primerna, iztočnice so temeljito razvite, s povsem ustreznimi podkrepitvami, sporočilni namen je popolnoma dosežen.
4	Vsebina je primerna, iztočnice so dokaj dobro razvite, z ustreznimi podkrepitvami, sporočilni namen je v glavnem dosežen.
3	Približno polovica vsebine je primerna, iztočnice so pomanjkljivo razvite ALI ena iztočnica ni upoštevana ALI del besedila je vzet iz navodil, sporočilni namen je na splošno dosežen; pismo je krajše od 80 besed.
2	Večina vsebine ni primerna, iztočnice v glavnem niso razvite ALI besedilo je skoraj v celoti vzeto iz navodil, sporočilni namen je le delno dosežen.
1	Vsebina je komajda primerna, iztočnice niso razvite, sporočilni namen v glavnem ni dosežen. Če vsebino ocenimo z 1 točko, v kategorijah besedišče in register ter jezikovna pravilnost dodelimo največ 3 točke.
0	Vsebina je v celoti neprimerna, ker ne sledi navodilom, sporočilni namen ni dosežen; pismo je krajše od 40 besed. Če je vsebina ocenjena z 0 točkami in je pismo dolgo 40 besed ali več, v kategorijah besedišče in register ter jezikovna pravilnost dodelimo največ 1 točko.

 

Oblika

 

Štev. točk	Merila
2	Upoštevane so značilnosti besedilne vrste (oba naslova, datum, nagovor, zaključni pozdrav, ime in čitljiv podpis).
1	Manjkajo en element ali več.
0	Oblika nima značilnosti besedilne vrste pisma.

 

Tudi če je vsebina neprimerna in ocenjena z 0 točkami ali tudi če je pismo krajše od 40 besed, obliko ocenimo po merilih.

 

Besedišče in register

(= primerna stopnja formalnosti + primerna izbira besedišča)

 

Štev. točk	Merila
5	Besedišče je pravilno, raznoliko, pogosto bogato, s povsem formalnim registrom in primernim vljudnostnim tonom.
4	Besedišče je v glavnem pravilno, raznoliko, občasno bogato, z dokaj formalnim registrom in primernim vljudnostnim tonom.
3	Besedišče je v glavnem pravilno, vendar izrazito povprečno, delno se ponavlja ALI besedišče je zgolj prepisano iz danih iztočnic, s pretežno ustreznim registrom, s pomanjkljivim vljudnostnim tonom; pismo je krajše od 80 besed.
2	Besedišče je pogosto napačno, izrazito povprečno ALI pogosto omejeno (razumevanje besedila je pogosto oteženo), s pretežno ustreznim registrom, z očitnim nevljudnostnim tonom.
1	Besedišče je v glavnem napačno, omejeno (razumevanje besedila je oteženo), z neprimernim ali celo žaljivim tonom.
0	Pismo je krajše od 40 besed.

Za 3 ali več okrajšanih glagolskih oblik odštejemo 1 točko.

 

 

Jezikovna pravilnost

 

Štev. točk	Merila
5	Pogosta raba zapletenih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
4	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur, malo napak.
3	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur z nekaj napakami ALI pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, skoraj brez napak; pismo je krajše od 80 besed.
2	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, s precej pogostimi napakami (razumevanje besedila je oteženo).
1	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, večina povedi je jezikovno napačnih (razumevanje besedila je oteženo).
0	Pismo je krajše od 40 besed.

 

Skupno število točk: 17

 

 

 

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA DOLOČENO TEMO

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA DOLO^ENO TEMO

1. vsebino
2. besedišče
3. jezikovno pravilnost
4. zgradbo/vezljivost (koherenco)

 

Vsebina

Štev. točk	Merila
5	Vsebina je povsem primerna, v celoti osredotočena na naslov, podprta s prepričljivimi dokazi, s poglobljenim vpogledom v temo, obravnavano problemsko.
4	Vsebina je v glavnem primerna, osredotočena na naslov, podprta s primernimi dokazi, z dobrim vpogledom v temo, obravnavano dokaj problemsko.
3	Vsebina je na splošno primerna, delno osredotočena na naslov (približno polovica je primerna ALI se ponavlja), podprta z enostavnimi/neizvirnimi dokazi, s površnim vpogledom v temo, obravnavano delno problemsko in delno pripovedno; sestavek je krajši od 150 besed. Če je sestavek krajši od 150 besed, tudi v drugih kategorijah dodelimo največ 3 točke.
2	Vsebina je v glavnem neprimerna, občasno osredotočena na naslov, pomanjkljivo podprta z dokazi, s površnim vpogledom v temo, obravnavano občasno problemsko in večinoma pripovedno.
1	Vsebina je komajda primerna, ni osredotočena na naslov, s pomanjkljivim vpogledom v temo, ki ni obravnavana problemsko. Če je vsebina ocenjena z 1 točko, v drugih kategorijah dodelimo največ 3 točke.
0	Vsebina je v celoti neustrezna ALI sestavek je krajši od 100 besed.

 

Če je vsebina ocenjena z 0 točkami in je sestavek dolg 100 besed ali več, v kategorijah besedišče, jezikovna pravilnost in zgradba/vezljivost (koherenca) dodelimo največ 2 točki.

 

Besedišče

 

Štev. točk	Merila
5	Besedišče je pravilno, raznoliko, pogosto nadpovprečno bogato, z izrazito rabo pristnih kolokacij, s povsem formalnim registrom (1–2 spodrsljaja).
4	Besedišče je v glavnem pravilno, raznoliko, občasno nadpovprečno bogato, z rabo pristnih kolokacij, z dokaj formalnim registrom (nekaj spodrsljajev).
3	Besedišče je v glavnem pravilno, a povprečno, delno se ponavlja, z večinoma neizrazitimi kolokacijami, s pretežno ustreznim registrom (več spodrsljajev).
2	Besedišče je pogosto napačno IN/ALI izrazito povprečno, pogosto se ponavlja, je dokaj omejeno (razumevanje besedila je oteženo), s pretežno ustreznim registrom (pogosti spodrsljaji).
1	Besedišče je v glavnem napačno, se ponavlja, je zelo omejeno (razumevanje besedila je pretežno oteženo).
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

 

Jezikovna pravilnost

 

Štev. točk	Merila
5	Pogosta raba zapletenih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
4	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur, malo napak.
3	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur z nekaj napakami ALI pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
2	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, s precej pogostimi napakami (razumevanje besedila je pogosto oteženo).
1	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, večina povedi je jezikovno napačnih (razumevanje besedila je pretežno oteženo).
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

 

Zgradba/vezljivost (koherenca)

 

Štev. točk	Merila
5	Besedilo je povsem primerno členjeno na jasno nakazane odstavke (uvod, jedro, zaključek); dobra vezljivost na ravni stavka, odstavka in sestavka; pretežna raba kompleksnih povedi, misli si sledijo v povsem logičnem zaporedju.
4	Besedilo je primerno, členjeno na jasno nakazane odstavke (uvod, jedro, zaključek); raba kompleksnih povedi, vezljivost je mestoma ohlapna (bodisi na ravni stavka, odstavka in/ali sestavka).
3	Besedilo ni povsem primerno členjeno; očitna nepovezanost na ravni stavka, odstavka in sestavka. Če je sestavek napisan v enem odstavku, dodelimo največ 3 točke.
2	Besedilo ni primerno členjeno, večinoma nejasna in nelogična povezanost na ravni stavka, odstavka in sestavka.
1	Besedilo ni členjeno, misli so navržene.
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

 

Skupno število točk: 20

 

 

 

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA TEMO IZ KNJIŽEVNOSTI

 

1. vsebino
2. besedišče
3. jezikovno pravilnost
4. zgradbo/vezljivost (koherenco)

 

Vsebina

 

Štev. točk	Merila
10-9	Vsebina je povsem primerna, v celoti osredotočena na naslov, podprta s prepričljivimi dokazi, kar kaže na poglobljeno poznavanje književnega dela.
8-7	Vsebina je v glavnem primerna, osredotočena na naslov, podprta s primernimi dokazi, kar kaže na dobro poznavanje književnega dela.
6-5	Vsebina je na splošno primerna, delno osredotočena na naslov (približno polovica je primerna ALI se ponavlja), podprta z enostavnimi IN/ALI deloma netočnimi dokazi, kar kaže na površno poznavanje književnega dela; sestavek je krajši od 170 besed. Če je sestavek krajši od 170 besed, v drugih kategorijah dodelimo največ 3 točke.
4-3	Vsebina je v glavnem neprimerna, občasno osredotočena na naslov, pomanjkljivo podprta z dokazi IN/ALI z več netočnimi dokazi, kar kaže na pomanjkljivo poznavanje književnega dela.
2-1	Vsebina je komajda primerna, ni osredotočena na naslov, ni podprta s primeri, kar kaže na slabo poznavanje književnega dela. Če je vsebina ocenjena z 1 točko, v drugih kategorijah dodelimo največ 3 točke.
0	Vsebina je v celoti neustrezna, kar kaže na nepoznavanje književnega dela, ALI sestavek je krajši od 100 besed. Če je vsebina ocenjena z 0 točkami, in je sestavek dolg 100 besed ali več, v kategorijah besedišče, jezikovna pravilnost in zgradba/vezljivost (koherenca) dodelimo največ 2 točki.

 

Besedišče

 

Štev. točk	Merila
5	Besedišče je pravilno, raznoliko, pogosto nadpovprečno bogato, z izrazito rabo pristnih kolokacij, s povsem formalnim registrom (1–2 spodrsljaja).
4	Besedišče je v glavnem pravilno, raznoliko, občasno nadpovprečno bogato, z rabo pristnih kolokacij, z dokaj formalnim registrom (nekaj spodrsljajev).
3	Besedišče je v glavnem pravilno, a povprečno, delno se ponavlja, z večinoma neizrazitimi kolokacijami, s pretežno ustreznim registrom (več spodrsljajev).
2	Besedišče je pogosto napačno IN/ALI izrazito povprečno, pogosto se ponavlja, je dokaj omejeno (razumevanje besedila je oteženo), s pretežno ustreznim registrom (pogosti spodrsljaji).
1	Besedišče je v glavnem napačno, se ponavlja, je zelo omejeno (razumevanje besedila je pretežno oteženo).
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

 

Jezikovna pravilnost

 

Štev. točk	Merila
5	Pogosta raba zapletenih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
4	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur, malo napak.
3	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur z nekaj napakami ALI pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
2	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, s precej pogostimi napakami (razumevanje besedila je pogosto oteženo).
1	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, večina povedi je jezikovno napačnih (razumevanje besedila je pretežno oteženo).
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

 

Zgradba/vezljivost (koherenca)

 

Štev. točk	Merila
5	Besedilo je povsem primerno členjeno na jasno nakazane odstavke (uvod, jedro, zaključek); dobra vezljivost na ravni stavka, odstavka in sestavka; pretežna raba kompleksnih povedi, misli si sledijo v povsem logičnem zaporedju.
4	Besedilo je primerno, členjeno na jasno nakazane odstavke (uvod, jedro, zaključek); raba kompleksnih povedi, vezljivost je mestoma ohlapna (bodisi na ravni stavka, odstavka in/ali sestavka).
3	Besedilo ni povsem primerno členjeno; očitna nepovezanost na ravni stavka, odstavka in sestavka. Če je sestavek napisan v enem odstavku, dodelimo največ 3 točke.
2	Besedilo ni primerno členjeno, večinoma nejasna in nelogična povezanost na ravni stavka, odstavka in sestavka.
1	Besedilo ni členjeno, misli so navržene.
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

 

 

Skupno število točk: 25

 

 

 

PRILOGA 2

 

NEMŠKI JEZIK

 

KRITERIJI ZA VREDNOTENJE DALJŠIH PISNIH IZDELKOV

 

VODENI SPIS

 

Merila za ocenjevanje

 

1. Komunikacijska ustreznost

 

Štev. točk	Merila
5	Sestavek glede na vsebino in značilnosti besedilne vrste popolnoma ustreza nalogi. Vse zahtevane informacije so navedene izčrpno oziroma dodane so še druge relevantne informacije. Sestavek je zelo prepričljiv.
4	Sestavek ustreza nalogi, iztočnice so dobro razvite, vendar so informacije navedene skopo.
3	Sestavek ustreza nalogi. Sporočilo je na nekaj mestih nekoliko moteno zaradi pomanjkljive uresničitve zahtev: iztočnice so pomanjkljivo razvite oziroma ena iztočnica ni upoštevana oziroma sestavek je krajši od 80 besed (OR) oziroma 140 besed (VR). Sporočilni namen je še dosežen.
2	Sestavek le delno ustreza nalogi. Sporočilo je na več mestih moteno zaradi pomanjkljive uresničitve zahtev: iztočnice večinoma niso razvite oziroma sestavek je krajši od 60 besed (OR) oziroma 120 besed (VR). Sporočilni namen je le delno dosežen.
1	Zelo pomanjkljiva uresničitev zahtev glede vsebine in/ali besedilne vrste oziroma sestavek je krajši od 40 besed (OR) oziroma 70 besed (VR). Sporočilni namen v glavnem ni dosežen.

 

Če komunikacijsko ustreznost ocenimo z 1 točko, v kategoriji jezikovna pravilnost dodelimo največ 2 točki.

 

 

2. Oblika

 

Štev. točk	Merila
2	Sestavek pri obliki upošteva VSE značilnosti besedilne vrste.
1	Ena izmed značilnosti besedilne vrste ni upoštevana.
0	Sestavek pri obliki ne upošteva več kakor ene od značilnosti besedilne vrste.

 

3. Jezikovna pravilnost

 

Štev. točk	Merila
5	Sestavek je skoraj brez leksikalnih, oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak. Kandidat uporablja zahtevnejše jezikovne strukture.
4	Kljub uporabi zahtevnejših jezikovnih struktur je v sestavku nekaj lažjih leksikalnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak.
3	V sestavku je več leksikalnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak, vse pomembne informacije pa so jasno izražene.
2	Leksikalne in/ali oblikoslovno-skladenjske in/ali pravopisne napake lahko na nekaj mestih otežujejo razumevanje sporočila. Nekatere pomembne informacije niso jasno izražene.
1	Sestavek je zaradi leksikalnih, oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak na nekaterih mestih težko razumljiv. Pomembne informacijo niso jasno izražene.
0	Kandidat ne obvlada osnovnih jezikovnih struktur in/ali ne upošteva osnovnih pravopisnih pravil oziroma sestavek je nerazumljiv.

 

OPOMBA: Če sestavek ne ustreza predpisani temi oziroma če kandidat sestavka ni napisal, dobi 0 točk. Vmesnih točk ne dajemo.

 

Skupno število točk: 12

 

 

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA DOLOČENO TEMO

 

Merila za ocenjevanje

 

 

1. Vsebina

 

Štev. točk	Merila
7	Sestavek popolnoma ustreza nalogi. Je smiseln, jasen in vsebinsko bogat. Podprt je s prepričljivimi argumenti/protiargumenti oziroma primeri ali citati in kaže veliko stopnjo samostojnosti in izvirnosti.
6	Sestavek ustreza nalogi. Glede na izražene misli je nekoliko manj bogat in izviren, glede sporočilnosti je jasen in podprt s prepričljivimi argumenti/protiargumenti oziroma primeri.
5	Sestavek skoraj v celoti ustreza nalogi, vendar je v njem manj izvirnosti in prepričljivih argumentov/protiargumentov oziroma primerov. Misli se včasih ponavljajo. Sporočilo celotnega sestavka je razumljivo.
4	Sestavek je skromen, misli se pogosto ponavljajo, sporočilnost ni vedno jasna. Tema je obravnavana zelo površno. Trditve niso podprte z argumenti/protiargumenti oziroma primeri. Ali: uporabljenih je premalo besed (170–190).
3	Sestavek je sporočilno zelo skromen, vsebina ni vedno osredotočena na naslov. Ali: uporabljenih je premalo besed (110–170).
2	Sestavek je izrazito skromen, sporočilnosti skoraj ni oziroma je nejasna. Vsebina je le delno osredotočena na naslov. Ali: uporabljenih je premalo besed (80–110).
1	Zahteve, izražene v navodilih, so (lahko tudi zaradi premalo besed, 30–80) neuresničene, sporočilnosti ni oziroma sestavek je komaj razumljiv.

 

 

 

 

 

2. Zgradba

 

Štev. točk	Merila
4	Sestavek je smiselno členjen. Kandidat zelo dobro razvija misli, ki si sledijo v jasnem zaporedju. Besedilo je povezano.
3	Sestavek je smiselno členjen. Kandidat večinoma dobro razvija misli, a si ne sledijo vedno v logičnem zaporedju. Besedilo je v glavnem povezano.
2	Sestavek ni smiselno členjen. Kandidat ponekod nespretno razvija misli oziroma med povedmi ni vedno jasne povezave.
1	Slaba členitev, nepovezanost besedila, misli so le navržene.
0	Sestavek ni členjen.

 

3. Jezikovna pravilnost

 

Štev. točk	Merila
7	Kandidat spretno uporabi pridobljeno jezikovno znanje in tudi zahtevnejše jezikovne strukture, ima bogato besedišče. Slogovno je sestavek skoraj brezhiben.
6	V sestavku je nekaj lažjih leksikalnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak. Raba besedišča je ustrezna. Nekaj lažjih slogovnih pomanjkljivosti. Nekoliko manj bogat besedni zaklad.
5	V sestavku je več lažjih oblikoslovno-skladenjskih in/ali nekaj pravopisnih napak. Nekaj pomanjkljivosti pri rabi besedišča in pri slogu.
4	V sestavku je veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak. Skromno besedišče. Precej slogovnih napak.
3	Veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak. Pogosto neustrezna raba izrazov/ponavljanje istih besed oziroma delov povedi oziroma besedilo je lahko na nekaterih mestih nejasno. Ali: kljub ustrezni rabi jezikovnih struktur in besedišča je izrazito veliko pravopisnih napak.
2	Veliko slovničnih napak, ponavljanje istih besed ali povedi. Neustrezna raba izrazov. Besedilo je na nekaterih mestih težko razumljivo.
1	Besedilo je zaradi neustrezne rabe izrazov, ki se ponavljajo v celotnem besedilu, in veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak večinoma nerazumljivo.
0	Kandidat ne obvlada osnovnih jezikovnih struktur in/ali ne upošteva osnovnih pravopisnih pravil oziroma sestavek je nerazumljiv. Če je sestavek krajši od 110 besed, v tej kategoriji dodelimo največ 4 točke.

 

OPOMBA: Če sestavek ne ustreza predpisani temi oziroma če ga kandidat ni napisal, dobi 0 točk. Vmesnih točk ne dajemo.

 

Skupno število točk: 18

KNJI@EVNOST – PISNI SESTAVEK

 

 

 

 

 

 

 

KNJIŽEVNOST – PISNI SESTAVEK

 

 

1. Vsebina

 

Štev. točk	Merila
7	Sestavek popolnoma ustreza temi naloge. Je zanimiv, jasen, prepričljiv, vsebinsko bogat. Argumenti/protiargumenti, pravilno uporabljeni primeri in citati ter pravilna umestitev odlomka v širši kontekst kažejo na visoko stopnjo razumevanja književnega besedila. Pri interpretaciji kaže kandidat veliko stopnjo samostojnosti, prepričljivosti in izvirnosti.
6	Sestavek ustreza temi naloge. Je zanimiv, njegovo sporočilo je jasno. Argumenti/protiargumenti, citati, primeri, uvrstitev v širši kontekst so pogosti in ustrezni. Iz interpretacije je razvidno, da kandidat razume sporočilo književnega besedila. Pri interpretaciji je še zmeraj precej izviren in samostojen.
5	Sestavek delno ustreza temi naloge. Kandidat navaja argumente/protiargumente, primere in citate, vendar niso zmeraj ustrezni. Interpretacija književnega besedila je omejena na navajanje očitnega, ne kaže pa samostojnosti ali višje stopnje razumevanja. Nekatera mesta so nejasna, misli se ponavljajo, sporočilo celotnega sestavka pa je razumljivo.
4	Sestavek je skromen in komaj še ustreza temi naloge. Obravnava književnega besedila ne presega navajanja golih dejstev, argumenti/protiargumenti, primeri in citati so pomanjkljivi ali neustrezni. Pri uvrščanju odlomka v širši kontekst je kandidat negotov. Ali: uporabljenih premalo besed (170–190).
3	Sestavek komajda ustreza temi naloge. Kandidat omenja temo samo v posameznih povedih, pri tem pa se omejuje le na navajanje nekaj golih dejstev. Sporočilo sestavka ni jasno (lahko tudi zaradi premalo besed: 110–170). Sestavek je komaj razumljiv.
2	Sestavek je izrazito skromen, sporočilnosti skoraj ni oziroma je nejasna (lahko tudi zaradi premalo besed: 80–110).
1	Zahteve, izražene v navodilih, so (lahko tudi zaradi premalo besed: 30–80) neuresničene, sporočilnosti ni oziroma sestavek je komaj razumljiv.

 

2. Zgradba

 

Štev. točk	Merila
4	Sestavek je smiselno členjen. Kandidat zelo dobro razvija misli, sledijo si v jasnem zaporedju. Besedilo je povezano.
3	Sestavek je smiselno členjen. Kandidat večinoma dobro razvija misli, a si ne sledijo vedno v logičnem zaporedju. Besedilo je v glavnem povezano.
2	Sestavek ni smiselno členjen. Kandidat ponekod nespretno razvija misli oziroma med povedmi ni vedno jasne povezave.
1	Slaba členitev, nepovezanost besedila, misli so le navržene.
0	Sestavek ni členjen.

 

 

3. Jezikovna pravilnost

 

Štev. točk	Merila
7	Kandidat spretno uporabi pridobljeno jezikovno znanje in tudi zahtevnejše jezikovne strukture, ima bogato besedišče. Slogovno je sestavek skoraj brezhiben.
6	V sestavku je nekaj lažjih leksikalnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak. Raba besedišča je ustrezna. Nekaj lažjih slogovnih pomanjkljivosti. Nekoliko manj bogat besedni zaklad.
5	V sestavku je več lažjih oblikoslovno-skladenjskih in/ali nekaj pravopisnih napak. Nekaj pomanjkljivosti pri rabi besedišča in pri slogu.
4	V sestavku je veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak. Skromno besedišče. Precej slogovnih napak.
3	Veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak. Pogosto neustrezna raba izrazov/ponavljanje istih besed oziroma delov povedi oziroma besedilo je lahko na nekaterih mestih nejasno. Ali: kljub ustrezni rabi jezikovnih struktur in besedišča je izrazito veliko pravopisnih napak.
2	Veliko slovničnih napak, ponavljanje istih besed ali povedi. Neustrezna raba izrazov. Besedilo je na nekaterih mestih težko razumljivo.
1	Besedilo je zaradi neustrezne rabe izrazov, ki se ponavljajo v celotnem besedilu, in veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak večinoma nerazumljivo.
0	Kandidat ne obvlada osnovnih jezikovnih struktur in/ali ne upošteva osnovnih pravopisnih pravil oziroma sestavek je nerazumljiv. Če je sestavek krajši od 110 besed, v tej kategoriji dodelimo največ 4 točke.

 

OPOMBA: Če sestavek ne ustreza predpisani temi oziroma če kandidat sestavka ni napisal, dobi 0 točk. Vmesnih točk ne dajemo.

 

 

Skupno število točk: 18

USTNI DEL IZPITA

 

 

 

PRILOGA 3

 

 

ŠPANSKI JEZIK

 

 

KRITERIJI ZA VREDNOTENJE DALJŠIH PISNIH IZDELKOV

 

 

VODENI SPIS

 

Vrednotimo:

 

1. komunikacijsko ustreznost – upoštevanje zahtevanih informacij, ustreznost glede na govorni položaj, naslovnika, sporočilni namen, jasnost sporočila, jezikovno raven, povezanost besedila (50 % točk)

 

2. jezikovno pravilnost – ustreznost izbire jezikovnih sredstev, oblikoslovno-skladenjska pravilnost, upoštevanje pravopisnih norm (40 % točk)

 

3. obliko – upoštevanje besedilne vrste, zahtevanega števila besed, čitljivost (10 % točk)

 

 

Merila za ocenjevanje

 

 

1. Komunikacijska ustreznost

 

Štev. točk	Merila
5	Sestavek glede na vsebino in značilnosti besedilne vrste popolnoma ustreza nalogi. Vse zahtevane informacije so dane izčrpno oziroma so dodane še druge pomembne informacije. Sestavek deluje zelo prepričljivo.
4	Sestavek ustreza nalogi, moti le nekaj lažjih pomanjkljivosti pri uresničevanju zahtev glede vsebine in/ali značilnosti besedilne vrste.
3	Sestavek ustreza nalogi. Sporočilo je na nekaj mestih nekoliko manj jasno oziroma moteno zaradi pomanjkljive uresničitve zahtev glede vsebine in/ali slabšega obvladovanja besedilne vrste. Sporočilni namen je dosežen.
2	Večji odmiki od zahtev glede vsebine in/ali slabo obvladovanje besedilne vrste. Sporočilni namen je le delno dosežen.
1	Zelo pomanjkljiva uresničitev zahtev glede vsebine in/ali besedilne vrste. Sporočilni namen ni dosežen.

 

2. Jezikovna pravilnost

 

Štev. točk	Merila
4	Sestavek nima leksikalnih, oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak oziroma vsebuje le nekaj lažjih pomanjkljivosti.
3	Sestavek vsebuje kar nekaj lažjih leksikalnih, oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak, ki pa vendar niso ovira pri razumevanju sporočila. Glavne informacije je mogoče razumeti brez ponovnega branja besedila.
2	Sestavek vsebuje več leksikalnih, oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak, ki so že ovira pri razumevanju sporočila. Potrebno je ponovno branje besedila.
1	Sestavek vsebuje veliko napak, ki občutno ovirajo razumevanje sporočila. Informacije niso izražene dovolj jasno.

 

3. Oblika

 

Štev. točk	Merila
1	Sestavek pri obliki upošteva vse značilnosti besedilne vrste, dosega zahtevano število besed, napisan je čitljivo.
0	Sestavek pri obliki ne upošteva vseh značilnosti besedilne vrste in/ali ne dosega zahtevanega števila besed.

 

Skupno število točk: 10

 

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA DOLOČENO TEMO

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA DOLO^ENO TEMO

Vrednotimo:

1. vsebino (40 % točk)
2. zgradbo (20 % točk)
3. jezik (20 % točk)
4. besedišče (20 % točk)

 

Merila za ocenjevanje

 

1. Vsebina

 

Štev. točk	Merila
8	Besedilo ustreza temi naloge. Je smiselno, jasno, vsebinsko bogato (pestrost misli, idej, stališč). Kandidat kaže samostojen način lotevanja dane teme. Svoja stališča, misli in informacije opiše ali ponazori s primeri in primerjavami ali pa jih podpre z argumenti/protiargumenti ipd. Sporočilo je jasno izraženo.
7	Besedilo ustreza temi naloge. Izražene misli so vsebinsko manj bogate. Kandidat je pri obravnavi dane teme manj samostojen. Pogosto svoja stališča, misli in informacije opiše, ponazori s primeri in primerjavami ali jih podpre z argumenti/protiargumenti ipd. Sporočilo je jasno izraženo.
6	Besedilo delno ustreza temi naloge. Vsebinsko se misli, ideje, stališča ponavljajo ali zgolj navajajo, naštevajo. Kandidat pri obravnavanju dane teme ni vedno samostojen. Svojih stališč, misli in informacij pogosto ne opiše ali jih ne zna ponazoriti s primeri in primerjavami ter jih ne zna argumentirati ipd. Sporočilo ni jasno izraženo v vseh podrobnostih.
5,4	Besedilo delno še ustreza temi naloge, vendar je vsebinsko skromno. Ponekod se oddaljuje od dane teme. Kandidat svojih stališč, misli in informacij skoraj ne opiše, ne ponazori s primeri in primerjavami ter jih ne argumentira ipd. Sporočilo celotnega besedila ni dovolj jasno, zato so mogoči nesporazumi.
3,2	Besedilo komaj ustreza temi naloge. Večinoma se oddaljuje od dane teme. Kandidat svojih stališč, misli in informacij ne opiše, ne ponazori jih s primeri in primerjavami, jih ne argumentira ipd. Sporočilo celotnega sestavka ni jasno, tudi zaradi premajhnega števila besed (toleranca 10 %). Besedilo je komaj razumljivo.
1,0	Besedilo ne ustreza temi naloge oziroma kandidat besedila ni napisal.

 

2. Zgradba

 

Štev. točk	Merila
4	Besedilo je smiselno členjeno (uvod, jedro, zaključek). Kandidat dobro razvija misli in jih smiselno povezuje med sabo in z glavno temo. Povedi so povezane v logično celoto.
3	Besedilo je smiselno členjeno (uvod, jedro, zaključek). Kandidat večinoma dobro razvija misli ter jih povezuje med sabo in z glavno temo. Povedi so večinoma povezane v logično celoto.
2	Besedilo na nekaterih mestih ni smiselno členjeno (npr. ni zaključka). Kandidat večkrat nespretno razvija misli ter jih slabše povezuje med sabo in z glavno temo. Med povedmi ni vedno logične povezave, kar lahko ovira razumevanje delov besedila.
1	Členitev besedila je delno ustrezna. Kandidat večinoma nespretno razvija misli ter jih slabo povezuje med sabo in z glavno temo. Med povedmi pogosto ni povezave, kar ovira razumevanje celotnega besedila.
0	Členitev je povsem neustrezna in med povedmi ni logične povezave, zato je besedilo nerazumljivo.

 

14 Špan{~

3. Jezik

 

Štev. točk	Merila
4	Jezikovne strukture so pravilne, ustrezno rabljene in raznovrstne. Lažje oblikoslovne, skladenjske ali pravopisne napake opazimo le pri rabi zahtevnejših jezikovnih struktur.
3	Jezikovne strukture so večinoma pravilne in ustrezno rabljene, vendar so manj pestre. Zelo malo je lažjih oblikoslovnih, skladenjskih in pravopisnih napak, vendar te ne ovirajo razumevanja. Več napak je pri rabi zahtevnejših jezikovnih struktur.
2	Jezikovne strukture so v več primerih neustrezno rabljene in nepravilne. Več je osnovnih oblikoslovnih, skladenjskih in pravopisnih napak, ki na nekaterih mestih lahko ovirajo razumevanje. Ta mesta je treba ponovno prebrati.
1	Jezikovne strukture so v večini primerov neustrezno rabljene in nepravilne. Veliko je osnovnih oblikoslovnih, skladenjskih in pravopisnih napak, zato je besedilo težko razumljivo in ga je treba večkrat v celoti prebrati.
0	Jezikovne strukture so nepravilne in neustrezno rabljene, zato je besedilo nerazumljivo.

 

 

 

 

 

 

4. Besedišče

 

Štev. točk	Merila
4	Besedišče v celoti ustreza temi naloge. Je bogato, raznovrstno in ustrezno rabljeno. Manjše pomanjkljivosti pri rabi besedišča bralca ne motijo.
3	Besedišče ustreza temi naloge, vendar je manj pestro in manj ustrezno rabljeno. Iste besede se lahko na nekaterih mestih ponavljajo, kar pa bralca ne moti.
2	Besedišče v več primerih ne ustreza temi naloge in je večkrat neustrezno rabljeno, kar lahko ovira razumevanje. Je skromno in se ponavlja.
1	Besedišče v veliko primerih ne ustreza temi naloge. Zelo skromno besedišče in pogosta neustrezna raba ovirata razumevanje. Zato je treba celotno besedilo večkrat prebrati.
0	Besedišče je tako skromno, pomanjkljivo ali neustrezno, da je besedilo v celoti nerazumljivo

 

Skupno število točk: 20

 

 

PISNI SESTAVEK NA TEMO IZ KNJIŽEVNOSTI

 

Vrednotimo:

1. vsebino (40 % točk)
2. zgradbo (30 % točk)
3. jezik (30 % točk)

 

 

1. Vsebina

 

Štev. točk	Merila
8	Besedilo ustreza temi in zahtevam naloge. Je smiselno, jasno, prepričljivo in vsebinsko bogato. Kandidat svoja stališča, misli in informacije podpre z argumenti/protiargumenti, jih opiše ali ponazori s primeri in primerjavami ali citati ipd., ki jih zna umestiti v širši kontekst književnega dela. Vse to kaže na visoko stopnjo razumevanja književnega besedila, ki ga samostojno interpretira.
7	Besedilo ustreza temi in zahtevam naloge. Je smiselno, jasno in prepričljivo. Izražene misli so vsebinsko nekoliko manj bogate. Kandidat pogosto svoja stališča, misli in informacije argumentira, jih opiše ali ponazori s primeri in primerjavami ali citati ipd. Razume sporočilo književnega besedila in ga interpretira.
6	Besedilo delno ustreza temi in zahtevam naloge. Vsebinsko ni bogato, na nekaterih mestih je nejasno ali se ponavlja. Kandidat navaja stališča, misli ali informacije ipd., vendar niso vedno ustrezni ali pa jih ne zna argumentirati niti ne ponazoriti s primeri ali primerjavami. Razume sporočilo književnega besedila, vendar pa je interpretacija omejena na navajanje očitnega.
5,4	Besedilo je skromno in delno še ustreza temi in zahtevam naloge. Pogosto je nejasno, zato je treba te dele besedila znova prebrati. Kandidat svoja stališča, mnenja ali informacije zelo pomanjkljivo ali neustrezno argumentira. Primerov in opisov skoraj ni ali pa so neustrezni. Veliko je ponavljanja in navajanja golih dejstev.
3,2	Besedilo komaj ustreza nalogi. Večinoma se oddaljuje od dane teme. Kandidat svojih stališč, misli in informacij ne opiše, ne ponazori jih s primeri in primerjavami, jih ne argumentira ipd. Sporočilo celotnega sestavka ni jasno, tudi zaradi premalo besed (toleranca 10 %). Besedilo je komaj razumljivo.
1,0	Besedilo ne ustreza temi in zahtevam naloge ali kandidat besedila ni napisal.

 

2. Zgradba

 

Štev. točk	Merila
6	Besedilo je smiselno členjeno (uvod, jedro, zaključek). Kandidat dobro razvija misli in jih smiselno povezuje med sabo in z glavno temo. Povedi so povezane v logično celoto.
5	Besedilo je smiselno členjeno (uvod, jedro, zaključek). Kandidat večinoma dobro razvija misli in jih povezuje med sabo in z glavno temo. Povedi so skoraj vedno povezane v logično celoto.
4	Besedilo na nekaterih mestih ni smiselno členjeno (npr. ni zaključka). Kandidat večkrat nespretno razvija misli ter jih slabše povezuje med sabo in z glavno temo. Med povedmi ni vedno logične povezave, kar lahko ovira razumevanje delov besedila.
3,2	Členitev besedila je delno ustrezna. Kandidat večinoma nespretno razvija misli ter jih slabo povezuje med sabo in z glavno temo. Med povedmi pogosto ni povezave, kar ovira razumevanje celotnega besedila.
1,0	Členitev je povsem neustrezna in med povedmi ni logične povezave, zato je besedilo nerazumljivo.

 

 

 

3. Jezik

 

Štev. točk	Merila
6	Jezikovne strukture, tudi zahtevnejše, so pravilne, ustrezno rabljene in raznovrstne. Napak skoraj ni. Besedišče v celoti ustreza nalogi. Je bogato, raznovrstno in ustrezno rabljeno.
5	Jezikovne strukture so večinoma pravilne in ustrezno rabljene, vendar so manj raznovrstne. Več napak je pri rabi zahtevnejših jezikovnih struktur, vendar te ne otežujejo razumevanja sporočila. Besedišče je raznovrstno, raba je ustrezna.
4	Jezikovne strukture so v nekaterih primerih rabljene neustrezno in nepravilne. V besedilu je več oblikoslovnih, skladenjskih ali pravopisnih napak, ki večinoma ne otežujejo razumevanja. Besedišče je ustrezno, vendar manj raznovrstno. Njegova raba je v zahtevnejših primerih neustrezna.
3	Jezikovne strukture so v več primerih neustrezno rabljene in nepravilne. Oblikoslovne, skladenjske in pravopisne napake na nekaterih mestih otežujejo razumevanje. Besedišče je osnovno, predvidljivo in neustrezno rabljeno. Iste besede se ponavljajo.
2	Jezikovne strukture so večinoma neustrezno rabljene in nepravilne. Besedilo je komaj razumljivo. Besedišče je najosnovnejše, skromno in pogosto rabljeno napačno.
1,0	Jezikovne strukture so nepravilne in rabljene neustrezno, zato je besedilo nerazumljivo. Besedišče je tako skromno, pomanjkljivo ali neustrezno, da je v celoti nerazumljivo.

 

Skupno število točk: 20

 

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI POUKU BIOLOGIJE V PROGRAMU SPLOŠNA GIMNAZIJA

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na strokovnem aktivu dne 31. 8. 2026 in veljajo od 1. 9. 2026  dalje.

I.	OBVEZNI PROGRAM (210 ur)

SKLOPI:

• BIOLOGIJA JE ZNANSTVENA VEDA (1. letnik)
  •DELOVANJE ORGANIZMOV TEMELJI NA DELOVANJU CELICE (1.-2.

       letnik)
•GENETSKE INFORMACIJE SE PRENAŠAJO OD STARŠEV NA POTOMCE       (1.-2. letnik)
•EKOLOGIJA (2.-3. letnik)
•EVOLUCIJA (2.-3. letnik)
•ZGRADBA IN DELOVANJE ORGANIZMOV (2.-3. letnik)
•RAZISKOVANJE IN POSKUSI (1.-3. letnik)

Ocenjevanje bo obsegalo:

• • • • •

ustno in pisno ocenjevanje, ocenjevanje laboratorijskega in terenskega dela ter poročil o opravljenem delu in drugih izdelkov dijakov (skupaj: praktično delo). ocenjevanje samostojnega projektnega dela, dela pri šolskih projektih (Zlato jabolko, …), projektnih nalog, seminarskih nalog in  referatov, ocenjevanje dosežkov na tekmovanjih iz znanja biologije, ekokviza in znanja o sladkorni bolezni (vsaj bronasto priznanje na šolskem nivoju), ter udeležbe in dosežkov na državnih tekmovanjih, aktivno sodelovanje in domače naloge.

Ustno in pisno ocenjevanje

Ustno in pisno ocenjevanje obsegata poleg vsebinskih učnih ciljev, usvojenih v teoretičnem delu pouka, tudi procesne cilje, usvojene pri laboratorijskem in terenskem delu. Procesni cilji obsegajo veščine, poznavanje in razumevanje laboratorijskih tehnik in postopkov, preračunavanje količin, risanje grafov in interpretacijo pridobljenih rezultatov. Ocenjujejo se poznavanje, razumevanje in uporaba usvojene snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja.

Tipi nalog pri pisnem ocenjevanju

Pisno ocenjevanje obsega naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.

Število pisnih ocenjevanj

Redno pisno ocenjevanje se v obveznem programu izvede do štirikrat in poteka v skupini dijakov. Pisna ocenjevanja so razporejena po ocenjevalnih obdobjih. Datumi pisnih ocenjevanj bodo dogovorjeni pri prvih urah predmeta in vpisani v šolsko dokumentacijo. Posamezne pisne naloge so točkovane. Kriterij za oceno posameznega pisnega preizkusa je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk, izraženem v %.

1

 

 

Kriteriji pisnih ocenjevanj

% doseženih točk	50-64 %	65-77 %	78-88 %	89-100 %
OCENA	zadostno (2)	dobro (3)	prav dobro (4)	odlično (5)

Število ustnih ocenjevanj

V obveznem delu programa bo posamezni dijak ustno ocenjen najmanj enkrat v šolskem letu.

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju znanja

Ocena zadostno (2):

• Učenec pozna in razume osnovne pojme in koncepte, kot so navedeni v minimalnih standardih

znanja. Posamezne koncepte zna predstaviti na preprostih in znanih primerih. Razume postopke in

tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu ter jih po navodilih

in ob pomoči tudi uporabi. Zna po navodilih zbrati in zapisati podatke ter jih prevesti v različne oblike

predstavitev.

Ocena dobro (3):

• Učenec pozna in razume osnovne koncepte in jih zna uporabiti in razložiti na enostavnih znanih primerih ter poiskati nove primere v vsakdanjem življenju in v naravi. Razume in razloži postopke in

tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu ter jih po navodilih

samostojno uporabi. Po navodilih zbere, zapiše in samostojno obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.

Ocena prav dobro (4):

• Učenec pozna in razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na  novih primerih. Zna              analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati preproste rešitve. Razume, razloži

in samostojno uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in

terenskem delu na starih in novih primerih. Iz različnih virov zbere, zapiše in samostojno kritično obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.

Ocena odlično (5):
•     Učenec razume osnovne koncepte,  jih zna uporabiti in razložiti na  novih primerih. Zna analizirati   probleme, jih povezati s teorijo in predlagati ustrezne rešitve. Zna ovrednotiti pomen naučenega in   uporabiti na primerih iz vsakdanjega  življenja.  Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s          teorijo in predlagati nove rešitve na vsakdanjih primerih. Zna  kompleksno predstaviti svoje znanje.

Razume, razloži in uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem

in terenskem delu na starih in novih primerih. Zna samostojno poiskati nove raziskovalne probleme,

jih rešiti ali predlagati ustrezne rešitve. Samostojno poišče vire informacij, jih izbere, kritično ovrednoti  in samostojno obdela podatke ter jih prevede v najustreznejšo predstavitev.

 Pisna in ustna ocena sta enakovredni in obvezni.  

Ocenjevanje laboratorijskega in terenskega dela ter poročil o opravljenem delu in drugih izdelkov dijakov (skupaj: praktično delo)

Pri praktičnem delu se ocenjuje:
       •     odnos do dela (to je priprava na delo, razumevanje in upoštevanje navodil, upoštevanje

pravilnega rokovanja z uporabljenim materialom, varnosti pri delu in  sodelovanje v skupini ter

       upoštevanje dogovorjenih rokov in urnikov za oddajo poročil) – 25 % ocene,
•     načrtovanje dela (to je organizacija in izvedba dela, samostojnost pri delu in razumevanje       zaporedja  postopkov pri načrtovanju eksperimentov) – 25 % ocene,
•     opazovanje in zbiranje podatkov (to je zbiranje in urejanje podatkov, risanje in označevanje     skic, grafov, tabel ter preračunavanje dobljenih podatkov) – 25 % ocene,
•     interpretacija in obdelava podatkov (to je razlaga dobljenih podatkov, oblikovanje jasnih

sklepov, kritično vrednotenje rezultatov in sposobnost povezovanja dobljenih rezultatov s teorijo) – 25 % ocene.

2

 

 

Ocenjevanje praktičnega dela poteka napovedano pri praktičnem delu in po njem (ocenjevanje nekaterih poročil, skic ali modelov). Za pozitivno oceno je potrebno laboratorijsko oz. terensko delo opraviti in izdelati poročilo. Kriteriji za doseganje dobre, prav dobre in odlične ocene so določeni z deležem usvojenega znanja in taksonomskimi nivoji doseženega znanja. Pri ocenjevanju se upošteva tudi osebni

napredek posameznega dijaka.

Ocenjevanje projektov, projektnih nalog, seminarskih nalog, referatov,

dosežkov na tekmovanjih in sodelovanja ter domačega dela

Pri predmetu biologija se ocenjujejo tudi projekti, projektne naloge, seminarske naloge in referati, ki jih

v okviru predmeta ponudi učitelj. Ocenjujejo se tudi dosežki dijakov na šolskih in državnih tekmovanjih iz znanja biologije, ekokviza in znanja o sladkorni bolezni ter aktivno sodelovanje pri pouku in domače

delo.

Ocenjevanje šolskih projektov (Zlato jabolko – 2. letnik)

Projekt je interdisciplinaren in vključuje medpredmetno povezovanje. Izvaja se v obliki več tematskih sklopov, pri čemer je posamezni dijak vključen le v en tematski sklop, pri katerem se mu lahko podeli ocena. S podrobnimi kriteriji ocenjevanja dijake seznani mentor določenega tematskega sklopa. Vrednost/pomen vpisane ocene pri predmetu biologija je določen/a z deležem vsebinskih in procesnih ciljev tematskega sklopa, predpisanih v Učnem načrtu za biologijo.

Ocenjevanje projektnih nalog

Ocenjujejo se individualne in skupinske projektne naloge, ki jih izbere učitelj in obsegajo določene učne vsebine predpisane v UN. Učenec/ci dobi/jo navodila za izdelavo projektne naloge in njeno predstavitev. Ocenjujejo se prepoznava problema naloge, izbrane rešitve ali praktična izvedba, vsebina in oblika pisnega dela naloge, obseg uporabljene literature, priprava izvlečka in predstavitev. Pri pisni obliki naloge se ocenjujeta prepoznava problema, izbrane predlagane rešitve ali praktična izvedba ter strokovna razlaga, oblika in obseg uporabljene literature. Ta del naloge obsega do 60 % možnih točk. Te točke se prištejejo točkam, pridobljenih pri predstavitvi naloge ob PPT projekciji, videu, poskusu, modelu ali plakatu in izdelanemu izvlečku vsebine za druge dijake (skupaj do 40 % točk). Kriterij za posamezne ocene je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk v odstotkih in je enak kot pri pisnem ocenjevanju. Ocena se vpiše v redovalnico in je enakovredna drugim ocenam. Če sodeluje pri izdelavi projektne naloge v skupini več dijakov, katerih delež vloženega dela ni enakomerno razporejen, se takšnim dijakom podeli ocena v deležu vloženega dela ali se ocena ne podeli, če delež ne omogoča

podelitve pozitivne ocene.

Ocenjevanje seminarskih nalog in referatov

Učenec dobi navodila za izdelavo in predstavitev samostojne seminarske naloge ali referata.   Pri izdelavi ima učenec možnosti konzultacije z učiteljem. Učitelj mu v obsegu možnosti šole pomaga pri tehnični

opremi za predstavitev naloge.

Ocenjujejo se oddana pisna oblika seminarske naloge, obseg uporabljene literature, priprava izvlečka in

ustna predstavitev. Pri pisni obliki seminarske naloge se ocenjujejo strokovnost vsebine, oblika

oddanega poročila in obseg uporabljene literature. Točke, pridobljene pri ovrednotenju pisnega dela naloge (do 60 % točk), se prištejejo točkam, pridobljenih pri ustni predstavitvi ob PPT projekciji, videu, poskusu, modelu ali plakatu in pripravi izvlečka za druge dijake (do 40 % točk). Kriterij za posamezne ocene je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk v odstotkih in je enak kot pri pisnem ocenjevanju. Ocena se vpiše v redovalnico in je enakovredna drugim ocenam.

Ocenjevanje dosežkov na tekmovanjih

Dijaki, ki sodelujejo na šolskih in državnih tekmovanjih iz znanja biologije, ekokviza in znanja o sladkorni bolezni in dosežejo bronasto priznanje na šolskem tekmovanju, dobijo odlično oceno tudi pri predmetu

3

 

 

biologija. Odlično oceno in možnost dviga končne ocene pri predmetu dobijo tudi dijaki, ki so se udeležili državnega tekmovanja in na njem srebrno ali zlato priznanje.

Ocenjevanje sodelovanja in domačih nalog

Dijaki, ki prihajajo k pouku pripravljeni, aktivno sodelujejo v teoretičnem ali praktičnem delu pouka pri usvajanju in utrjevanju učne snovi ter preverjanju znanja, jasno izražajo ideje in jih znajo utemeljiti ter redno in pravočasno opravljajo domače naloge, so lahko ocenjeni z odlično oceno.

II.	IZBIRNI PROGRAM (35 ur)

SKLOP:

• BIOTEHNOLOGIJA IN MIKROBIOLOGIJA (3. letnik)

Ocenjevanje v izbirnem programu predmeta biologija bo obsegalo:

• pisno ocenjevanje,
• ocenjevanje laboratorijskega in terenskega dela, poročil o opravljenem delu ter ostalih izdelkov dijakov (skupaj: praktično delo) in
  •     ocenjevanje projekta.

Ocene izbirnega programa se vpišejo v redovalnico k premetu biologija, skupaj z ocenami obveznega

dela.

Pisno ocenjevanje

V izbirnem sklopu je ocenjevanje zaradi zahtev mature praviloma pisno.

Pisno ocenjevanje obsega poleg učnih ciljev, usvojenih v teoretičnem delu pouka, tudi cilje, usvojene pri praktičnem delu. Ocenjuje se poznavanje, razumevanje in uporaba usvojene snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja.

Pisno ocenjevanje obsega naloge izbirne tipa in strukturirane naloge.

Število pisnih ocenjevanj

Redno pisno ocenjevanje se v izbirnem programu izvede do dvakrat in poteka v skupini dijakov. Pisni

ocenjevanji sta enakomerno razporejeni v ocenjevalnem obdobju. Datumi pisnih ocenjevanj bodo

dogovorjeni pri prvih urah predmeta in vpisani v šolsko dokumentacijo. Posamezne pisne naloge so točkovane. Kriterij za oceno posameznega pisnega preizkusa je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk, izraženem v %.

Kriteriji pisnih ocenjevanj

Posamezne naloge so ovrednotene s točkami. Ocena temelji na skupnem deležu doseženih točk.

% doseženih točk	50-64 %	65-77 %	78-88 %	89-100 %
OCENA	zadostno (2)	dobro (3)	prav dobro (4)	odlično (5)

Ocenjevanje praktičnega dela

Pri praktičnem delu se ocenjuje:

4

 

 

• • • •

odnos do dela (to je priprava na delo, razumevanje  in upoštevanje navodil, upoštevanje pravilnega rokovanja z uporabljenim materialom, varnosti pri delu in  sodelovanje v skupini ter upoštevanje dogovorjenih rokov in urnikov za oddajo poročil), načrtovanje dela (to je organizacija in izvedba dela, samostojnost pri delu in razumevanje zaporedja  postopkov pri načrtovanju eksperimentov), opazovanje (to je zbiranje in urejanje podatkov, risanje in označevanje skic, grafov, tabel in preračunavanje dobljenih podatkov), interpretacija (to je razlaga dobljenih podatkov, oblikovanje jasnih sklepov, kritično

vrednotenje rezultatov in sposobnost povezovanja dobljenih rezultatov s teorijo).

Ocenjevanje projektnega dela

Pri pouk bodo dijaki vsamostojno izdelali projektno nalogo iz področja biotehnoloških procesov, ki se oceni. Navodila za njeno izdelavo in predstavitev dobijo od učitelja. Pri nalogi se ocenjuje prepoznava problema naloge, zbiranje informacij in obseg uporabljenih virov oziroma literature, izbrane rešitve in praktična izvedba in zbiranje kvanititativnih kvalitativnih podatkov podatkov pri praktični izvedbi, vsebina in oblika pisnega dela naloge, priprava izvlečka in predstavitev. Pri pisni obliki naloge se ocenjujeta prepoznava problema, izbrane predlagane rešitve in praktična izvedba, strokovna razlaga, oblika in obseg uporabljene literature. Ta del naloge obsega do 60% možnih točk. Te točke se prištejejo točkam,

pridobljenih pri predstavitvi naloge ob PPT projekciji, videu, poskusu, modelu ali plakatu in izdelanemu

izvlečku vsebine za  druge dijake (skupaj do 40% točk). Kriterij za posamezne ocene je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk v odstotkih in je enak kot pri pisnem ocenjevanju. Ocena se vpiše v redovalnico in je enakovrena drugim ocenam. Če dijaki izdelane in v pisni obliki oddane projektne naloge ne predstavijo, se lahko ocena po presoji učitelja ne podeli ali se podeli samo za oddani pisni del naloge. Pri projektnem delu se ocenjuje naslednje veščine: Zmožnost za prepoznavo problema in samostojno praktično načrtovanje projektne naloge, zmožnost uporabe različnih virov za iskanje informacij za izdelavo projektne naloge, zmožnost samostojne praktične izvedbe projektne naloge, zmožnost izdelava pisnega poročila o projektni nalogi, priprava in izvedba samostojne predstavitve predstavitve ter priprava izvlečka projektne naloge za sošolce.

Dijak ima pri izdelavi projektne naloge možnost do posebnih govorilnih ur in konzultacij z učiteljem. Učitelj mu v obsegu možnosti šole pomaga pri tehnični opremi za izdelavo in predstavitev projekta.

III.MATURITETNI PROGRAM – 4. letnik

Ocenjevanje bo obsegalo:

• pisno ocenjevanje,
• ocenjevanje laboratorijskega dela, vaj, poročil o opravljenem delu in

vajah ter ostalih izdelkov dijakov (skupaj: interna ocena),

• ocenjevanje dosežkov na tekmovanjih iz znanja biologije, ekokviza in znanja o sladkorni bolezni (vsaj bronasto priznanje na šolskem nivoju), ter udeležbe in dosežkov na državnih tekmovanjih.

Pisno ocenjevanje

V izbirnem sklopu in maturitetnem programu je ocenjevanje zaradi zahtev mature praviloma pisno.

Ocenjevanje obsega učne cilje obdelane pri pouku, laboratorijskem delu, vajah in terenskem delu. Ocenjuje se poznavanje, razumevanje in uporaba usvojene snovi. Nekatere naloge ali vprašanja

ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja. Pisno

ocenjevanje obsega naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge, podobne nalogam v maturi.

Število pisnih ocenjevanj

5

 

 

Redno pisno ocenjevanje se v maturitetnem programu izvede najmanj petkrat v šolskem letu in poteka v skupini dijakov. Pisna ocenjevanja so razporejena po predelanih poglavjih in ocenjevalnih obdobjih. Datumi pisnih ocenjevanj bodo dogovorjeni pri prvih urah predmeta in vpisani v šolsko dokumentacijo. Posamezne pisne naloge so točkovane. Kriterij za oceno posameznega pisnega preizkusa je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk, izraženem v %.

Kriteriji pisnih ocenjevanj:

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik.

% doseženih točk	50-64 %	65-77 %	78-88 %	89-100 %
OCENA	zadostno (2)	dobro (3)	prav dobro (4)	odlično (5)

Kriteriji za doseganje učnih ciljev so zapisani v učnem načrtu za biologijo za maturo in v katalogu znanj za maturo iz biologije.

Notranja – interna ocena

V maturitetnem programu se laboratorijsko delo ocenjuje kot notranji del izpita splošne mature iz biologije.

Notranja ocena preverja procesna znanja povezana s sposobnostjo za raziskovalno delo in laboratorijsko

delo. Notranja ocena je sestavni del ocene pri maturi. Merila za podelitev notranje ocene so sestavni del

Izpitnega Predmetnega izpitnega kataloga za biologijo. Dijaki jo pridobijo pri laboratorijskih delih in terenskih vajah ter pri samostojni izvedbi projektnega dela.  Pisna poročila dijaki napišejo v šoli  pri opravljanju   projektnega  dela in laboratorijskih ter terenskih vajah.

Pridobivanje notranje ocene je možno samo pri rednem pouku, pri projektnem delu in laboratorijskih ter terenskih vajah. V primeru, da dijak ni prisoten pri pouku, projektnem delu in laboratorijskih ter

terenskih vajah, kjer se preverja merila notranje ocene, le te ne more pridobiti.

6

 

 

Notranja ocene – merila in doseženo število točk	Projektno delo in laboratorijske vaje obsegajo
Zmožnost za znanstveno raziskovanje (10 točk)	• • • • Prepoznavo problema Postavitev delovne hipoteze Samostojno načrtovanje preprostega poskusa Kritična razčlenitev svojega dela
Uporaba kemikalij, potrebščin in opreme (3 točke)	• • • • Obvladadovanje  preproste laboratorijske tehnike in mikroskopiranja Opazovanje, merjenje, zbiranje in zapisovanje ali beleženje pridobljenih podatkov Urejanje in obdelava pridobljenih podatkov z matematičnimi metodami Odgovorno in varno ravnanje z uporabljenimi tehnologijami in biološkim materialom
Uporaba različnih virov za iskanje informacij (3 točke)	• • • Pridobivanje bioloških informacije iz različni virov Kritična presoja uporabnosti informacij za reševanje konkretnega problema Uporaba pridobljenih informacij za predstavitev oziroma razlago neke biološke vsebine, problema
Sporazumevanje, zmožnost skupinskega dela in sodelovanje (4 točke)	• • • • Sodelovanje pri delu skupine in prispevanje  k njenem uspešnemu delu Upoštevanje navodil za delo in posvetovanje ob nejasnosti Prevzemanje odgovornosti za svoje delo in njegovo dokončanje Razumljiva in utemeljena predstavitev svojega dela, rezultatov svojega dela in razlaga pojavov v strokovnem jeziku

Ocenjevanje dosežkov na tekmovanjih

Dijaki, ki sodelujejo na šolskih in državnih tekmovanjih iz znanja biologije, ekokviza in znanja o sladkorni

bolezni in dosežejo bronasto priznanje na šolskem tekmovanju, dobijo odlično oceno tudi pri predmetu

biologija. Odlično oceno in možnost dviga končne ocene pri predmetu dobijo tudi dijaki, ki so se udeležili

državnega tekmovanja in na njem srebrno ali zlato priznanje.

7

 

 

Organizacija in potek izpitov (popravni, dopolnilni in predmetni)
Dijak je seznanjen s potekom popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitov na posebnih pripravah. Na pripravah za te izpite je dijakom omogočen tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni snovi.

Izvedba izpitov za 1., 2. in 3. letnik
Popravni izpiti

• • • • •

So ustni. Naloge so napisane na listu skupaj z ustreznimi skicami ali drugo opremo. Dijaki izberejo list z vprašanji in se pisno pripravljajo 15 minut. Po 15 minutah ustno odgovarjajo na izbrana vprašanja. Spraševalec lahko dijaka vodi skozi vprašanje in ga usmerja z dodatnimi podvprašanji. Usti izpit traja do 20 minut. Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki seznanjeni 1. učno uro pouka biologije.

Dopolnilni izpiti

• • • • •

So pisni ali ustni (obliko določi učitelj). Pisni izpit traja 60 minut. Sestavljajo jih naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge iz neocenjene vsebine učne snovi. Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za pisno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki seznanjeni 1. učno uro pouka biologije. Če je izpit ustni, veljajo pravila, enaka kot pri popravnem izpitu.

Predmetni izpiti

• • • •

So pisni. Izpit traja 60 minut. Sestavljajo jih naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge. Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za pisno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki seznanjeni 1. učno uro pouka biologije.

Izvedba izpitov za 4. letnik
Popravni, dopolnilni in predmetni izpiti

• • • •

So pisni. Trajajo 60 minut. Sestavljajo jih naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge. Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za pisno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki seznanjeni 1. učno uro pouka biologije.

Pri izvajanju popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitov se uporablja veljavna šolska zakonodaja.

8

KRITERIJI  OCENJEVANJA  ZNANJA  PRI  PREDMETU  FIZIKA

 

Pri pouku fizike učitelj oceni delo dijakov v skladu z Učnim načrtom, Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in s Šolskimi pravili.

 

PREVERJANJE ZNANJA

 

• Pred obravnavo nove učne snovi preverimo in dopolnimo potrebno predznanje ustno ali pisno, po obravnavi preverimo znanje dijakov in doseganje ciljev z reševanjem primerov in s pregledom rešitev domačih nalog.
• Pred pisnim ocenjevanjem dijaki ustno ali pisno preverimo doseganje minimalnih standardov in ciljev.
• Pri pripravah na maturo se doseganje minimalnih standardov in ciljev preverja sprotno z reševanjem sklopov maturitetnih nalog.

 

 

NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

 

PISNO                                                                                 

• Pisno ocenjevanje se izvede za vse dijake oddelka najmanj enkrat v ocenjevalnem obdobju Pri pripravah na maturo v tretjem in četrtem letniku je ocenjevanje praviloma pisno (PNM4: najmanj tri pisne naloge na šolsko leto; PNM 3: ena pisna naloga).
• Datume rednih pisnih nalog določimo najpozneje 14 dni po začetku šolskega leta.
• Pisno ocenjevanje obsega predelano in utrjeno snov ter spretnosti, pridobljene med laboratorijskimi vajami. Dijaki so z obsegom snovi seznanjeni vsaj teden dni pred pisnim ocenjevanjem.
• Dijaki lahko pri pisnem ocenjevanju znanja uporabljajo permanentno pisalo, računalo, po potrebi pa tudi geometrijsko orodje in zbirko enačb in konstant iz predmetnega izpitnega kataloga, periodni sistem elementov).
• Ocene so odvisne od doseganja standardov znanj, opredeljenih v učnem načrtu za fiziko v gimnazijah.

 

Kriteriji za pridobitev ocen so:

                                   od        50 % do 64 % zadostno (2)

                        -           od        65 % do 77 % dobro (3)

                        -           od        78 % do 89 % prav dobro (4)

                        -           in od    90 % do 100 %           odlično (5)

 

• Lestvica se v primeru neveljavne naloge (napaka pri sestavljanju) preštevilči.
• Pri določanju končnih mej za ocene lahko učitelj glede na zahtevnost nalog meje zviša ali zniža za največ 5 odstotnih točk.
• Dijak, ki izostane pri pisnem ocenjevanju, pridobi oceno po dogovoru z učiteljem (zaželeno v 14 dneh).
• Dijak, ki je pri pisnem ocenjevanju ocenjen negativno, praviloma popravlja to oceno ponovno s pisnim ocenjevanjem. Datum ponovnega ocenjevanja določi učitelj v dogovoru z dijakom.

 

 

USTNO

• Ustno oceno pridobi dijak vsaj enkrat v šolskem letu.
• Ustno ocenjevanje je načeloma nenapovedano, napovedano pa za dijake s statusi.

 

DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA

• Pod druge oblike ocenjevanja sodijo ocene poročil iz laboratorijskih vaj (povprečno vrednotenje vseh opravljenih vaj), spletnih kvizov, seminarskih nalog, referatov, projektnega dela in tekmovanj.

 

Pozitivna ocena ob zaključku šolskega leta

 

Da je ocena ob koncu šolskega leta pozitivna, morajo biti pozitivno ocenjene vse pisne naloge.

 

Izpiti

 

Dopolnilni in popravni izpiti so pri fiziki praviloma ustni. Izjema so izpiti v 4. letniku (priprave na maturo iz fizike), kjer so vsi izpiti pisni. Za vsak ustni izpit je pripravljenih pet izpitnih kompletov več kot je kandidatov. Dijak ima 15 minut časa za pripravo in največ 20 minut za odgovarjanje na izpitna vprašanja. Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca neposredno po ustnem izpitu. O oceni obvesti dijaka predsednik izpitne

komisije.

 

Predmetni izpiti  (za dijake, ki prihajajo iz drugih šol ali za dijake, ki izboljšujejo končno oceno predmeta oziroma programske enote) so pisni in ustni. Pisni izpit traja 60 minut.

Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca. O oceni obvesti dijaka predsednik izpitne komisije.

 

Priprave na maturo

 

Dijaki, ki so imeli v nižjih letnikih program fizike v obsegu do 140 ur, manjkajočo snov nadoknadijo sami (priporočamo samostojno delo na osnovi konzultacij z učiteljem). Laboratorijske vaje potekajo do konca februarja, poročila o vajah pa morajo biti oddana do konca marca.

 

 

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju (standardi znanj):

 

Za oceno zadostno  mora dijak:

• znati ob pomoči učitelja z besedami opisati eksperimentalna opažanja ali poiskati podatke iz literature in jih predstaviti v vnaprej pripravljeni tabeli;
• poznati definicije pojmov iz osnovnega nivoja (Glej republiški načrt.);
• poznati pomen formul iz osnovnega nivoja;
• znati ob pomoči učitelja zapisati fizikalne spremembe z osnovnega nivoja z enačbo;
• poznati osnovne fizikalne skice obravnavanih naravnih pojavov;
• znati ob pomoči učitelja reševati preproste računske naloge;
• poznati osnovna načela varnosti pri eksperimentalnem delu.

 

Za oceno dobro mora dijak:

• znati izvajati eksperimente po navodilih;
• znati iskati in urejati podatke v tabele in grafe;
• prepoznati vzorce v podatkih;
• poznati definicije pojmov z osnovnega nivoja (Glej republiški načrt.);
• znati zapisovati formule fizikalnih količin z osnovnega nivoja;
• znati samostojno reševati preproste računske naloge;
• znati samostojno zapisati fizikalne spremembe z enačbami;
• poznati osnovne fizikalne skice obravnavanih naravnih pojavov;
• našteti primere pojavov z osnovnega nivoja;
• poznati vplive fizikalnih pojavov na okolje in poznati načela varnega ravnanja pri eksperimentiranju in delu z aparaturami.

 

Za oceno prav dobro mora dijak:

• znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente;
• znati samostojno iskati podatke v literaturi;
• samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki in prepoznavati vzorce;
• znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin;
• znati reševati zahtevnejše računske naloge in probleme;
• znati opisovati tudi zahtevnejše fizikalne spremembe z enačbami, grafi ali fizikalnimi skicami;
• poznati vplive dosežkov fizike na kvaliteto življenja;
• poznati vplive fizikalnih pojavov na okolje in poznati načela varnega ravnanja pri eksperimentiranju in delu z aparaturami.

 

Za oceno odlično mora dijak:

• znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente in biti sposoben voditi skupino;
• samostojno poiskati informacije po različnih virih;
• samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki, postavljati hipoteze;
• znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin;
• znati reševati tudi zahtevnejše fizikalne naloge in probleme;
• znati posploševati lastnosti na novih primerih;
• znati predstaviti z enačbami tudi zahtevnejše fizikalne pojave in sklepati o vplivu okolice na potek fizikalnega pojava;
• poznati soodvisnost med družbenim razvojem in dosežki fizike;
• poznati trende na področju preprečevanja onesnaževanja;
• znati varno eksperimentirati in ravnati z aparaturami ter skrbeti za varnost sošolcev;
• obvladati del ene izbirne vsebine, ki jo lahko izdela kot seminarsko nalogo.

 

Pri pisnem in ustnem ocenjevanju učitelji fizike uporabljamo tristopenjsko taksonomijo (združene posamezne stopnje iz Bloomove taksonomije učnih ciljev):

 

1. poznavanje (reprodukcija znanja)
2. razumevanje (v ožjem smislu) in uporaba znanja
3. višji miselni procesi: analiza, sinteza in vrednotenje (s poudarkom na novosti problemske situacije, na samostojnosti reševanja problemov in na originalnih oz. ustvarjalnih rešitvah)

 

 

Kriteriji ocenjevanja pri pouku fizike so objavljeni na spletnem naslovu:

http://www.gcc.si/dijaki-in-starsi/kriteriji-ocenjevanja/

 

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku  aktiva fizikov dne 31. 8. 2026

in veljajo od 1. 9. 2026  dalje.

Pri pouku kemije učitelj oceni delo dijakov v skladu z Učnim načrtom, Pravilnikom o

ocenjevanju znanja v srednjih šolah in s Šolskimi pravili.

Merila so bila potrjena na strokovnem aktivu dne 22. 8. 2024 in veljajo od 1. 9. 2024 naprej.

 

 

PREVERJANJE ZNANJA

 

• Pred obravnavo nove učne snovi preverimo in dopolnimo potrebno predznanje ustno, po obravnavi preverimo znanje dijakov in doseganje ciljev z reševanjem primerov in s

       pregledom rešitev domačih nalog.

• Pred pisnim ocenjevanjem dijaki v parih ali posamično rešujejo naloge, pravilnost rešitev preverimo skupaj.

 

NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

 

• pisno ocenjevanje
• ustno ocenjevanje
• ocenjevanje laboratorijskega dela
• ocenjevanje dela pri šolskih projektih (Zlato jabolko, Celje – mesto moje mladosti, medpredmetno povezovanje KEM-INF)

 

PISNO                                                                           

• Pisno ocenjevanje (test znanja) se izvede za vse dijake oddelka enkrat

                 (izjemoma dvakrat), pri pripravah na maturo v četrtem letniku pa največ trikrat

                 v ocenjevalnem obdobju.

• Datume rednih pisnih nalog določimo najpozneje v 14 dneh po začetku pouka predmeta.
• Pisno ocenjevanje obsega predelano in utrjeno snov ter spretnosti, pridobljene med laboratorijskimi vajami. Dijaki so z obsegom snovi seznanjeni vsaj teden dni pred pisnim ocenjevanjem.
• Dijaki lahko pri pisnem ocenjevanju znanja uporabljajo permanentno pisalo, periodni sistem elementov in računalo.
• Ocene so odvisne od doseganja standardov znanj, opredeljenih v učnem načrtu za kemijo v gimnazijah.

 

Kriteriji za pridobitev ocen so:

• od       50 % do 64 %                       zadostno (2);
• od        65 % do 77 %                       dobro (3);
• od       78 % do 88 %                       prav dobro (4);
• in od    89 % do 100 %                     odlično (5).

 

• Lestvica se v primeru neveljavne naloge (napaka pri sestavljanju) preštevilči.
• Dijak, ki izostane pri pisnem ocenjevanju, pridobi oceno naslednjo šolsko uro ali po dogovoru z učiteljem.
• Dijak, ki je pri pisnem ocenjevanju ocenjen negativno, praviloma popravlja to oceno ponovno s pisnim ocenjevanjem. Datum ponovnega ocenjevanja določi učitelj v dogovoru z dijakom.
• V četrtem letniku je ocenjevanje praviloma pisno (zaradi zahtev mature).

 

 

    USTNO                   

• Ustno oceno pridobi dijak vsaj enkrat v šolskem letu.
• Ustno ocenjevanje je napovedano.
• V vsebino ustnega ocenjevanja sodijo temeljna kemijska znanja in veščine,   

    pridobljene pri pouku, eksperimentalnem delu ali pri drugih oblikah

     organiziranega pouka.

 

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju:

 

Za oceno zadostno mora dijak

-   znati ob pomoči učitelja z besedami opisati eksperimentalna opažanja ali

    poiskati podatke iz literature in jih predstaviti v vnaprej pripravljeni tabeli;

-   poznati definicije pojmov jedrnih vsebin;

-   poznati simbole ključnih elementov jedrnega vsebinskega sklopa;

-   poznati pomen formul ključnih spojin jedrnega sklopa;

-   znati ob pomoči učitelja zapisati kemijske spremembe jedrnega sklopa z

    enačbo in poznati osnovne reakcijske sheme pretvorb organskih molekul;

-   znati ob pomoči učitelja reševati preproste računske naloge;

-   poznati osnovna načela varnega ravnanja s snovmi, ki jih obravnavamo v

    sklopu jedrnega vsebinskega sklopa.

 

Za oceno dobro mora dijak

-   znati izvajati eksperimente po navodilih;

-   znati iskati in urejati podatke v tabele in grafe;

-   prepoznati vzorce v podatkih;

-   poznati definicije pojmov jedrnih vsebin;

-   poznati simbole elementov, ki so vključeni v jedrni vsebinski sklop;

-   znati zapisovati formule spojin, ki so vključene v jedrni vsebinski sklop;

-   znati samostojno reševati preproste računske naloge;

-   znati samostojno zapisati kemijske spremembe z enačbami in poznati

    osnovne reakcijske sheme pretvorb organskih molekul;

-   poznati glavne uporabe in funkcije elementov in spojin jedrnega vsebinskega            sklopa;

-   poznati vplive snovi na okolje in poznati načela varnega ravnanja s snovmi in aparaturami.

 

Za oceno prav dobro mora dijak

-   znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente;

-   znati samostojno iskati podatke v literaturi;

-   samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki in prepoznavati vzorce;

-   znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih

    vsebin;

-   znati reševati zahtevnejše računske naloge in probleme;

-   znati opisovati tudi zahtevnejše kemijske spremembe z enačbami ali

    reakcijskimi shemami;

-   poznati vplive dosežkov kemije na kvaliteto življenja;

-   poznati glavne vplive snovi in kemijskih sprememb na okolje in poznati

    načela varnega ravnanja s snovmi in aparaturami.

 

Za oceno odlično mora dijak

-   znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente in biti sposoben voditi

    skupino;

-   samostojno poiskati informacije po različnih virih;

-   samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki, postavljati

    hipoteze;

-   znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih

    vsebin;

-   znati reševati tudi zahtevnejše stehiometrijske naloge in probleme;

-   znati posploševati lastnosti na novih primerih;

-   znati predstaviti z enačbami tudi zahtevnejše kemijske spremembe in sklepati o vplivu reakcijskih pogojev na potek kemijske spremembe;

-   poznati soodvisnost med družbenim razvojem in dosežki kemije;

-   poznati trende na področju preprečevanja onesnaževanja;

-   znati varno eksperimentirati in ravnati s snovmi in aparaturami ter skrbeti

    za varnost sošolcev;

• osvojiti Preglovo plaketo na šolskem ali državnem tekmovanju iz kemije

    za Preglove plakete.

-   Z odlično oceno so lahko ocenjeni tudi dijaki, ki prihajajo k pouku

    pripravljeni, aktivno sodelujejo v teoretičnem ali praktičnem delu pouka,

    pri usvajanju in utrjevanju učne snovi ter preverjanju znanja, jasno

    izražajo ideje in jih znajo utemeljiti ter redno in pravočasno opravljajo

    domače naloge.

 

 

 

 

 

LABORATORIJSKO DELO

Laboratorijsko delo se ocenjuje v četrtem letniku kot notranji del izpita splošne

mature iz kemije.

 

Kandidat ima med poukom možnost opraviti najmanj 20 ur laboratorijskega dela,

od tega vsaj šest ur iz organskega dela kemije.

Laboratorijsko delo je razdeljeno na dva sklopa.

Prvi sklop (12 ur):

Kandidat opravi šest dveurnih vaj z vnaprej določenim vsaj enim

od področij ocenjevanja za posamezno vajo, s katerim je kandidat predhodno

seznanjen. Kandidat odda poročilo samo za področje, ki se ocenjuje, in ga

praviloma odda takoj po opravljeni vaji.

Drugi sklop (8 ur):

Učitelj razdeli osem ur laboratorijska dela na poljubno dolge

zaključene enote (na primer: štiri dveurne vaje, dve štiriurne vaje, osemurni projekt.

Za vsako izbrano enoto mora kandidat oddati celotno poročilo, napisano v skladu s

priporočili za pisanje poročil, kjer učitelj oceni vsa področja. Glede na izbor torej

učitelj oceni štiri poročila za dveurne vaje, dve poročili za štiriurne vaje ali eno

poročilo za projektno delo.

Učitelj lahko v skladu s koledarjem opravljanja splošne mature, v katerem je

določen zadnji rok za oddajo poročil, v vsakem šolskem letu določi svoje datume

oddaje poročil posameznih enot drugega sklopa laboratorijskih vaj in z njimi

seznani kandidate.

Učitelj oblikuje oceno notranjega dela splošne mature po navodilih, ki so sestavni

del predmetnega izpitnega kataloga. Ocena laboratorijskih vaj predstavlja največ

20 % končne ocene.

 

 

Opisniki za ocenjevanje laboratorijskega dela

Načrtovanje eksperimentalnega dela z uporabo kakovostnih virov
Opisniki	Popolno (2 t)	Delno (1)	Nepopolno (0)
Opredelitev ciljev laboratorijskega dela	Dijak pozna cilje laboratorijskega dela in jih smiselno umešča v concept laboratorijske vaje.	Dijak pozna cilje laboratorijskega dela, vendar jih brez pomoči učitelja ne zmore smiselno umestiti v concept laboratorijske vaje.	Dijak slabo pozna ali sploh ne pozna ciljev laboratorijskega dela in jih tudi z učiteljevo pomočjo ne uspe povezati s teoretičnimi osnovami laboratorijske vaje.
Poznavanje metode dela	Dijak pozna in razume metodo dela, razume namen uporabe aparatur in vseh kemijskih pripomočkov ter kemikalij, ki jih potrebuje za izvedbo vaje.	Dijak pozna metodo dela, vendar ima težave z opredelitvijo namena uporabe posameznih aparatur, pripomočkov in kemikalij.	Dijak ne pozna metode dela in ne razume ali ne prepozna namena uporabe posameznih aparatur, pripomočkov in kemikalij.
Opredelitev problema in spremenljivk	Dijak jasno oblikuje raziskovalno vprašanje in prepozna ter opredeli odvisno in neodvisno spremenljivko. Zna našteti in razložiti vse kontrolirane pogoje pri izvedbi poskusa.	Dijak oblikuje raziskovalno vprašanje, ki je preobširno, nenatančno in/ali le delno pravilno (ni v skladu z namenom vaje), pomanjkljivo opredeli spremenljivke.	Raziskovalno vprašanje/problem ni opredeljen ali ni opredeljena nobena od spremenljivk.
Preverjanje spremenljivk v eksperimentu in izdelava načrta eksperimenta	Dijak izbere ustrezno metodo za učinkovito kontrolo spremenljivk. Predlaga način izvedbe vaje, ki omogoča zbiranje/zapis ustreznih meritev in njihovo nadaljnje procesiranje.	Dijak izbere metodo dela, ki ne omogoča nadzora nad vsemi spremenljivkami. Predlagani način izvedbe vaje ne omogoča pridobivanja vseh želenih podatkov.	Dijak izbere metodo dela, ki ne omogoča kontrole nad spremenljivkami. Izbrani način izvedbe  ne omogoča pridobivanja želenih podatkov.
Obvladovanje laboratorijskih tehnik in upoštevanje pravil varnosti pri delu v laboratoriju
Opisniki	Popolno (2 t)	Delno (1)	Nepopolno (0)
Spretnost pri delu	Pravilna in varna uporaba laboratorijskega inventarja je nedvoumno izkazana.	Dijak izkazuje le delno pravilno uporabo laboratorijskega inventarja, kar lahko vpliva na dosežene rezultate meritev.	Dijak ne pozna tehnik/metod dela v laboratoriju in/ali ne upošteva pravil za varno delo.
Izvedba	Dijak upošteva vsa navodila in se smiselno prilagaja novim okoliščinam.	Dijak le deloma upošteva navodila za izvedbo lab. vaje in/ali potrebuje pomoč pri delu.	Dijak praviloma ne upošteva navodil za izvedbo vaje in/ali potrebuje nenehno pomoč učitelja.
Upoštevanje varnosti pri delu v laboratoriju	Predlagano je varno delo v laboratoriju  (ustrezna zaščita), kemikalije, ki jih bo dijak uporabil, so ustrezno opisane (piktogrami, črkovne oznake) in pravilno zapisane.	Predlagano je varno delo v laboratoriju  (ustrezna zaščita), kemikalije, ki jih bo dijak uporabil, so le delno ustrezno opisane (piktogrami, črkovne oznake) in/ali pravilno zapisane.	Ni opisa varnega dela v laboratoriju oziroma oznak za nevarnost kemikalij.
Zapis meritev, urejanje in analiza podatkov
Opisniki	Popolno (2 t)	Delno (1)	Nepopolno (0)
Beleženje podatkov	Meritve so prikazane na pregleden način; uporaba pravilnih enot z zapisom natančnosti meritev in vsemi kvalitetnimi opažanji (če so ti del laboratorijske vaje).	Meritve so prikazane na pregleden način, vendar z odstopanji v natančnosti in/ali napačno zapisanimi enotami; opisana so vsa kvalitativna opažanja (če so ti del laboratorijske vaje).	Meritev ni ali pa so napake takšne, da ne omogočajo nadaljnjega procesiranja oziroma oblikovanja zaključkov.
Urejanje in obdelava podatkov	Urejanje in obdelava podatkov sta smiselna in usmerjena v namen (cilj) eksperimentalnega dela.	Urejanje in obdelava podatkov sta smiselna in usmerjena v namen (cilj) eksperimentalnega dela, vendar dijak dela napake.	Urejanje in obdelava podatkov sta napačna in ne omogočata pravilnega sklepanja.
Zapis obdelanih podatkov	Rezultat je pravilno izračunan, vključuje napako meritve in natančnost izvedbe meritev.	Rezultat je delno pravilno izračunan in/ali ne vključuje natančnosti/ali niso uporabljene prave enote.	Rezultat je nepravilen/ne  vključuje napake meritve/in navedene natančnosti merjenja/ni rezultata.
Analiza podatkov	Dijak zna pravilno ovrednoti dobljene rezultate glede na postavljene cilje/hipotezo.	Dijak delno ovrednoti dobljene rezultate, ne zna jih povezati s cilji/hipotezo vaje.	Dijak ne zna vrednotiti dobljenih rezultatov in/ali ne zna rezultatov meritev in njihovo procesiranje povezati s cilji/hipotezo.
Kritično vrednotenje rezultatov in argumentirano oblikovanje zaključkov
Opisniki	Popolno (2 t)	Delno (1)	Nepopolno (0)
Zaključevanje	Dijak poda zaključke z razlago, ki temelji na pravilni interpretaciji rezultatov poskusa.	Dijak poda zaključke z razlago, ki temelji na pravilni interpretaciji rezultatov poskusa (manjka razlaga).	Dijak ne poda zaključkov ali le-ti ne temeljijo na rezultatih poskusa.
Analiza uporabljene metode ldela	Dijak smiselno ovrednoti pomanjkljivosti ali šibke točke izvedbe poskusa in zna navesti glavni vir napak.	Dijak le deloma  ovrednoti pomanjkljivosti ali šibke točke izvedbe.	Dijak ne ovrednoti pomanjkljivosti ali šibke točke izvedbe poskusa oziroma to naredi na zelo poenostavljen način.
Predlog izboljšav	Dijak predlaga izboljšave, ki temeljijo na analizi pomanjkljivosti oziroma šibkih točk izvedbe poskusa.	Dijak predlaga izboljšave, ki ne temeljijo na analizi pomanjkljivosti oziroma šibkih točk izvedbe poskusa/ki niso realne, so pa smiselne.	Dijak predlaga nesmiselne /nerealne izboljšave/ne poda predloga izboljšav.
Osebna zavzetost, organiziranost in zmožnost sodelovanja
Opisniki	Popolno (2 t)	Delno (1)	Nepopolno (0)
Osebna zavzetost	Dijak je na vajo pripravljen, pozna teoretične osnove vaje, je samoiniciativen in razmišlja o optimalni izvedbi eksperimenta, je ustvarjalen.	Dijak je na vajo delno pripravljen, delno pozna teoretične osnove vaje.	Dijak na vajo ni pripravljen, ne pozna teoretičnih osnov vaje, potrebujemo stalno podporo učitelja.
Organiziranost	Dijak si optimalno organizira čas izvajanja eksperimenta, ima urejen delovni prostor z ustreznimi laboratorijskimi pripomočki in reagent.	Dijak si pomanjkljivo organizira čas izvajanja eksperimenta, ima pomanjkljivo urejen delovni prostor z nekaj ustreznimi laboratorijskimi pripomočki in reagenti.	Dijak nima organiziranega časa izvajanja eksperimenta, ima neurejen delovni proctor z nekaj ustreznimi laboratorijskimi pripomočki in reagenti.
Sodelovanje	Dijak prevzame svojo vlogo v skupini, prevzame sorazmeren delež zadolžitev, je klajen s sodelavci in je odgovoren.	Dijak delno prevzame svojo vlogo v skupini, prevzame manjši delež zadolžitev, je delno usklajen s sodelavci in je delno odgovoren.	Dijak ne prevzame svoje vloge v skupini, prevzame premajhen delež zadolžitev, ni  usklajen s sodelavci in ni odgovoren.

 

PROJEKTNA NALOGA

Kriteriji za ocenjevanje projektne naloge so odvisni od njenega tipa in so dijakom

vedno znani vnaprej.

 

Opisniki za ocenjevanje projektne naloge

 

Opisniki	Število točk
	Popolno (2 t)	Delno (1)	Nepopolno (0)
Razumljivost in strokovna neoporečnost, kakovost predstavljenih rešitev	Dijak prepozna in razume problem, predlaga rešitve in jih strokovno razloži.	Dijak prepozna problem, a ga  ne razume v celoti, predlagane rešitve so pomanjkljive, strokovna razlaga je nepopolna.	Dijak ne prepozna problema, ga  ne razume, predlagane rešitve so neustrezne, strokovna razlaga je nepravilna.
Navajanje virov in citiranje	Dijak pravilno navaja vire in citate.	Dijak delno pravilno navaja vire in citate.	Dijak ne navaja  virov in citatov.
Spretnost pri laboratorijskem delu	Pravilna uporaba laboratorijskega inventarja.	Dijak izkazuje delno pravilno uporabo laboratorijskega inventarja.	Dijak ne pozna tehnik/metod dela v laboratoriju.
Varna uporaba kemikalij	Dijak upošteva pravila za varno delo v laboratoriju  (ustrezna zaščita).	Dijak le delno upošteva pravila za varno delo.	Dijak ne upošteva pravil za varno delo.
Nastop	Dijak uporablja zborni jezik, govori prosto ali ob predlogi, ustrezno uporablja strokovne termine. Predstavitev je aktualna, zanimiva in kreativna.	Dijak deloma uporablja zborni jezik, bere iz predloge, delno ustrezno uporablja strokovne termine. Predstavitev je delno aktualna, zanimiva in kreativna.	Dijak ne uporablja zbornega jezika, bere iz predloge, neustrezno uporablja strokovne termine. Predstavitev ni aktualna, zanimiva in kreativna.
Upoštevanje časovne omejitve	Dijak upošteva dogovorjene časovne omejitve.	/	Dijak ne upošteva dogovorjenih časovnih omejitev.
Sodelovanje v skupini	Dijak prevzame svojo vlogo v skupini, prevzame sorazmeren delež zadolžitev, je usklajen s sodelavci in je odgovoren.	Dijak delno prevzame svojo vlogo v skupini, prevzame manjši delež zadolžitev, je delno usklajen s sodelavci in je delno odgovoren.	Dijak ne prevzame svoje vloge v skupini, prevzame premajhen delež zadolžitev, ni  usklajen s sodelavci in ni odgovoren.

 

 

Kriteriji za pridobitev ocene iz projektne naloge so enaki kriterijem za pridobitev

pisne ocene. Ocena projektne naloge ni enakovredna pisni in ustni oceni.

 

 

ZAKLJUČEVANJE OCEN

 

Zaključna ocena izhaja iz ocen, pridobljenih do konca pouka. Pri tem se upošteva tudi ocena projektne naloge.

 

 

POPRAVNI, DOPOLNILNI IN PREDMETNI IZPITI

 

Popravni, predmetni in dopolnilni izpiti pri kemiji so v 1. in 2. letniku ustni. Ustna sta tudi popravni in dopolnilni izpit v 3. letniku. Za izpit je pripravljenih pet izpitnih kompletov več kot je kandidatov. Dijak ima 15 minut časa za pripravo in največ 20 minut za odgovarjanje na izpitna vprašanja.

 

Predmetni izpit je v 3. letniku pisni. Prav tako so pisni popravni, dopolnilni in predmetni izpiti v 4. letniku (priprave na maturo). Izpit traja 60 minut.

 

Kriteriji za posamezne ocene pri popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitih so enaki kot pri pridobivanju ocen v sklopu rednega pouka.

 

Pisno ocenjevanje

1. Število obveznih pisnih ocen v 1. konferenčnem obdobju: 1
2. Število obveznih pisnih ocen v 2. konferenčnem obdobju: 1
3. Lestvica: kot je zapisano v pravilniku za ocenjevanje.

Dijaki pisno odgovarjajo na zastavljena vprašanja, praviloma objektivnega tipa, s pomočjo računalnika – elektronski test v spletni učilnici.

V drugem konferenčnem obdobju pa pišejo test algoritmi in programiranje.

 

Lestvica za ocenjevanje: (se upošteva pri vseh ocenah)

0-49% - nezadostno (1)

50-60% - zadostno (2)

61-75% - dobro (3)

76-88% - prav dobro (4)

89-100% - odlično (5)

 

Ustno ocenjevanje

Opomba: Zaradi narave predmeta se ustno ocenjevanje izvede v obliki praktičnega dela. (s praktično oceno)

1. Število obveznih ustnih ocen v 1. konferenčnem obdobju:0
2. Število obveznih ustnih ocen v 2. konferenčnem obdobju:0

Druge obvezne oblike ocenjevanja

1. Število obveznih ocen v 1. konferenčnem obdobju: 0
2. Število obveznih ocen v 2. konferenčnem obdobju: 2

Praktična ocena: tekom leta dijaki pridobijo dve oceni v obliki dela za računalnikom, kjer praviloma in po potrebi opravijo tudi ustni del zagovora (ustna ocena). Navodila za naloge pridobijo v spletni učilnici; v spletno učilnico tudi oddajo rešitev, ki je praktični izdelek, praviloma v obliki datoteke.

Portfolijo/vaje: dijaki v šoli opravijo vaje in dokazila/ugotovitve oddajo v spletno učilnico v obliki portfolija, ki se nato oceni. Kriterije imajo dijaki v spletni učilnici.

Projektna/seminarska naloga: dijaki v šoli in deloma doma izdelajo seminarsko oziroma projektno nalogo (predstavitev rešitve problema) in tako pridobijo eno oceno. Pri kakovosti naloge ocenjujem tehnično in oblikovno ustreznost izdelka ter napor, ki je bil potreben za njegovo izdelavo, izvirnost rešitve problema, razumljivost in jasnost opredelitve problema in prikazanih rešitev, organiziranost naloge v skladu z zahtevami, širino predstavljene informacije in bogastvo ter ustreznost besedišča.

Dijak, ki je zadostil zahtevam (kriterijem) za izdelavo naloge, ne more biti ocenjen negativno. Kriteriji za seminarsko nalogo so objavljeni v SU za informatiko. Dijaki praviloma in po potrebi opravijo tudi ustni zagovor naloge (ustna ocena).

 

 

Merilo za pozitivno oceno ob konferenci

Dijak mora v vsaki konferenci pridobiti vse ocene. V primeru, da dijak ne pridobi vseh ocen je v tistem konferenčnem obdobju neocenjen.

Prva konferenca:

Ocena se zaključi aritmetično, povprečna ocena mora biti vsaj 1,5.

Druga konferenca:

Ocena se zaključi aritmetično, povprečna ocena mora biti vsaj 1,5.

Način in pogoj popravljanja negativne ocene ob konferenci

Prva konferenca:

Dijak popravlja negativno oceno iz prve konference, po terminskem dogovoru s profesorjem. (Praviloma v prvih dveh tednih po konferenci). V primeru, da ima dijak drugo konferenco pozitivno lahko ob koncu leta v primeru negativne prve konferenco le to še enkrat popravlja.

Druga konferenca:

Če ima dijak prvo konferenco pozitivno lahko po zaključeni drugi konferenci le to enkrat popravlja.

Popravni izpit

1. Dijak ima popravni izpit v primeru: Če ima dijak negativno prvo konferenco ali drugo konferenco.
2. Obseg popravnega izpita (po sklopih/konferenca/celoletni): celoletni
3. Struktura izpita (pisno/ustno/izdelek): pisno 60 minut.
4. Način določanja mej ocene na izpitu: kot je zapisano v pravilniku za ocenjevanje.

 

Predmetni izpit

1. Struktura izpita (pisno/ustno/izdelek): pisno
2. Trajanje posameznih delov izpita: 60min
3. Način določanja mej ocene na izpitu: kot je zapisano v pravilniku za ocenjevanje.

 

Dopolnilni izpit

1. Struktura izpita (pisno/ustno/izdelek): pisno
2. Trajanje posameznih delov izpita: 45min
3. Način določanja ocene na izpitu: kot je zapisano v pravilniku za ocenjevanje.

Minimalni standard znanja

Dijak:

• - ponazori zgradbo in delovanje von Neumannovega modela računalnika tako da:
• diagramsko prikaže von Neumannov model,
• opiše vlogo posamezne komponente (centralno procesna enota - CPE, pomnilnik, vhodno-izhodne (VI) naprave) pri izvajanju nalog,
• pojasni, kaj je bit, zlog in niz bitov,
• uporablja predpone za zapis količine podatkov,
• zapiše celo število, znak ali barvno piko z bitnim zapisom,
• pojasni namen računalniškega omrežja,
• razloži razlog deljenja sporočila na manjše dele,
• razloži, kaj je treba dodeliti posameznim delom sporočila, da jih bo mogoče dostaviti do ciljne naprave,
• razloži, kako je dosežena odpornost proti izpadom dela omrežja.
• pojasni pojme: identifikacija, avtentikacija in avtorizacija.

 

• – za podan problem ustvari (ali spremeni obstoječi) algoritem in pri tem:
• problem razloži in definira vhodne podatke, ki ga opredeljujejo,
• ustvari spremenljivko z ustreznim imenom, ki hrani vrednost podatka,
• upravlja spremenljivko (priredi in spremeni vrednost, prebere vrednost, uporabi jo ustreznih (aritmetično-logičnih) operacijah v poljubnih izrazih),
• izpiše določeno besedilo ali število,
• ustvari program, ki se različno obnaša glede na vneseno vrednost podatka (npr. uporabi vejitev: če je podatek večji ali manjši od vrednosti 0, potem ...),
• - v programu uporabi klic obstoječe funkcije in pri tem poda ustrezne vrednosti parametrov;
• program zapiše v skladu z načrtovanimi zahtevami,
• – sledi izvajanju algoritma pri konkretnih podatkih in napove splošni namen algoritma;
• – za podan problem ustvari (ali spremeni obstoječi) algoritem in pri tem:
• problem razloži in definira vhodne podatke, ki ga opredeljujejo,
• ustvari spremenljivko z ustreznim imenom, ki hrani vrednost podatka,
• upravlja spremenljivko (priredi in spremeni vrednost, prebere vrednost, uporabi jo v ustreznih (aritmetično-logičnih) operacijah v poljubnih izrazih),
• izpiše določeno besedilo ali število,
• ustvari program, ki se različno obnaša glede na vneseno vrednost podatka (npr. uporabi vejitev: če je podatek večji ali manjši od vrednosti 0, potem ...),
• - v programu uporabi klic obstoječe funkcije in pri tem poda ustrezne v rednosti parametrov;
• program zapiše v skladu z načrtovanimi zahtevami,
• - pridobi različne vrste podatkov na ustrezne in različne načine;
• - shrani podatke, tako da:
• ustvari pregleden in logičen sistem map,
• datoteke ustrezno poimenuje,
• izbere ustrezne formate datoteke,
• izbere ustrezno mapo,
• izvrši ukaz shranjevanja in preveri, ali je vsebina shranjena v pravi obliki na želenem mestu;
• - poišče iskano vsebino, tako da:
• išče iskano datoteko v strukturi map ali
• išče z vgrajenimi iskalniki z določanjem različnih parametrov: ime, vrsta datoteke, čas nastanka, velikost, vsebina.
• - podatke obdela tako, da:
• izloči odvečne podatke,
• uporabi osnovne matematične operacije in funkcije (vsota, aritmetična sredina, min, max, count),
• podatke grafično in tabelarno prikaže,

 

PNM, 4. letnik

Pisno ocenjevanje

1. Število obveznih pisnih ocen v 1. konferenčnem obdobju: 2
2. Število obveznih pisnih ocen v 2. konferenčnem obdobju: 3
3. Lestvica:

Ocena	Spodnja meja v %
zadostno (2)	50%
dobro (3)	61%
prav dobro (4)	76%
odlično (5)	89%

 

Zaradi priprave na maturo večinoma ocenjujem pisne naloge, saj se želim čim bolj približati načinu preverjanje in ocenjevanja znanja, kateremu bodo dijaki izpostavljeni ob pisanju mature.

Ustno ocenjevanje

Opomba: Zaradi narave predmeta se ustno ocenjevanje izvede v obliki praktičnega dela. (s praktično oceno)

1. Število obveznih ustnih ocen v 1. konferenčnem obdobju:0
2. Število obveznih ustnih ocen v 2. konferenčnem obdobju:0

 

 

Druge obvezne oblike ocenjevanja

1. Število obveznih ocen v 1. konferenčnem obdobju: 0
2. Število obveznih ocen v 2. konferenčnem obdobju: 1

 

Praktična ocena: tekom leta dijaki pridobijo dve oceni v obliki dela za računalnikom (doma), kjer praviloma in po potrebi opravijo tudi ustni del zagovora (ustna ocena). Praktična ocena bo sestavljena iz več nalog, ki jih dijaki opravljajo tekom celotnega konferenčnega obdobja in oddajajo v spletno učilnico (koncept portfolija).

Navodila za naloge pridobijo v spletni učilnici; v spletno učilnico tudi oddajo rešitev, ki je praktični izdelek, praviloma v obliki datoteke. V primeru, da dijak ne odda naloge do roka, se naloga ovrednoti z 0 točkami.

 

 

Neobvezne oblike ocenjevanja

Dijaki lahko konec leta pridobijo dodatno oceno s področja reševanja informacijskega problema (projektno delo) v kolikor nam bo to dopuščal čas.

V primeru izjemnega dosežka dijaka na tekmovanju, dijak nagradimo z dodatno odlično oceno.

 

Roki za pisno ocenjevanje znanja

• Konec oktobra.
• Začetek decembra.
• Konec februarja.
• Sredina marca.
• Konec aprila.

 

Merilo za pozitivno oceno ob konferenci

Dijak mora v vsaki konferenci pridobiti vse ocene. V primeru, da dijak ne pridobi vseh ocen je v tistem konferenčnem obdobju neocenjen.

Prva konferenca:

Ocena se zaključi aritmetično, povprečna ocena mora biti vsaj 1,5.

Druga konferenca:

Ocena se zaključi aritmetično, povprečna ocena mora biti vsaj 1,5.

 

 

Način in pogoj popravljanja negativne ocene ob konferenci

Prva konferenca:

Dijak popravlja negativno oceno iz prve konference, po terminskem dogovoru s profesorjem. (Praviloma v prvih dveh tednih po konferenci). V primeru, da ima dijak drugo konferenco pozitivno lahko ob koncu leta v primeru negativne prve konferenco le to še enkrat popravlja.

Druga konferenca:

Če ima dijak prvo konferenco pozitivno lahko po zaključeni drugi konferenci le to enkrat popravlja.

 

Popravni izpit

1. Dijak ima popravni izpit v primeru: Če ima dijak negativno prvo konferenco ali drugo konferenco.
2. Obseg popravnega izpita (po sklopih/konferenca/celoletni): celoletni
3. Struktura izpita (pisno/ustno/izdelek): pisno 60 minut
4. Trajanje posameznih delov izpita: pisno 60 min
5. Način določanja ocene na izpitu: po spodnjem kriteriju.

Ocena	Spodnja meja v %
zadostno (2)	50%
dobro (3)	61%
prav dobro (4)	76%
odlično (5)	89%

 

Predmetni izpit

1. Struktura izpita (pisno/ustno/izdelek): pisno
2. Trajanje posameznih delov izpita: 60min
3. Način določanja ocene na izpitu:

Ocena	Spodnja meja v %
zadostno (2)	50%
dobro (3)	61%
prav dobro (4)	76%
odlično (5)	89%

 

 

Dopolnilni izpit

1. Struktura izpita (pisno/ustno/izdelek): pisno
2. Trajanje posameznih delov izpita: 45min
3. Način določanja ocene na izpitu:

Ocena	Spodnja meja v %
zadostno (2)	50%
dobro (3)	61%
prav dobro (4)	76%
odlično (5)	89%

 

 

Minimalni standard znanja

http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2011/programi/media/pdf/ucni_nacrti/UN_INFORMATIKA_gimn.pdf

 

• opredeli temeljne pojme informatike:
  • podatek, informacija in znanje;
  • računalništvo, informatika in kibernetika;
  • zvezna in diskretna predstavitev podatkov;
  • računalnik, informacijska tehnologija, informacijski sistem, informacijski procesi;
  • pomembna informacija in informacijska onesnaženost;
  • računalniška in informacijska pismenost;
  • enota (entiteta) in lastnost (atribut);
• pozna in razume vlogo informacije v sodobni družbi
• razloži pomen varovanja, zaščite podatkov in zasebnosti;
• opredeli komuniciranje, razloži njegov pomen in cilje;
• pozna sestavine komuniciranja in jih opredeli;
• opredeli učinkovitost in uspešnost komuniciranja ter to ponazori s primeri;
• opredeli, kdaj in kje lahko uporabimo informacijsko tehnologijo, ter uporabo ponazori s primeri;
• razloži, kako lahko sodobna informacijska tehnologija prispeva k boljši izkoriščenosti človekovih miselnih sposobnosti;
• razloži vpliv informacijske tehnologije na zdravje in s tem v zvezi opredeli ergonomijo delovnega mesta;
• računalniku po von Neumannu utemelji posamezne sestavne dele
• pozna vrste računalniške programske opreme in opredeli njihove naloge;
• našteje vrste najpogosteje uporabljene uporabniške programske opreme, opredeli njihovo funkcijo in ovrednoti uporabo;
• razlikuje in razloži razliko med vrstami programov glede na avtorsko zaščito
• razloži pomen povezave računalnikov v računalniško omrežje;
• našteje osnovne sestavine računalniškega omrežja;
• opredeli internet in pozna njegove pomembnejše storitve
• pozna različne vrste in oblike zapisa podatkov (zvrsti MIME) ter za dano vsebino in namen ustrezno izbira med njimi;
• opredeli zgoščevanje podatkov, razloži njihove lastnosti, namen in pomen ter razlago ponazori s primeri;
• pozna pomen standardizacije in standardov;
• razloži pomen prenosljivosti podatkov
• pozna pomen kodnih tabel in problem nacionalnih znakov;
• razlikuje med neposrednim oblikovanjem, oblikovanjem s slogi in oblikovanjem s predlogami
• opredeli in utemelji namen navajanja uporabljene literature in kazal;
• opredeli slikovno ločljivost in prepozna značilne ločljivosti zaslonov osebnih računalnikov;
• razlikuje med osnovnima načinoma obravnavanja slik v računalniku (točkovni in predmetni način),
• pozna osnovne lastnosti barv in načela njihove uporabe ter razlago ponazori s primeri;
• razloži pomen zgoščevanja slikovnih podatkov, pozna najpogosteje uporabljene oblike zapisov
• opredeli zvočno predstavitev informacije;
• pozna temeljne načine zapisa zvoka na računalniku, razloži načela njihovega delovanja
• opredeli načine predstavitve gibljive slike (video, animacija, navidezna resničnost);
• pozna prvine obdelave gibljivih slik na računalniku in opredeli lastnosti, ki določajo njihovo kakovost;
• razloži temeljne pojme predstavitve informacije na svetovnem spletu (npr. protokol, spletni naslov, spletna stran, spletni sestavek in povezava) ter jih ponazori s primeri;
• učinkovito uredi spletni sestavek ter ureditev razloži in ovrednoti;
• pozna osnove jezika HTML, poišče ustrezno značko in jo uporabi.
• pozna vlogo programa in razloži pomen programiranja;
• opredeli algoritem in pozna temeljne zahteve zanj;
• pozna osnovne gradnike algoritma, razvije algoritem za preprost problem, uporabi diagram poteka;
• opredeli programski jezik in razloži njegovo funkcijo;
• loči med prevajalnikom in tolmačem ter razliko razloži;
• za dani algoritem izdela računalniški program;
• opredelijo preglednico, poznajo njene lastnosti in razložijo njeno funkcijo,
• znajo napolniti z vrednostmi in ustrezno oblikovati preglednico (MS Excel);
• znajo nad preglednico izdelati grafikon;
• pozna zahteve ANSI, ki opredeljujejo podatkovno bazo
• pozna osnovne sestavine tabele (podatek, polje, zapis) in jih opredeli;
• razloži pomen ključa in opredeli njegove lastnosti;
• pozna osnovne tipe podatkov (znakovni, številski, logični, datum, besedilo), razloži njihove lastnosti in razlago ponazori s primeri;
• našteje in razloži faze odločitvenega procesa;
• zgradi večparametrski odločitveni model za preprost odločitveni problem, ovrednoti različice in analizira rezultat vrednotenja z uporabo računalniškega programa za večparametrsko odločanje;

KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA PRI PREDMETIH FILOZOFIJA IN FILOZOFIJA NA MATURI

PROGRAM GIMNAZIJA in UMETNIŠKA GIMNAZIJA – likovna smer

 

Dijaki oz. dijakinje v šolskem letu pri predmetu filozofija pridobijo tri ocene, od tega eno pisno (predvidoma v mesecu novembru), eno ustno (bodisi v prvem bodisi v drugem ocenjevalnem obdobju) in eno kot predstavitev izbrane teme (predvidoma v drugem ocenjevalnem obdobju).

Pri predmetu filozofija na maturi dijaki v 4. letniku pridobijo 4 pisne ocene, in sicer v mesecu novembru (poznavanje prebranega filozofskega dela), decembru (komentar besedila), marcu (poznavanje izbrane teme – moralna filozofija) in aprilu (filozofski esej). Pri predmetu filozofija na maturi v 3. letniku pridobijo dijaki  2 oceni, in sicer eno v obliki predstavitve izbrane teme (predvidoma v mesecih maju in juniju) ter drugo kot pisno oceno (predvidoma v mesecu maju).

 

DOPOLNILO: V primeru izrednih razmer je mogoče pisna ocenjevanja znanja prilagoditi oz. zamenjati z drugimi oblikami ocenjevanj. Prav tako je v izrednih razmerah možno zmanjšati predvideno število ocenjevanj. Pri PNM FIL v 4. letniku dijaki zaradi potreb maturitetnega izpita pridobijo le pisne ocene.

 

1. OCENJEVALNI KRITERIJI ZA PISNO IN USTNO OCENJEVANJE

 

NEZADOSTNO

Dijak/-inja ne zna obnoviti obravnavane snovi, ne razume filozofskih problemov in avtorjev, čeprav včasih lahko navrže kakšen pravilen podatek ali dejstvo. Ne pozna filozofske terminologije. Pri pouku ne sodeluje in/ali ga moti. Ne sledi učni uri, praviloma ne piše zapiskov in ne bere besedil, če da, piše in bere zgolj na učiteljevo zahtevo. Ne sodeluje v diskusijah, ne posluša, ni strpen do drugih. Če se oglasi, je njegov/njen prispevek praviloma nerelevanten in z njim moti potek pouka. Filozofska mapa ni urejena, poleg pri pouku dobljenih besedil vsebuje nekaj zapiskov in domačih nalog, ki so bile izdelane izrecno na učiteljevo zahtevo. Zato mapa ne more biti osnova za učenje.

 

ZADOSTNO

Dijak/-inja le okvirno, približno in pomanjkljivo obnovi obravnavano snov in komaj kdaj kaj razume. Ne povezuje snovi s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. Pozna nekaj filozofske terminologije, nikoli ne analizira pojmov in argumentira, zna obnoviti obravnavana besedila, avtorje in njihove nauke/ideje. Sodelovanje: piše zapiske in bere besedila, največkrat šele po učiteljevi vzpodbudi, včasih odgovori na kakšno vprašanje, praviloma ne postavlja svojih, komaj kdaj sodeluje v diskusijah, ne utemelji svojih prispevkov, a strpno posluša in sledi prispevkom drugih. Njegovi/njeni prispevki so večinoma nerelevantni, a z njimi ne moti poteka ure. Jezik uporablja nekorektno (pogovorni jezik, v pisnih izdelkih veliko jezikovnih napak). Filozofska mapa je urejena, poleg pri pouku dobljenih besedil vsebuje nekaj zapiskov in domačih nalog.

DOBRO

Dijak/-inja okvirno razloži obravnavane filozofske probleme, čeprav gre bolj za obnovo obravnavane snovi, ki je tudi ne razume vselej (kar se kaže v pomanjkljivih izpeljavah, nelogičnosti odgovorov ipd.) Skorajda ne povezuje snovi s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. Pozna osnovno filozofsko terminologijo (npr. dialektika, materializem, gnoseologija) in včasih poskuša analizirati filozofske pojme in argumentirati stališča, vendar oboje običajno spodleti brez učiteljeve pomoči.  Sodelovanje: piše zapiske, bere besedila, včasih odgovori na kakšno vprašanje, praviloma ne postavlja svojih, zelo redko sodeluje v diskusijah, se ne trudi preveč utemeljiti svojih prispevkov, jih kar navrže. Vendar strpno posluša prispevke drugih. Njeni/njegovi govorni prispevki se včasih ne nanašajo na obravnavani problem. Filozofska mapa je solidno urejena, poleg besedil vsebuje zapiske, izpiske, domače naloge. Se trudi biti jezikovno korekten(a).

PRAV DOBRO

 

Dijak/-inja razloži obravnavane filozofske probleme, jih povežeeđ z obravnavanimi avtorji in s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. V novih vsebinah včasih odkrije filozofske probleme, jih naveže na že poznane. Z učiteljevo pomočjo analizira filozofske pojme (npr. bivajoče, konkretno, svoboda) in utemeljuje svoje teze. Solidno obvlada filozofsko terminologijo (npr. dialektika, materializem, gnoseologija). Sodelovanje: piše zapiske, bere besedila, odgovarja na vprašanja, včasih postavlja vprašanja in sodeluje v diskusijah, poskuša utemeljiti svoje zamisli, teze, mnenja, ocene; strpno posluša, premisli in upošteva prispevke drugih. Njeni/njegovi govorni prispevki so večinoma relevantni. Njegovo/njeno jezikovno izražanje je korektno. Filozofska mapa je urejena, poleg besedil vsebuje zapiske, izpiske, skrbno izdelane domače naloge, nekaj je tudi ustreznega gradiva iz drugih medijev.

ODLIČNO

Dijak/-inja razloži obravnavane filozofske probleme, jih poveže z ustreznimi avtorji in s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. Zna analizirati filozofske pojme (npr. bivajoče, konkretno, svoboda) in argumentirati različne filozofske pozicije. V novih vsebinah pogosto odkrije filozofske probleme, jih naveže na že poznane. Včasih odkrije tudi izvirne rešitve. Dobro obvlada tudi strokovno filozofsko terminologijo (npr. dialektika, materializem, gnoseologija). Pri pouku aktivno sodeluje: piše zapiske, bere besedila, odgovarja na vprašanja, samostojno postavlja vprašanja, pogosto sodeluje v diskusijah, se trudi prepričljivo utemeljiti svoje zamisli, teze, mnenja, ocene; strpno posluša, premisli in upošteva prispevke drugih. Njeni/njegovi govorni prispevki so relevantni (nanašajo se na obravnavani problem). Jezikovno je korekten(a), odlika je tudi bogat besedni zaklad in lahkotnost izražanja. Če je zahtevana filozofska mapa, je urejena, poleg besedil vsebuje zapiske, izpiske, skrbno izdelane domače naloge, tudi ustrezno gradivo iz drugih medijev.

 

MEJE MED OCENAMI V ODSTOTKIH

 

0-49 %                              NEZADOSTNO (1)

50-64 %                            ZADOSTNO (2)

65-79 %                            DOBRO (3)

80-89 %                            PRAV DOBRO (4)

90-100 %                          ODLIČNO (5)

 

2. OCENJEVALNI KRITERIJI ZA PREDSTAVITEV IZBRANE TEME

 

 

NEZADOSTNO: predstavitev ni pripravljena oz. ne ustreza nobenemu od vsebinskih in/ali oblikovnih kriterijev.

 

ZADOSTNO: predstavitev je večinoma pripravljena in predstavljena v skladu s podanimi navodili, vendar je vsebina tako v razlagi kot utemeljevanju šibka, kar se odraža tudi v nejasnem govoru.

 

DOBRO: predstavitev je večinoma pripravljena in predstavljena v skladu s podanimi navodili. Vsebina ima v razlagi in utemeljevanju večje pomanjkljivosti; mnenje je izraženo, a ni vsebinsko podkrepljeno. Govor je deloma nejasen in zato nerazumljiv.

 

PRAV DOBRO: predstavitev je pripravljena in predstavljena v skladu s podanimi navodili. Vsebina ima v razlagi in utemeljevanju manjše pomanjkljivosti; izraženo je mnenje, ki je podkrepljeno z vsaj enim vsebinskim argumentom. Govor je pretežno jasen, razumljiv, sproščen.

 

ODLIČNO: predstavitev je pripravljena in predstavljena v skladu s podanimi navodili. Vsebina je strokovno podprta in primerno utemeljena; izraženo je mnenje, ki je podkrepljeno z vsebinsko podprtimi argumenti. Govor je jasen, razumljiv, sproščen.

 

3. OCENJEVALNI KRITERIJI ZA FILOZOFSKI ESEJ (povzeto po Maturitetnem izpitnem katalogu za filozofijo)

 

 

NEZADOSTNO: odgovor je fragmentaren, če pa ima zaokroženo zgradbo, je polna miselnih preskokov. Poznavanje in razumevanje danega problema je zelo omejeno, običajno skrčeno na nekaj nerazvitih, zgolj navrženih relevantnih poudarkov, ki so obrobni in kombinirani s splošno razgledanostjo kandidata. Kandidat skorajda ne uporablja ustrezne filozofske terminologije. Njegove trditve so pogosto tudi nenatančne in napačne. Za odgovor je tipično obnavljanje drobcev najbolj elementarne snovi ter ponavljanje enega in istega.

 

ZADOSTNO: gre za daljše in razmeroma celovito besedilo (meja ni trdna, a odgovori z manj kakor 600 besedami so večinoma prekratki za zadovoljivo obravnavo problema). Odgovor je esejističnega tipa (zgradba, celovitost, zaključenost), vendar sta uvod in zaključek slabo razdelana. Nekatere izpeljave in utemeljitve so že lahko jasne, pogosto pa je odgovor težko razumljiv, tudi zaradi preskokov v izpeljavi. Problem, ki ga zastavlja vprašanje v naslovu, kandidat razume zelo poenostavljeno. Nerelevantnosti so še očitne, toda odgovor se že nanaša na vprašanje. Kandidat uporabi nekaj relevantnih pojmov, vendar jih ne razčleni. Naloga je večinoma opisna, kadar pa kandidat argumentira, je utemeljitev skromna, površna in pogosto nejasna; naloga kaže samo osnovno seznanjenost s filozofsko problematiko in omejeno razumevanje, uporabljena terminologija in jezik le delno ustrezata filozofski obravnavi problemov. Odgovor kot celota se opira na obnavljanje najbolj splošno znanih dejstev in argumentov, večkrat pa je najti tudi napačne trditve. Zato je odgovor le zelo poenostavljena predstavitev in rešitev problema. Se pa kandidat večinoma že giblje na najosnovnejši ravni razumevanja in razlage problema.

 

DOBRO: odgovor ima najmanj 600 besed, esejistična zgradba je s formalnega vidika dobra; uvod razloži problem in sklep je vsaj praviloma izpeljan iz naloge. Zgradba odlomkov je zvečine dobra. Ponekod so še preskoki v izpeljavi. Problem, ki ga zastavlja naslov, kandidat razume, kar mu omogoči pregled nad celoto odgovora. Uporablja osnovno filozofsko terminologijo, ki je večinoma relevantna za obravnavani problem. Vendar so pojmi pogosto preprosto sprejeti kot samoumevni, njihova analiza je bolj obrobna, prav tako je v zametkih že mogoče zaznati povezovanje ustreznih pojmov. Kandidat opis in razlago dopolnjuje z argumenti, vendar so "šolski" in predvidljivi, lahko so tudi zgolj opis znanih argumentov. Kandidat predstavi več pogledov, vendar pa protiargumentov še ni ali so zgolj nakazani. Je pa opaziti poskus analize nekaterih pojmov in podmen vprašanja ter prav tako zametke logičnega povezovanja pojmov, iskanja utemeljenih rešitev problemov in vrednotenja nekaterih posledic rešitev. Esej izraža solidno splošno seznanjenost z ustrezno filozofsko problematiko, kar se kaže v dovolj obširni predstavitvi posameznih pogledov, vendar argumentacija in analiza pojmov še nista v ospredju.

 

PRAV DOBRO: esejistična zgradba je s formalnega in večinoma tudi vsebinskega vidika dobra. Uvod in zaključek sta jasna, jedrnata in relevantna, izpeljave in utemeljitve so skladne in razumljive, posamični odlomki so največkrat smiselno zaokrožene celote in so pogosto med seboj dobro povezani. Problem, ki ga zastavlja vprašanje v naslovu, kandidat razume in to razumevanje dobro izrazi skozi celotno strukturo eseja. Uporabljeni pojmi so skoraj zmeraj relevantni in zadoščajo za smiselno obravnavo problema. Nekaj vpeljanih pojmov se kaže kot filozofsko problematičnih, večkrat je mogoče zaslediti njihovo analizo in vzpostavljanje logičnih zvez med njimi. Nasploh v eseju že prevladuje argumentacija pred povzemanjem stališč. Argumentacija je večinoma dobra in je posledica samostojnega premisleka. Vendar so lahko nekateri argumenti še pomanjkljivi, nasprotna stališča in protiargumenti pa ponekod niso primerno ali pa sploh niso predstavljeni, nekateri temeljni pojmi so lahko predstavljeni kot samoumevni. Terminologija in jezikovno izražanje sta primerna. Iz odgovora je razvidna zelo dobra splošna seznanjenost s filozofskimi problemi, tudi njihovo dobro razumevanje, čeprav je še mogoče zaslediti pomanjkljivosti v znanju, razumevanju in argumentaciji. Vendar se kandidat že pretežno giblje na abstraktni ravni razmisleka in abstraktno večkrat povezuje s konkretnim.

 

ODLIČNO: poglobljen in argumentiran odgovor na vprašanje z analizo pojmov in razvito pojmovno mrežo, z jasno in koherentno linijo argumentacije, ki upošteva tudi protiargumente. Uvod in zaključek sta jasna in jedrnata, z dobro formuliranim problemom oziroma njegovo rešitvijo. Izpeljave in utemeljitve so skladne in povsem jasne, odlomki so zaokrožene celote in so med seboj zelo dobro povezani. V naslovu zastavljeni problem kandidat poglobljeno razume, kar izrazi s poglobljeno analizo pojmov, bogato pojmovno mrežo, lahko pa se že zaveda meja svoje argumentacije (vendar to ni nujno). Včasih stopa v filozofski dialog z zagovorniki drugačnih stališč in kaže tudi oseben odnos do filozofskih problemov, kar je že plod samostojnega razmisleka. Esej kaže zelo dobro splošno seznanjenost s filozofskimi problemi in njihovo zelo dobro razumevanje. Terminologija in jezikovno izražanje sta ustrezna. Kandidat se že zanesljivo giblje na abstraktni ravni razmisleka in pogosto povezuje abstraktno s konkretnim. Esej še lahko ima kakšno pomanjkljivost, toda pri ocenjevanju je treba upoštevati starost kandidatov in dejstvo, da so se s filozofijo ukvarjali samo eno leto.

 

4. OCENJEVALNI KRITERIJI ZA KOMENTAR BESEDILA (povzeto po Maturitetnem izpitnem katalogu za filozofijo)

 

 

NEZADOSTNO: komentar že lahko ima deloma zaokroženo zgradbo, vendar v odgovoru prevladuje fragmentarnost; razvitih je nekaj ustreznih poudarkov, vendar je poznavanje dela zelo šibko, brez jasne navezave na vprašanja iz navodil, običajno je najti še veliko nerelevantnosti. Poznavanje dela ima resne pomanjkljivosti.

 

ZADOSTNO: odgovor je že esejističnega tipa (zgradba, celovitost, zaključenost).Probleme, ki jih odpira odlomek, kandidat razume, vendar na nizki ravni, saj je njegovo poznavanje dela zelo površno. Čeprav je še veliko nerelevantnosti, se odgovor deloma nanaša na dani odlomek; deloma je lahko tudi parafraza odlomka. Vpeljano je nekaj ustreznih pojmov, vendar brez analize. Odgovor je pogosto preprost opis filozofskega problema iz odlomka ali morda celo preprosta obnova celotnega dela. Če kandidat poskuša z argumentacijo, je ta bolj opisna. Kandidat delo pomanjkljivo razume na najosnovnejši ravni.

 

DOBRO: poznavanje dela je brez večjih pomanjkljivosti in na osnovni ravni kandidat delo tudi razume. Naloga ima dobro strukturo in je brez večjih preskokov v izpeljavi; odgovor je večinoma relevanten, toda opisi in razlage so še slabo razviti; kandidat poskuša analizirati nekatere pojme, morda vzpostavi nekaj povezav med njimi, vendar analizo pogosto nadomešča opis in povzemanje ali parafraziranje trditev iz komentiranega besedila. Kandidat delo dobro pozna in dobro predstavi vsebino, ki se navezuje na odlomek.

 

PRAV DOBRO: kandidat obravnavano delo v celoti pozna in razume, filozofski problem iz odlomka umesti v kontekst dela; razlaga in argumentacija sta jasna in razumljiva, temeljni pojmi so opredeljeni. Kandidat pozna celotno delo, razume bistvene filozofske probleme, ki jih delo, zlasti pa navedeni odlomek odpira, in ga tudi razlaga v tem okviru. Še vedno je mogoče najti kako nerelevantnost in neutemeljeno trditev, še so mogoče napake v izpeljavi ali nejasnosti, vendar pa so na tej ravni to bolj obrobne pomanjkljivosti. Kandidat delo zelo dobro pozna ter zna dobro razložiti in razčleniti temeljne probleme odlomka in dela.

 

ODLIČNO: dober odgovor z analizo pojmov in razvito pojmovno mrežo, z jasno in koherentno črto razlage in argumentacije, upošteva (vsaj implicitno) tudi drugačne poglede. Kandidat ima zelo dober pregled nad celotnim delom in ga komentira s pojmovnim aparatom, ki je v besedilu razvit. Vstopa v dialog z avtorjem dela ter razvija in utemeljuje tudi svoja stališča. Avtorja lahko obravnava tudi širše z vidika filozofske tradicije. Seveda je treba upoštevati starost kandidatov in dejstvo, da so se s filozofijo ukvarjali samo eno leto. Kandidat delo zelo dobro razume, temeljito obravnava vse vidike danega odlomka in ponekod celo vstopa v dialog z avtorjem.

 

ZAKLJUČEVANJE OCEN

 

 

Pri zaključni oceni predmeta se upoštevajo vse v redovalnico vpisane ocene in njihove morebitne različne obtežitve.

 

popravni, predmetni in dopolnilni izpiti pri predmetU FILOZOFIJA IN FILOZOFIJA NA MATURI

1. Dijak/-inja opravlja izpit iz filozofije pisno.
2. Pisni izpit iz predmeta filozofija oz. priprave na maturo v 3. letniku traja 60 minut.
3. Pisni izpit za dijaka/-injo, ki opravlja izpit iz priprav na maturo v 4. letniku traja 90 minut.
4. Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.
5. Pisne naloge pripravi učitelj sam, odobri pa jih strokovni aktiv.

Kriteriji so bili sprejeti na sestanku aktiva 21. 8. 2026 in začnejo veljati s 1. 9. 2026.

KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA PRI PREDMETU GEOGRAFIJA – GIMNAZIJA, UMETNIŠKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA

Na začetku šolskega leta so dijaki seznanjeni z načini, merili in kriteriji ocenjevanja znanja ter z načrtovanim številom ocen. Minimalni standardi znanja in terminski načrt ocenjevanja so opredeljeni v ločenih dokumentih.

 

1. PREVERJANJE ZNANJA

Preverjanje znanja poteka pred obravnavo novih učnih vsebin, med njo in po njej ter pred ocenjevanjem znanja. Namen preverjanja je ugotavljanje predznanja, spremljanje razumevanja, utrjevanje in povezovanje znanja ter priprava dijakov na ocenjevanje. Preverjanje znanja se ne ocenjuje.

 

2. OCENJEVANJE ZNANJA

Dijaki programov gimnazija, umetniška gimnazija in predšolska vzgoja pri pouku geografije praviloma pridobijo štiri ocene letno, od tega dve pisni in dve ustni ali tri pisne in eno ustno. Ustna ocena se lahko po presoji učitelja pridobi tudi z ustno predstavitvijo ob ustrezni vizualni podpori. Izjema so dijaki 2. letnika programa umetniška gimnazija, ki praviloma pridobijo tri ocene letno, od katerih mora biti vsaj ena ustna. Pri pripravah na maturo dijaki 3. letnika pridobijo eno pisno oceno, dijaki 4. letnika pa praviloma najmanj štiri in največ šest pisnih ocen. Ustna ocena se lahko po presoji učitelja pridobi tudi z ustno predstavitvijo ob ustrezni vizualni podpori.

Roki pisnih ocenjevanj se določijo in evidentirajo skladno s šolskimi pravili. Ustno ocenjevanje poteka skozi šolsko leto; način napovedovanja oziroma prilagoditve za posamezne dijake se izvajajo skladno s šolskimi pravili, statusom ali pedagoško pogodbo. Pri pripravah na maturo ustno ocenjevanje ne poteka.

Dijaku, ki je ob koncu ocenjevalnega obdobja ocenjen negativno, učitelj določi način in najmanj en datum ponovnega ocenjevanja znanja. Ta določba se ne uporablja po zaključku zadnjega ocenjevalnega obdobja.  

Kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepi ob kršitvah niso predmet teh kriterijev, temveč se obravnavajo v skladu s Šolskimi pravili ocenjevanja znanja.

 

2.1 Pisno ocenjevanje znanja

Pisno ocenjevanje znanja praviloma traja eno šolsko uro, pri pripravah na maturo pa lahko traja dve šolski uri. Na pisni nalogi so navedeni točkovnik (točke za posamezno nalogo) in meje za oceno, dijak pa je po ocenjevanju seznanjen z doseženim številom točk oziroma odstotkom in oceno. Dovoljene pripomočke za posamezno pisno ocenjevanje znanja učitelj napove vnaprej.

Merila za pretvorbo dosežka v oceno v programih gimnazija, umetniška gimnazija in predšolska vzgoja:

GIMNAZIJA, UMETNIŠKA GIMNAZIJA	ocena	dosežek
	odlično (5)	90–100 %
	prav dobro (4)	80–89 %
	dobro (3)	65–79 %
	zadostno (2)	50–64 %
	nezadostno (1)	0–49 %

PREDŠOLS. VZGOJA	ocena	dosežek
	odlično (5)	90–100 %
	prav dobro (4)	75–89 %
	dobro (3)	60–74 %
	zadostno (2)	50–59 %
	nezadostno (1)	0–49 %

 

 

 

Pri nalogah, kjer je odgovor mogoče vrednotiti delno, se točke dodelijo glede na popolnost, pravilnost, razumevanje in uporabo strokovnih pojmov. Pri daljših oziroma problemskih nalogah se upoštevajo tudi utemeljevanje, povezovanje in uporaba znanja.

 

2.2 Ustno ocenjevanje znanja

Znanje se ocenjuje na podlagi spodaj navedenih kriterijev, ki opredeljujejo ravni doseganja učnih ciljev in standardov znanja.

Ocena	Poznavanje in razumevanje vsebine	Strokovna terminologija	Povezovanje in utemeljevanje	Uporaba znanja	Samostojnost
5	Celovito in poglobljeno pozna ter razume obravnavane vsebine.	Strokovne pojme uporablja natančno, pravilno in ustrezno.	Vsebine samostojno, smiselno in poglobljeno povezuje, razlaga ter utemeljuje.	Znanje pravilno uporablja v novih in konkretnih situacijah ter ga podpre z ustreznimi primeri.	Samostojno izkazuje znanje ter presoja in ustrezno utemeljuje pojave in procese.
4	Zelo dobro pozna in razume obravnavane vsebine; znanje ima manjše pomanjkljivosti.	Strokovne pojme uporablja večinoma pravilno in ustrezno; pojavljajo se le manjše napake.	Vsebine ustrezno povezuje, razlaga in utemeljuje; občasno potrebuje usmeritev.	Znanje ustrezno uporablja v konkretnih in zahtevnejših primerih z manjšimi pomanjkljivostmi.	Pri izkazovanju znanja je večinoma samostojen; občasno potrebuje manjšo usmeritev.
3	Pozna in razume bistvene vsebine; znanje je delno nepopolno.	Pozna in uporablja osnovno strokovno terminologijo z nekaj napakami.	Prepoznava in razlaga osnovne povezave med vsebinami ter jih delno utemeljuje.	Znanje zna uporabiti predvsem v znanih oziroma že obravnavanih primerih.	Pri izkazovanju znanja je delno samostojen; pri povezovanju in presojanju potrebuje občasno usmerjanje.
2	Pozna osnovne vsebine in bistvene informacije; razumevanje je pomanjkljivo.	Pozna posamezne bistvene strokovne pojme, vendar jih uporablja nenatančno ali z napakami.	Prepoznava osnovne povezave med vsebinami in jih ob usmerjanju zna preprosto pojasniti.	Ob usmerjanju zna znanje uporabiti v preprostih in znanih primerih.	Pri izkazovanju znanja potrebuje več usmerjanja in podpore.
1	Ne izkaže zadostnega poznavanja in razumevanja obravnavanih vsebin ter ne dosega minimalnih standardov znanja.	Ne pozna oziroma ne zna ustrezno uporabljati bistvene strokovne terminologije.	Ne prepoznava bistvenih povezav med vsebinami oziroma jih ne zna ustrezno razložiti ali utemeljiti.	Znanja ne zna uporabiti niti v preprostih in znanih primerih.	Kljub usmerjanju in podpori ne izkaže zadostne samostojnosti pri izkazovanju znanja.

2.3 Ocenjevanje ustne predstavitve ob ustrezni vizualni podpori

Znanje se ocenjuje na podlagi spodaj navedenih kriterijev, ki opredeljujejo ravni doseganja učnih ciljev in standardov znanja.

Ocena	Vsebina	Struktura predstavitve	Vizualna podpora	Govorno nastopanje	Samostojnost in odgovarjanje na vprašanja
5	Predstavi in poglobljeno razloži vse bistvene vsebine, jih smiselno povezuje in utemeljuje.	Predstavitev je jasno in logično strukturirana; vsebine so smiselno povezane, bistvene informacije izpostavljene.	Premišljeno izbrana in pregledna; pomembno prispeva k razumevanju in ponazoritvi vsebine.	Govori jasno, tekoče in samozavestno; uporablja svoje besede in ustrezno strokovno izrazje.	Predstavitev izvede samostojno; na vprašanja odgovarja pravilno, celovito in utemeljeno.
4	Predstavi vse bistvene vsebine, jih pravilno razloži in smiselno povezuje.	Predstavitev je jasno in logično strukturirana; vsebine so smiselno povezane.	Ustrezno izbrana in pregledna; smiselno dopolnjuje vsebino.	Govori jasno in tekoče; večinoma uporablja svoje besede in ustrezno strokovno izrazje.	Predstavitev izvede samostojno; na vprašanja odgovarja pravilno in ustrezno.
3	Predstavi večino bistvenih vsebin; razlaga je večinoma pravilna, vendar manj poglobljena in povezana.	Predstavitev ima jasen uvod, jedro in zaključek; vsebine so večinoma povezane.	Ustrezna in povezana z vsebino, vendar manj prispeva k njenemu razumevanju.	Govori razumljivo in povezano ter uporablja ustrezno strokovno izrazje; govor je manj tekoč.	Predstavitev izvede večinoma samostojno; na vprašanja odgovarja večinoma pravilno.
2	Predstavi le osnovne vsebine in izpusti pomembne vidike; pri razlagi so prisotne strokovne napake.	Predstavitev ima osnovno strukturo, vendar vsebine niso vedno logično povezane.	Osnovna in deloma povezana z vsebino; omejeno prispeva k njenemu razumevanju.	Govori večinoma razumljivo, vendar manj tekoče in povezano; strokovno izrazje uporablja z nekaj pomanjkljivostmi.	Pri predstavitvi občasno potrebuje pomoč; na vprašanja odgovarja delno pravilno.
1	Ne predstavi večine bistvenih vsebin; razlaga je večinoma nepravilna ali nepovezana s temo.	Predstavitev nima jasne strukture; vsebine niso logično povezane in bistvene informacije niso razvidne.	Neustrezna, nepregledna ali nepovezana z vsebino oziroma je ni.	Govori težko razumljivo ali nepovezano; strokovno izrazje uporablja nepravilno oziroma ga ne uporablja. Predstavitev pretežno bere.	Pri predstavitvi potrebuje stalno pomoč; na vprašanja ne zna ustrezno odgovoriti.

 

3. ZAKLJUČEVANJE OCEN

Za pozitivno zaključeno oceno mora dijak izkazati doseganje minimalnih standardov znanja, ki so za predmet geografija opredeljeni v ločenih dokumentih za posamezni letnik.

Zaključna ocena ne temelji zgolj na povprečju pridobljenih ocen. Določi se na podlagi doseganja učnih ciljev in standardov znanja, kakovosti in ravni izkazanega znanja ter napredka dijaka v šolskem letu. Pri tem se upoštevajo vse pridobljene ocene.

 

4. IZPITI

Izpiti potekajo v skladu z veljavnimi predpisi in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja Gimnazije Celje – Center. Vsebina izpita izhaja iz učnih ciljev in standardov znanja pri predmetu geografija za posamezni letnik.

Izpiti so ustni.

Za ustni izpit učitelj pripravi kombinacijo vprašanj na posameznem izpitnem listku. Število izpitnih listkov je za pet večje od števila kandidatov. Kandidat lahko izpitni listek enkrat zamenja, pri čemer zamenjava ne vpliva na končno oceno. Za pripravo na izpit ima kandidat 15 minut, nato odgovarja pred izpitno komisijo. Izpit traja največ 20 minut, brez časa za pripravo.

 

5. KONČNE DOLOČBE

V besedilu je zaradi poenostavitve uporabljena moška slovnična oblika, ki velja za oba spola.

 

 

KRITERIJI OCENJEVANJA pri predmetu PSIHOLOGIJA (program GIMNAZIJA)

 

Za pozitivno ocenjen/opravljen predmet ob koncu ocenjevalnega obdobja oz. leta mora imeti dijak pridobljene vse ocene. Vse ocene morajo biti pozitivne. Če je katera izmed ocen negativna, jo mora dijak popraviti, sicer predmet opravlja na popravnem oz. dopolnilnem izpitu.

 

Popravni, predmetni in dopolnilni izpit

 

• Vsi izpiti (popravni, predmetni, dopolnilni) so pri psihologiji pisni in trajajo 90 minut. Izpit mora dijak opravljati ne glede na to, s katero obliko ocenjevanja pri rednem pouku ni bil uspešen oz. ocene ni pridobil. Vsebino izpita določi učitelj.
• Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.

 

Vse vrste izpitov potekajo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.

 

Kriterij ustnega ocenjevanja

 

Posamezen učitelj se lahko po lastni presoji odloči, ali bo ustno ocenjevanje napovedal. Učitelj lahko po lastni presoji napovedano ocenjevanje tudi ukine.

Praviloma se v šolski uri ustno oceni od dva do štiri dijake, razen če je ob predhodnem dogovoru z razredom napovedano drugače.

 

Ocena	Opis
Odlično (5)	Dijak dokazuje poglobljeno razumevanje strokovnih pojmov. Izraža se samostojno, vsebino smiselno povezuje, sam dodaja praktične primere. Argumentacije so jasne in konsistentne. Presojanje in sklepanje temelji na podlagi ugotovljenih dejstev.
Prav dobro (4)	Dijak vsebinsko ustrezno in smiselno odgovarja na zastavljena vprašanja. Odgovori so jasni, jedrnati in relevantni, izpeljave in utemeljitve so skladne in razumljive, posamični odlomki so večinoma smiselno zaokrožene celote in so pogosto med seboj dobro povezani. V argumentacijo vključuje ustrezno terminologijo in dokazuje poznavanje bistvenih strokovnih pojmov, čeprav so sodbe in sklepi še preveč posplošeni. Posplošitve ne upoštevajo ugotovljenih dejstev v celoti.
Dobro (3)	Dijak navaja pomembna dejstva, jih argumentira, a je argumentacija pomanjkljiva, nejasna in nekonsistentna. Dijak razume problematiko, ki jo prinaša vprašanje. Na dodatna vprašanja odgovarja delno, pozna primere, vendar ni vedno sposoben lastne uporabe spoznanj. Analiza je zgolj delna oz. nepopolna.
Zadostno (2)	Odgovori tvorijo pretežno celovito besedilo. Nekatere izpeljave in utemeljitve so delno razumljive, jasne. Odgovori na zastavljena vprašanja so večinoma opisni. Argumentacija je skromna, površna in nejasna.
Nezadostno (1)	Dijak ne navaja dejstev, ali pa navaja zgolj osnovna dejstva, ki so pomanjkljiva, informacije ne tvorijo povezane celote. Ne odgovarja smiselno in povezano.

 

• Kriteriji pisnega ocenjevanja
• Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk in točkovno vrednost posameznih nalog.

Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

 

odlično (5)	90–100 %
prav dobro (4)	79–89 %
dobro (3)	66–78 %
zadostno (2)	50–65 %
nezadostno (1)	0–49 %

Pisno ocenjevanje znanja traja do 45 minut oz. sorazmerno več za dijake, ki imajo z odločbo opredeljen podaljšan čas. Dovoljena je uporaba kemičnega svinčnika oz. nalivnega peresa. V kolikor dijak piše s svinčnikom, se naloga razveljavi. Uporaba kakršnihkoli drugih pripomočkov je prepovedana, razen v primerih, ko jih za potrebe izvedbe določi profesor, ali pa v primerih, ko so drugi pripomočki potrebni zaradi izvedbe prilagoditve dela dijakom z odločbo. Prepovedano je pogovarjanje s sosedom ali obračanje proti njemu. Kazen za kršitev je takojšen odvzem pisne naloge.

 

• Kriteriji avtentične naloge
• Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcija, izražanje v obliki neumetnostnih ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov idr.
• Pisni kriteriji za ocenjevanje avtentičnih nalog, ki predstavljajo izražanje v obliki neumetnostnih besedil: osebna pisma o izkušnjah, doživetjih, dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprava video, avdio zapisa idr.
• Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti oz. prilagoditi glede na zahteve izvedene oblike naloge s čimer so dijaki seznanjeni pred izvedbo ocenjevanja.

Kriterij
%	Točke	Ocena
90–100	18–20	Odlično (5)
79–89	16–17	Prav dobro (4)
66–78	13–15	Dobro (3)
50–65	10–12	Zadostno (2)
0–49	0–9	Nezadostno (1)

Področje točkovanja
	0 – 1 točka	2 – 3 točke	4 – 5 točk
Preglednost in urejenost	Nepregleden/ premalo pregleden, površnost v izdelavi, slikovno gradivo ni v skladu z besedilom.	Vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno oz. je izdelek deloma nepregleden, slikovno gradivo je pretežno v skladu z besedilom.	Pregleden, čitljiv, pazljivo izdelan, zanimivo slikovno gradivo, ki je usklajeno z besedilom.
Vsebina	Veliko osnovnih/pomembnih podatkov manjka, navaja nepomembne podatke ali pojme, nekatere informacije so netočne, pomanjkljivo predstavljena vsebina.	Nekateri ključni podatki manjkajo, nekateri deli predstavitve niso povezani z naslovom dela, informacije so verodostojne, ustrezna in premalo organizirana vsebina.	Izbrani napisi ustrezno poudarjajo ključne točke ali dele vsebine, tekst vsebuje vse pomembne podatke, informacije so verodostojne, ustrezna in dobro organizirana vsebina.
Besedišče	Nejasno in neučinkovito besedilo, besedišče ni slikovito.	Natančno in jasno besedilo, vendar občasno izgubi osredotočenost, besedišče je slikovito.	Natančno in jasno besedilo, tudi zelo osredotočeno, besedišče je slikovito.
Ustvarjalnost	Idejno neustvarjalen izdelek.	Idejno delno ustvarjalen izdelek.	Idejno ustvarjalen izdelek.

Kriteriji predstavitve

• Glede na različne oblike predstavitev je možno navedene kriterije ustrezno spremeniti prilagoditi glede na zahteve izvedene oblike predstavitve s čimer so dijaki seznanjeni pred izvedbo ocenjevanja.

Kriterij
%	Točke	Ocena
90–100	15–16	Odlično (5)
79–89	13–14	Prav dobro (4)
66–78	11–12	Dobro (3)
50–65	8–10	Zadostno (2)
0–49	0–7	Nezadostno (1)

Opisni kriterij	4 točk	3 točke	2 točke	1 točki	0 točk
Način podajanja informacij	Govor je prost, razločen, razumljiv, naraven in tekoč. Kaže zavzetost nad temo. Način predstavitve je zelo domiseln.	Govor je večinoma prost, razločen, razumljiv, naraven in tekoč. Kaže zavzetost nad temo. Način predstavitve je domiseln.	Govor je večinoma prost, razločen in razumljiv, vendar ne tako naraven in tekoč. Kaže delno zavzetost nad temo. Način predstavitve je povprečen.	Pri govorjenju si v večji meri pomaga z zapisanim besedilom, govori manj razločno ali nenaravno. Zavzetosti nad temo ni zaznati. Način predstavitve je povprečen.	Izključno branje.
Stik s poslušalci	/	Vzpostavi aktiven stik s poslušalci in osmisli podano vsebino.	Vzpostavi aktiven stik s poslušalci in delno osmisli podano vsebino.	Vzpostavi neznaten aktiven stik s poslušalci in pomanjkljivo osmisli podano vsebino.	S poslušalci ne vzpostavi aktivnega stika in ne osmisli podane vsebine.
Upoštevanje časa	/	/	/	Upošteva časovno omejitev predstavitve.	Predstavitev ni v predvidenih časovnih okvirjih (prekratka ali predolga).
Ustreznost vsebine	Vsebina je popolnoma ustrezna, zamisel odlična.	Vsebina je večinoma ustrezna, zamisel dobra.	Vsebina je ustrezna v zadovoljivi meri, zamisel dobra.	Vsebina je deloma ustrezna, zamisel deloma dobra.	Vsebina je neustrezna, zamisel zelo pomanjkljiva.
Znanje o vsebini	Popolnoma ustrezno odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini.	Večinoma ustrezno odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so zadovoljivi.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so zelo pomanjkljivi.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so popolnoma neustrezni.

 

 

 

Sprejeto na sestanku strokovnega aktiva in velja od 1. 9. 2026 dalje.

 

 

 

KRITERIJI OCENJEVANJA pri predmetu PSIHOLOGIJA (program GIMNAZIJA in UMETNIŠKA GIMNAZIJA)

 

Dijaki so s kriteriji ocenjevanja ustno seznanjeni na začetku šolskega leta.

 

PRI OCENJEVANJU DIJAKOV IN DIJAKINJ PRI PREDMETU PSIHOLOGIJE SE UPOŠTEVAJO:

• poznavanje temeljnih psiholoških pojmov, definicij in zakonitosti,
• razumevanje, pojasnjevanje in uporaba psiholoških pojmov, definicij, zakonitosti,
• zmožnost lastne interpretacije, vrednotenja in uporabe pridobljenega psihološkega znanja. Zahtevnostna raven ocenjevanja je prilagojena letniku, v katerem se pouk izvaja. Višji zahtevnostni nivo prinaša dodatno utrjevanje za psihologijo na maturi in poklicni maturi, kjer so poudarjeni še naslednji cilji: zmožnost interpretacije in analize psiholoških vsebin, korelacija z ostalimi družboslovnimi in naravoslovnimi predmeti, zmožnost povezovanja psihološkega znanja z drugimi družboslovnimi in naravoslovnimi znanji, zmožnost natančnega pisnega izražanja, pisanja esejev.

 

 

Pridobljene ocene                                                                      

 

Razred	Pridobljene ocene
3. letnik, izbirni predmet priprave na maturo	Pisno ocenjevanje in/ali avtentična naloga od marca do junija.

 

 

Datumi ocenjevanja bodo dogovorjeni z dijaki na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja. Na začetku šolskega leta učitelj dijake seznani z načini in kriteriji ocenjevanj. Datumi pisnih ocenjevanj bodo vpisani v ustrezno šolsko dokumentacijo.

 

Po presoji učitelja lahko dijaki pridobijo dodatno oceno.

 

Za pozitivno ocenjen/opravljen predmet ob koncu ocenjevalnega obdobja oz. leta mora imeti dijak pridobljene vse ocene. Vse ocene morajo biti pozitivne. Če je katera izmed ocen negativna, jo mora dijak popraviti, sicer predmet opravlja na popravnem oz. dopolnilnem izpitu.

 

Minimalni standardi pri vseh navedenih predmetih so:

Dijak iz nabora zastavljenih učnih ciljev zapiše, navede oz. izrazi dejstva in opredelitve pojmov, a pomanjkljivo. Razume in uporablja znanje, vendar z nekaterimi pomanjkljivostmi. Odgovori tvorijo pretežno celovito besedilo. Nekatere izpeljave in utemeljitve so delno razumljive, jasne. Odgovori na zastavljena vprašanja so večinoma opisni. Argumentacija je skromna, površna in nejasna.

 

 

 

Popravni, predmetni in dopolnilni izpit

 

Pri psihologiji so vsi izpiti (popravni, predmetni, dopolnilni) pisni in trajajo 90 minut.

 

Izpit mora dijak opravljati ne glede na to, s katero obliko ocenjevanja pri rednem pouku ni bil uspešen oz. ocene ni pridobil.

 

Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.

 

Vse vrste izpitov potekajo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.

Kriterij ustnega ocenjevanja

 

Posamezen učitelj se lahko po lastni presoji odloči, ali bo ustno ocenjevanje napovedal. Učitelj lahko po lastni presoji napovedano ocenjevanje tudi ukine.

Praviloma se v šolski uri ustno oceni od dva do štiri dijake, razen če je ob predhodnem dogovoru z razredom napovedano drugače.

 

Ocena	Opis
Odlično (5)	Dijak dokazuje poglobljeno razumevanje strokovnih pojmov. Izraža se samostojno, vsebino smiselno povezuje, sam dodaja praktične primere. Argumentacije so jasne in konsistentne. Presojanje in sklepanje temelji na podlagi ugotovljenih dejstev.
Prav dobro (4)	Dijak vsebinsko ustrezno in smiselno odgovarja na zastavljena vprašanja. Odgovori so jasni, jedrnati in relevantni, izpeljave in utemeljitve so skladne in razumljive, posamični odlomki so večinoma smiselno zaokrožene celote in so pogosto med seboj dobro povezani. V argumentacijo vključuje ustrezno terminologijo in dokazuje poznavanje bistvenih strokovnih pojmov, čeprav so sodbe in sklepi še preveč posplošeni. Posplošitve ne upoštevajo ugotovljenih dejstev v celoti.
Dobro (3)	Dijak navaja pomembna dejstva, jih argumentira, a je argumentacija pomanjkljiva, nejasna in nekonsistentna. Dijak razume problematiko, ki jo prinaša vprašanje. Na dodatna vprašanja odgovarja delno, pozna primere, vendar ni vedno sposoben lastne uporabe spoznanj. Analiza je zgolj delna oz. nepopolna.
Zadostno (2)	Odgovori tvorijo pretežno celovito besedilo. Nekatere izpeljave in utemeljitve so delno razumljive, jasne. Odgovori na zastavljena vprašanja so večinoma opisni. Argumentacija je skromna, površna in nejasna.
Nezadostno (1)	Dijak ne navaja dejstev, ali pa navaja zgolj osnovna dejstva, ki so pomanjkljiva, informacije ne tvorijo povezane celote. Ne odgovarja smiselno in povezano.

 

 

• Kriteriji pisnega ocenjevanja
• Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk in točkovno vrednost posameznih nalog.

Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

 

odlično (5)	90–100 %
prav dobro (4)	79–89 %
dobro (3)	66–78 %
zadostno (2)	50–65 %
nezadostno (1)	0–49 %

Pisno ocenjevanje znanja traja do 45 minut oz. sorazmerno več za dijake, ki imajo z odločbo opredeljen podaljšan čas. Dovoljena je uporaba kemičnega svinčnika oz. nalivnega peresa. V kolikor dijak piše s svinčnikom, se naloga razveljavi. Uporaba kakršnihkoli drugih pripomočkov je prepovedana, razen v primerih, ko jih za potrebe izvedbe določi profesor, ali pa v primerih, ko so drugi pripomočki potrebni zaradi izvedbe prilagoditve dela dijakom z odločbo. Prepovedano je pogovarjanje s sosedom ali obračanje proti njemu. Kazen za kršitev je takojšen odvzem pisne naloge.

 

Pisna ocenjevanja pri predmetu Psihologija - priprava na maturo trajajo od 45 do 90 minut in so sestavljena iz različnih tipov nalog, npr. nalog izbirnega tipa, nalog dopolnjevanja in kratkih odgovorov, strukturiranih nalog, strukturiranih esejev itd.

 

Merila ocenjevanja za strukturirane eseje in strukturirane naloge so v skladu s predmetnim izpitnim katalogom za maturo pri psihologiji. Za strukturirane eseje velja naslednje:

 

1. raven:	Kandidat/-ka zapiše nekaj dejstev, a pomanjkljivih.	1–2
2. raven:	Kandidat/-ka zapiše vsa pomembna dejstva.	3–4
3. raven:	Kandidat/-ka razume in uporablja znanje, vendar z nekaterimi
	pomanjkljivostmi.	1–2
4. raven:	Kandidat/-ka razume in ustrezno uporablja znanje.	3–4
5. raven:	Kandidat/-ka vrednoti, analizira in povezuje informacije, vendar preveč posplošeno (posplošitve ne upoštevajo v celoti ugotovljenih dejstev).	1–2
6. raven:	Kandidat/-ka ustrezno vrednoti, analizira in povezuje informacije na
	podlagi ugotovljenih dejstev.	3–4

Posamezne sestavine eseja (dejstva, razumevanje in uporaba, sinteza in vrednotenje) se ocenijo ločeno. Če kandidat/-ka pri posameznih sestavinah eseja poleg pravilnih zapiše tudi nekatere napačne odgovore, se lahko najviše oceni na 1., 3. ali 5. ravni. Kandidat/-ka lahko dobi dodatne točke za notranjo zgradbo eseja. Kandidatu/-kandidatki se dodeli dodatna točka za notranjo zgradbo eseja, ko je vsaka od njegovih sestavin (poznavanje dejstev, razumevanje in uporaba, sinteza in vrednotenje) po ocenjevalnih merilih ocenjena na višji ravni (tj. na 2., 4. ali 6. ravni). Sestavine eseja so jasne in medsebojno povezane, zapisane v esejski obliki.

Pri strukturiranih nalogah ocenjujemo odgovor na vsako vprašanje posebej. Pri tem upoštevamo

naslednji kriterij:

1. raven:	Kandidat zapiše nekaj dejstev, a pomanjkljivih.	1–2
2. raven:	Kandidat zapiše vsa pomembna dejstva.	3–4
3. raven:	Kandidat razume in uporablja znanje,
	vendar z nekaterimi pomanjkljivostmi.	1–2
4. raven:	Kandidat razume in ustrezno uporablja znanje.	3–4
5. raven:	Kandidat vrednoti, analizira in povezuje informacije,
	vendar preveč posplošeno (posplošitve ne upoštevajo
	v celoti ugotovljenih dejstev).	1–2
6. raven:	Kandidat ustrezno vrednoti, analizira in povezuje
	informacije na podlagi ugotovljenih dejstev.	3–4

 

Če kandidat na posamezna vprašanja v nalogi poleg pravilnih odgovorov zapiše nekatere

napačne, se lahko najviše oceni na 1., 3. ali 5. ravni.

 

 

Kriterij za seminarsko nalogo pri maturitetnem izpitu iz psihologije (splošna matura)

 

Seminarska naloga je del maturitetnega izpita iz psihologije na splošni maturi in predstavlja 20% ocene, ocenjevanje je notranje. Dijakinje in dijaki izberejo naslov iz stalnega kataloga naslovov seminarskih nalog pri predmetu psihologija in po navodilih izdelajo maturitetno seminarsko nalogo.

Splošna ocenjevalna shema maturitetne seminarske naloge po predmetnem izpitnem katalogu:

 

1. Opredelitev in teoretična predstavitev problema

 

1. raven 2–3 točke

 

Problem ni opredeljen v skladu z naslovom naloge ali je oblikovan nejasno. Izbrani viri so laični ali presplošni glede na problem. Obseg virov je preskromen ali preobsežen. Izbrane informacije ne zadevajo neposredno ciljev in hipotez, so nepopolne in med seboj niso povezane v smiselno celoto. Cilji in hipoteze so neustrezno oblikovani: nejasni, preširoki oz. preozki ali nepreverljivi.

 

2. raven 2–3 točke

 

Problem je opredeljen v skladu z naslovom naloge, vendar premalo natančno. Izbrani viri so ustrezni glede na problem, toda pomanjkljivi. Izbrane informacije večinoma zadevajo cilje in hipoteze. Povzete so pomembne informacije, ki pa niso povezane v smiselno celoto. Cilji in hipoteze so ustrezno oblikovani, z manjšimi pomanjkljivostmi (npr. nekateri so nejasni, preširoki oziroma preozki ali nepreverljivi).

 

3. raven 4 točke

 

Problem je opredeljen jasno in natančno v skladu z naslovom seminarske naloge. Izbrani viri so ustrezni glede na problem in dovolj obsežni. Izbrane informacije zadevajo cilje in hipoteze. Povzete informacije so med seboj smiselno povezane v lahko berljivo in razumljivo celoto. Cilji in hipoteze so ustrezno oblikovani: jasni, konkretni in preverljivi.

 

2. Zbiranje in obdelava podatkov

 

1. raven 0-1 točka

 

Merski pripomoček ne ustreza povsem ciljem seminarske naloge, preskromen je ali preobsežen. Podatki niso bili izbrani na primernem vzorcu (npr. vzorec je premajhen ali ni izbran ustrezno). Vzorec in postopek zbiranja podatkov nista opisana. Statistična obdelava je neustrezna glede na podatke ali hipoteze. Prikaz rezultatov je nejasen ali nepregleden (npr. nepopolne tabele, nepotrebni grafi), nekateri rezultati niso prikazani.

 

2. raven 2-3 točke

 

Merski pripomoček je ustrezen glede na cilje seminarske naloge, vendar ima nekatere slabosti (npr. dvoumna ali sugestivna vprašanja). Podatki so zbrani na primernem vzorcu, ki omogoča sklepe v skladu s cilji seminarske naloge. Vzorec in postopek zbiranja podatkov sta opisana pomanjkljivo (npr. manjka navedba časa in kraja zbiranja podatkov). Uporabljena statistična obdelava je ustrezna, vendar zbrani podatki dopuščajo še dodatno obdelavo. Prikazani so vsi rezultati, vendar prikaz rezultatov v nekaterih delih ni jasen in pregleden.

 

3. raven 4-5 točk

 

Merski pripomoček je ustrezen glede na cilje seminarske naloge, pri tem pa kandidat pokaže izvirnost pri izdelavi ali kritično presojo pri izbiri ali priredbi. Podatki so zbrani na primernem vzorcu, ki omogoča sklepe v skladu s cilji seminarske naloge. Vzorec in postopek zbiranja podatkov sta opisana natančno in izčrpno. Statistična obdelava je ustrezna glede na podatke in hipoteze. Rezultati so prikazani jasno in pregledno, tako da jih je mogoče analizirati in interpretirati glede na cilje seminarske naloge.

 

 

3. Analiza in interpretacija rezultatov

 

1. raven 0-1 točka

 

Opis rezultatov je pomanjkljiv, kandidat zgolj ubesedi rezultate v tabelah in grafih. Presoja rezultatov glede na hipoteze ni ustrezna ali rezultati niso povezani s hipotezami. Interpretacija rezultatov je nekritična in enostranska, brez povezave rezultatov s širšimi psihološkimi spoznanji.

 

2. raven 2-3 točke

 

Opis rezultatov je večinoma ustrezen, kandidat povzame nekatere pomembne rezultate iz tabel in grafov. Presoja rezultatov glede na hipoteze je ustrezna, vendar je povezava med njimi preprosta (npr. rezultati potrjujejo hipotezo 1) ali pa kandidat presodi povezave le za nekatere hipoteze. Interpretacija rezultatov je obširna in ustrezna, a premalo kritična in nepovezana s širšimi psihološkimi spoznanji.

 

3. raven 4-5 točk

 

Opis rezultatov je ustrezen, kandidat povzame bistvene rezultate iz tabel in grafov. Presoja rezultatov glede na hipoteze je ustrezna. Povezava med njimi je jasno ubesedena, kandidat presodi vse povezave med rezultati in hipotezami. Interpretacija rezultatov je obširna, ustrezna, kritična in povezana s širšimi psihološkimi spoznanji.

 

4. Oblikovanje sklepov in ocenjevanje seminarske naloge

 

1. raven 0-1 točka

 

Oblikovani so očitni in preprosti sklepi, ki delno zadevajo cilje seminarske naloge. Nekateri sklepi niso veljavni glede na dobljene rezultate ali so neutemeljeno posplošeni. Sklepi niso umeščeni v širši okvir psiholoških teorij in raziskav. Presoje prednosti in pomanjkljivosti seminarske naloge ni ali je neustrezna. Predlogi možnosti nadaljnjega raziskovanja niso dani. Oblikovani so preprosti sklepi, nekateri sklepi niso veljavni glede na dobljene rezultate ali pa so neutemeljeno posplošeni. Presoje prednosti in pomanjkljivosti naloge ni ali pa je neustrezna.

 

2. raven 2 točki

 

Oblikovani so preprosti sklepi, ki zadevajo cilje seminarske naloge, ali ustrezni sklepi za večino ciljev. Sklepi so pomanjkljivo umeščeni v širši okvir psiholoških teorij in raziskav. Presoja prednosti in pomanjkljivosti seminarske naloge je ustrezna, vendar enostranska (npr. le presoja šibkosti seminarske naloge) ali pomanjkljiva. Predlagane so preproste in splošne možnosti nadaljnjega raziskovanja (npr. večji vzorec).

 

3. raven 3 točke

 

Oblikovani so ustrezni sklepi glede na cilje seminarske naloge. Sklepi so umeščeni v širši okvir

psiholoških teorij in raziskav. Presoja prednosti in pomanjkljivosti seminarske naloge je ustrezna in kritična. Predlagane so konkretne vsebinske in metodološke možnosti nadaljnjega raziskovanja.

 

5. Predstavitev (zgradbe) naloge

 

1. raven 0–1 točka

 

Seminarska naloga ne vsebuje vseh navedenih elementov. Besedilo je nejasno in dvoumno, včasih celo nerazumljivo. Pogosta je uporaba laičnih in nestrokovnih izrazov. Seznam virov je nepopoln ali preobsežen, viri v besedilu so neustrezno navedeni ali izpuščeni.

 

2. raven 2 točki

 

Seminarska naloga vsebuje vse elemente, vendar v neustreznem vrstnem redu. Besedilo je

jasno in razumljivo, toda besedišče je skopo. Uporaba strokovnih izrazov je ponekod neustrezna. Viri so v seznamu virov ustrezno navedeni, njihova navedba v besedilu pa je pomanjkljiva.

 

3. raven 3 točke

 

Seminarska naloga vsebuje vse elemente v ustreznem vrstnem redu. Besedilo je jasno in razumljivo, z bogatim besediščem. Uporaba strokovnih izrazov je ustrezna. Viri so v seznamu virov in v besedilu navedeni ustrezno in natančno.

 

• Kriteriji avtentične naloge
• Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcija, izražanje v obliki neumetnostnih ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov idr.
• Pisni kriteriji za ocenjevanje avtentičnih nalog, ki predstavljajo izražanje v obliki neumetnostnih besedil: osebna pisma o izkušnjah, doživetjih, dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprava video, avdio zapisa idr.
• Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti oz. prilagoditi glede na zahteve izvedene oblike naloge s čimer so dijaki seznanjeni pred izvedbo ocenjevanja.

Kriterij
%	Točke	Ocena
90–100	18–20	Odlično (5)
79–89	16–17	Prav dobro (4)
66–78	13–15	Dobro (3)
50–65	10–12	Zadostno (2)
0–49	0–9	Nezadostno (1)

Področje točkovanja
	0 – 1 točka	2 – 3 točke	4 – 5 točk
Preglednost in urejenost	Nepregleden/ premalo pregleden, površnost v izdelavi, slikovno gradivo ni v skladu z besedilom.	Vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno oz. je izdelek deloma nepregleden, slikovno gradivo je pretežno v skladu z besedilom.	Pregleden, čitljiv, pazljivo izdelan, zanimivo slikovno gradivo, ki je usklajeno z besedilom.
Vsebina	Veliko osnovnih/pomembnih podatkov manjka, navaja nepomembne podatke ali pojme, nekatere informacije so netočne, pomanjkljivo predstavljena vsebina.	Nekateri ključni podatki manjkajo, nekateri deli predstavitve niso povezani z naslovom dela, informacije so verodostojne, ustrezna in premalo organizirana vsebina.	Izbrani napisi ustrezno poudarjajo ključne točke ali dele vsebine, tekst vsebuje vse pomembne podatke, informacije so verodostojne, ustrezna in dobro organizirana vsebina.
Besedišče	Nejasno in neučinkovito besedilo, besedišče ni slikovito.	Natančno in jasno besedilo, vendar občasno izgubi osredotočenost, besedišče je slikovito.	Natančno in jasno besedilo, tudi zelo osredotočeno, besedišče je slikovito.
Ustvarjalnost	Idejno neustvarjalen izdelek.	Idejno delno ustvarjalen izdelek.	Idejno ustvarjalen izdelek.

Kriteriji predstavitve

• Glede na različne oblike predstavitev je možno navedene kriterije ustrezno spremeniti prilagoditi glede na zahteve izvedene oblike predstavitve s čimer so dijaki seznanjeni pred izvedbo ocenjevanja.

Kriterij
%	Točke	Ocena
90–100	15–16	Odlično (5)
79–89	13–14	Prav dobro (4)
66–78	11–12	Dobro (3)
50–65	8–10	Zadostno (2)
0–49	0–7	Nezadostno (1)

Opisni kriterij	4 točk	3 točke	2 točke	1 točki	0 točk
Način podajanja informacij	Govor je prost, razločen, razumljiv, naraven in tekoč. Kaže zavzetost nad temo. Način predstavitve je zelo domiseln.	Govor je večinoma prost, razločen, razumljiv, naraven in tekoč. Kaže zavzetost nad temo. Način predstavitve je domiseln.	Govor je večinoma prost, razločen in razumljiv, vendar ne tako naraven in tekoč. Kaže delno zavzetost nad temo. Način predstavitve je povprečen.	Pri govorjenju si v večji meri pomaga z zapisanim besedilom, govori manj razločno ali nenaravno. Zavzetosti nad temo ni zaznati. Način predstavitve je povprečen.	Izključno branje.
Stik s poslušalci	/	Vzpostavi aktiven stik s poslušalci in osmisli podano vsebino.	Vzpostavi aktiven stik s poslušalci in delno osmisli podano vsebino.	Vzpostavi neznaten aktiven stik s poslušalci in pomanjkljivo osmisli podano vsebino.	S poslušalci ne vzpostavi aktivnega stika in ne osmisli podane vsebine.
Upoštevanje časa	/	/	/	Upošteva časovno omejitev predstavitve.	Predstavitev ni v predvidenih časovnih okvirjih (prekratka ali predolga).
Ustreznost vsebine	Vsebina je popolnoma ustrezna, zamisel odlična.	Vsebina je večinoma ustrezna, zamisel dobra.	Vsebina je ustrezna v zadovoljivi meri, zamisel dobra.	Vsebina je deloma ustrezna, zamisel deloma dobra.	Vsebina je neustrezna, zamisel zelo pomanjkljiva.
Znanje o vsebini	Popolnoma ustrezno odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini.	Večinoma ustrezno odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so zadovoljivi.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so zelo pomanjkljivi.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so popolnoma neustrezni.

 

 

 

Sprejeto na sestanku strokovnega aktiva in velja od 1. 9. 2026 dalje.

KRITERIJI OCENJEVANJA pri predmetu PSIHOLOGIJA 4. LETNIK (program GIMNAZIJA)

 

Dijaki so s kriteriji ocenjevanja ustno seznanjeni na začetku šolskega leta.

 

PRI OCENJEVANJU DIJAKOV IN DIJAKINJ PRI PREDMETU PSIHOLOGIJA SE UPOŠTEVAJO:

• poznavanje temeljnih psiholoških pojmov, definicij in zakonitosti,
• razumevanje, pojasnjevanje in uporaba psiholoških pojmov, definicij, zakonitosti,
• zmožnost lastne interpretacije, vrednotenja in uporabe pridobljenega psihološkega znanja. Zahtevnostna raven ocenjevanja je prilagojena letniku, v katerem se pouk izvaja. Višji zahtevnostni nivo prinaša dodatno utrjevanje za psihologijo na maturi in poklicni maturi, kjer so poudarjeni še naslednji cilji: zmožnost interpretacije in analize psiholoških vsebin, korelacija z ostalimi družboslovnimi in naravoslovnimi predmeti, zmožnost povezovanja psihološkega znanja z drugimi družboslovnimi in naravoslovnimi znanji, zmožnost natančnega pisnega izražanja, pisanja esejev.

 

Za pozitivno ocenjen/opravljen predmet ob koncu ocenjevalnega obdobja oz. leta mora imeti dijak pridobljene vse ocene. Vse ocene morajo biti pozitivne. Če je katera izmed ocen negativna, jo mora dijak popraviti, sicer predmet opravlja na popravnem oz. dopolnilnem izpitu.

 

 

Popravni, predmetni in dopolnilni izpit

 

Pri psihologiji so vsi izpiti (popravni, predmetni, dopolnilni) pisni in trajajo 90 minut.

 

Izpit mora dijak opravljati ne glede na to, s katero obliko ocenjevanja pri rednem pouku ni bil uspešen oz. ocene ni pridobil.

 

Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.

 

Vse vrste izpitov potekajo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.

Kriterij ustnega ocenjevanja

 

Posamezen učitelj se lahko po lastni presoji odloči, ali bo ustno ocenjevanje napovedal. Učitelj lahko po lastni presoji napovedano ocenjevanje tudi ukine.

Praviloma se v šolski uri ustno oceni od dva do štiri dijake, razen če je ob predhodnem dogovoru z razredom napovedano drugače.

 

Ocena	Opis
Odlično (5)	Dijak dokazuje poglobljeno razumevanje strokovnih pojmov. Izraža se samostojno, vsebino smiselno povezuje, sam dodaja praktične primere. Argumentacije so jasne in konsistentne. Presojanje in sklepanje temelji na podlagi ugotovljenih dejstev.
Prav dobro (4)	Dijak vsebinsko ustrezno in smiselno odgovarja na zastavljena vprašanja. Odgovori so jasni, jedrnati in relevantni, izpeljave in utemeljitve so skladne in razumljive, posamični odlomki so večinoma smiselno zaokrožene celote in so pogosto med seboj dobro povezani. V argumentacijo vključuje ustrezno terminologijo in dokazuje poznavanje bistvenih strokovnih pojmov, čeprav so sodbe in sklepi še preveč posplošeni. Posplošitve ne upoštevajo ugotovljenih dejstev v celoti.
Dobro (3)	Dijak navaja pomembna dejstva, jih argumentira, a je argumentacija pomanjkljiva, nejasna in nekonsistentna. Dijak razume problematiko, ki jo prinaša vprašanje. Na dodatna vprašanja odgovarja delno, pozna primere, vendar ni vedno sposoben lastne uporabe spoznanj. Analiza je zgolj delna oz. nepopolna.
Zadostno (2)	Odgovori tvorijo pretežno celovito besedilo. Nekatere izpeljave in utemeljitve so delno razumljive, jasne. Odgovori na zastavljena vprašanja so večinoma opisni. Argumentacija je skromna, površna in nejasna.
Nezadostno (1)	Dijak ne navaja dejstev, ali pa navaja zgolj osnovna dejstva, ki so pomanjkljiva, informacije ne tvorijo povezane celote. Ne odgovarja smiselno in povezano.

 

• Kriteriji pisnega ocenjevanja
• Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk in točkovno vrednost posameznih nalog.

Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

 

odlično (5)	90–100 %
prav dobro (4)	79–89 %
dobro (3)	66–78 %
zadostno (2)	50–65 %
nezadostno (1)	0–49 %

Pisno ocenjevanje znanja traja do 45 minut oz. sorazmerno več za dijake, ki imajo z odločbo opredeljen podaljšan čas. Dovoljena je uporaba kemičnega svinčnika oz. nalivnega peresa. V kolikor dijak piše s svinčnikom, se naloga razveljavi. Uporaba kakršnihkoli drugih pripomočkov je prepovedana, razen v primerih, ko jih za potrebe izvedbe določi profesor, ali pa v primerih, ko so drugi pripomočki potrebni zaradi izvedbe prilagoditve dela dijakom z odločbo. Prepovedano je pogovarjanje s sosedom ali obračanje proti njemu. Kazen za kršitev je takojšen odvzem pisne naloge.

 

Pisna ocenjevanja pri predmetu Psihologija - priprava na maturo trajajo od 45 do 90 minut in so sestavljena iz različnih tipov nalog, npr. nalog izbirnega tipa, nalog dopolnjevanja in kratkih odgovorov, strukturiranih nalog, strukturiranih esejev itd.

 

Merila ocenjevanja za strukturirane eseje in strukturirane naloge so v skladu s predmetnim izpitnim katalogom za maturo pri psihologiji. Za strukturirane eseje velja naslednje:

 

1. raven:	Kandidat/-ka zapiše nekaj dejstev, a pomanjkljivih.	1–2
2. raven:	Kandidat/-ka zapiše vsa pomembna dejstva.	3–4
3. raven:	Kandidat/-ka razume in uporablja znanje, vendar z nekaterimi
	pomanjkljivostmi.	1–2
4. raven:	Kandidat/-ka razume in ustrezno uporablja znanje.	3–4
5. raven:	Kandidat/-ka vrednoti, analizira in povezuje informacije, vendar preveč posplošeno (posplošitve ne upoštevajo v celoti ugotovljenih dejstev).	1–2
6. raven:	Kandidat/-ka ustrezno vrednoti, analizira in povezuje informacije na
	podlagi ugotovljenih dejstev.	3–4

Posamezne sestavine eseja (dejstva, razumevanje in uporaba, sinteza in vrednotenje) se ocenijo ločeno. Če kandidat/-ka pri posameznih sestavinah eseja poleg pravilnih zapiše tudi nekatere napačne odgovore, se lahko najviše oceni na 1., 3. ali 5. ravni. Kandidat/-ka lahko dobi dodatne točke za notranjo zgradbo eseja. Kandidatu/-kandidatki se dodeli dodatna točka za notranjo zgradbo eseja, ko je vsaka od njegovih sestavin (poznavanje dejstev, razumevanje in uporaba, sinteza in vrednotenje) po ocenjevalnih merilih ocenjena na višji ravni (tj. na 2., 4. ali 6. ravni). Sestavine eseja so jasne in medsebojno povezane, zapisane v esejski obliki.

Pri strukturiranih nalogah ocenjujemo odgovor na vsako vprašanje posebej. Pri tem upoštevamo

naslednji kriterij:

1. raven:	Kandidat zapiše nekaj dejstev, a pomanjkljivih.	1–2
2. raven:	Kandidat zapiše vsa pomembna dejstva.	3–4
3. raven:	Kandidat razume in uporablja znanje,
	vendar z nekaterimi pomanjkljivostmi.	1–2
4. raven:	Kandidat razume in ustrezno uporablja znanje.	3–4
5. raven:	Kandidat vrednoti, analizira in povezuje informacije,
	vendar preveč posplošeno (posplošitve ne upoštevajo
	v celoti ugotovljenih dejstev).	1–2
6. raven:	Kandidat ustrezno vrednoti, analizira in povezuje
	informacije na podlagi ugotovljenih dejstev.	3–4

 

Če kandidat na posamezna vprašanja v nalogi poleg pravilnih odgovorov zapiše nekatere

napačne, se lahko najviše oceni na 1., 3. ali 5. ravni.

 

 

Kriterij za seminarsko nalogo pri maturitetnem izpitu iz psihologije (splošna matura)

 

Seminarska naloga je del maturitetnega izpita iz psihologije na splošni maturi in predstavlja 20% ocene, ocenjevanje je notranje. Dijakinje in dijaki izberejo naslov iz stalnega kataloga naslovov seminarskih nalog pri predmetu psihologija in po navodilih izdelajo maturitetno seminarsko nalogo.

Splošna ocenjevalna shema maturitetne seminarske naloge po predmetnem izpitnem katalogu:

 

1. Opredelitev in teoretična predstavitev problema

 

1. raven 2–3 točke

 

Problem ni opredeljen v skladu z naslovom naloge ali je oblikovan nejasno. Izbrani viri so laični ali presplošni glede na problem. Obseg virov je preskromen ali preobsežen. Izbrane informacije ne zadevajo neposredno ciljev in hipotez, so nepopolne in med seboj niso povezane v smiselno celoto. Cilji in hipoteze so neustrezno oblikovani: nejasni, preširoki oz. preozki ali nepreverljivi.

 

2. raven 2–3 točke

 

Problem je opredeljen v skladu z naslovom naloge, vendar premalo natančno. Izbrani viri so ustrezni glede na problem, toda pomanjkljivi. Izbrane informacije večinoma zadevajo cilje in hipoteze. Povzete so pomembne informacije, ki pa niso povezane v smiselno celoto. Cilji in hipoteze so ustrezno oblikovani, z manjšimi pomanjkljivostmi (npr. nekateri so nejasni, preširoki oziroma preozki ali nepreverljivi).

 

3. raven 4 točke

 

Problem je opredeljen jasno in natančno v skladu z naslovom seminarske naloge. Izbrani viri so ustrezni glede na problem in dovolj obsežni. Izbrane informacije zadevajo cilje in hipoteze. Povzete informacije so med seboj smiselno povezane v lahko berljivo in razumljivo celoto. Cilji in hipoteze so ustrezno oblikovani: jasni, konkretni in preverljivi.

 

2. Zbiranje in obdelava podatkov

 

1. raven 0-1 točka

 

Merski pripomoček ne ustreza povsem ciljem seminarske naloge, preskromen je ali preobsežen. Podatki niso bili izbrani na primernem vzorcu (npr. vzorec je premajhen ali ni izbran ustrezno). Vzorec in postopek zbiranja podatkov nista opisana. Statistična obdelava je neustrezna glede na podatke ali hipoteze. Prikaz rezultatov je nejasen ali nepregleden (npr. nepopolne tabele, nepotrebni grafi), nekateri rezultati niso prikazani.

 

2. raven 2-3 točke

 

Merski pripomoček je ustrezen glede na cilje seminarske naloge, vendar ima nekatere slabosti (npr. dvoumna ali sugestivna vprašanja). Podatki so zbrani na primernem vzorcu, ki omogoča sklepe v skladu s cilji seminarske naloge. Vzorec in postopek zbiranja podatkov sta opisana pomanjkljivo (npr. manjka navedba časa in kraja zbiranja podatkov). Uporabljena statistična obdelava je ustrezna, vendar zbrani podatki dopuščajo še dodatno obdelavo. Prikazani so vsi rezultati, vendar prikaz rezultatov v nekaterih delih ni jasen in pregleden.

 

3. raven 4-5 točk

 

Merski pripomoček je ustrezen glede na cilje seminarske naloge, pri tem pa kandidat pokaže izvirnost pri izdelavi ali kritično presojo pri izbiri ali priredbi. Podatki so zbrani na primernem vzorcu, ki omogoča sklepe v skladu s cilji seminarske naloge. Vzorec in postopek zbiranja podatkov sta opisana natančno in izčrpno. Statistična obdelava je ustrezna glede na podatke in hipoteze. Rezultati so prikazani jasno in pregledno, tako da jih je mogoče analizirati in interpretirati glede na cilje seminarske naloge.

 

 

3. Analiza in interpretacija rezultatov

 

1. raven 0-1 točka

 

Opis rezultatov je pomanjkljiv, kandidat zgolj ubesedi rezultate v tabelah in grafih. Presoja rezultatov glede na hipoteze ni ustrezna ali rezultati niso povezani s hipotezami. Interpretacija rezultatov je nekritična in enostranska, brez povezave rezultatov s širšimi psihološkimi spoznanji.

 

2. raven 2-3 točke

 

Opis rezultatov je večinoma ustrezen, kandidat povzame nekatere pomembne rezultate iz tabel in grafov. Presoja rezultatov glede na hipoteze je ustrezna, vendar je povezava med njimi preprosta (npr. rezultati potrjujejo hipotezo 1) ali pa kandidat presodi povezave le za nekatere hipoteze. Interpretacija rezultatov je obširna in ustrezna, a premalo kritična in nepovezana s širšimi psihološkimi spoznanji.

 

3. raven 4-5 točk

 

Opis rezultatov je ustrezen, kandidat povzame bistvene rezultate iz tabel in grafov. Presoja rezultatov glede na hipoteze je ustrezna. Povezava med njimi je jasno ubesedena, kandidat presodi vse povezave med rezultati in hipotezami. Interpretacija rezultatov je obširna, ustrezna, kritična in povezana s širšimi psihološkimi spoznanji.

 

4. Oblikovanje sklepov in ocenjevanje seminarske naloge

 

1. raven 0-1 točka

 

Oblikovani so očitni in preprosti sklepi, ki delno zadevajo cilje seminarske naloge. Nekateri sklepi niso veljavni glede na dobljene rezultate ali so neutemeljeno posplošeni. Sklepi niso umeščeni v širši okvir psiholoških teorij in raziskav. Presoje prednosti in pomanjkljivosti seminarske naloge ni ali je neustrezna. Predlogi možnosti nadaljnjega raziskovanja niso dani. Oblikovani so preprosti sklepi, nekateri sklepi niso veljavni glede na dobljene rezultate ali pa so neutemeljeno posplošeni. Presoje prednosti in pomanjkljivosti naloge ni ali pa je neustrezna.

 

2. raven 2 točki

 

Oblikovani so preprosti sklepi, ki zadevajo cilje seminarske naloge, ali ustrezni sklepi za večino ciljev. Sklepi so pomanjkljivo umeščeni v širši okvir psiholoških teorij in raziskav. Presoja prednosti in pomanjkljivosti seminarske naloge je ustrezna, vendar enostranska (npr. le presoja šibkosti seminarske naloge) ali pomanjkljiva. Predlagane so preproste in splošne možnosti nadaljnjega raziskovanja (npr. večji vzorec).

 

3. raven 3 točke

 

Oblikovani so ustrezni sklepi glede na cilje seminarske naloge. Sklepi so umeščeni v širši okvir

psiholoških teorij in raziskav. Presoja prednosti in pomanjkljivosti seminarske naloge je ustrezna in kritična. Predlagane so konkretne vsebinske in metodološke možnosti nadaljnjega raziskovanja.

 

5. Predstavitev (zgradbe) naloge

 

1. raven 0–1 točka

 

Seminarska naloga ne vsebuje vseh navedenih elementov. Besedilo je nejasno in dvoumno, včasih celo nerazumljivo. Pogosta je uporaba laičnih in nestrokovnih izrazov. Seznam virov je nepopoln ali preobsežen, viri v besedilu so neustrezno navedeni ali izpuščeni.

 

2. raven 2 točki

 

Seminarska naloga vsebuje vse elemente, vendar v neustreznem vrstnem redu. Besedilo je

jasno in razumljivo, toda besedišče je skopo. Uporaba strokovnih izrazov je ponekod neustrezna. Viri so v seznamu virov ustrezno navedeni, njihova navedba v besedilu pa je pomanjkljiva.

 

3. raven 3 točke

 

Seminarska naloga vsebuje vse elemente v ustreznem vrstnem redu. Besedilo je jasno in razumljivo, z bogatim besediščem. Uporaba strokovnih izrazov je ustrezna. Viri so v seznamu virov in v besedilu navedeni ustrezno in natančno.

 

• Kriteriji avtentične naloge
• Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcija, izražanje v obliki neumetnostnih ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov idr.
• Pisni kriteriji za ocenjevanje avtentičnih nalog, ki predstavljajo izražanje v obliki neumetnostnih besedil: osebna pisma o izkušnjah, doživetjih, dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprava video, avdio zapisa idr.
• Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti oz. prilagoditi glede na zahteve izvedene oblike naloge s čimer so dijaki seznanjeni pred izvedbo ocenjevanja.

Kriterij
%	Točke	Ocena
90–100	18–20	Odlično (5)
79–89	16–17	Prav dobro (4)
66–78	13–15	Dobro (3)
50–65	10–12	Zadostno (2)
0–49	0–9	Nezadostno (1)

Področje točkovanja
	0 – 1 točka	2 – 3 točke	4 – 5 točk
Preglednost in urejenost	Nepregleden/ premalo pregleden, površnost v izdelavi, slikovno gradivo ni v skladu z besedilom.	Vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno oz. je izdelek deloma nepregleden, slikovno gradivo je pretežno v skladu z besedilom.	Pregleden, čitljiv, pazljivo izdelan, zanimivo slikovno gradivo, ki je usklajeno z besedilom.
Vsebina	Veliko osnovnih/pomembnih podatkov manjka, navaja nepomembne podatke ali pojme, nekatere informacije so netočne, pomanjkljivo predstavljena vsebina.	Nekateri ključni podatki manjkajo, nekateri deli predstavitve niso povezani z naslovom dela, informacije so verodostojne, ustrezna in premalo organizirana vsebina.	Izbrani napisi ustrezno poudarjajo ključne točke ali dele vsebine, tekst vsebuje vse pomembne podatke, informacije so verodostojne, ustrezna in dobro organizirana vsebina.
Besedišče	Nejasno in neučinkovito besedilo, besedišče ni slikovito.	Natančno in jasno besedilo, vendar občasno izgubi osredotočenost, besedišče je slikovito.	Natančno in jasno besedilo, tudi zelo osredotočeno, besedišče je slikovito.
Ustvarjalnost	Idejno neustvarjalen izdelek.	Idejno delno ustvarjalen izdelek.	Idejno ustvarjalen izdelek.

Kriteriji predstavitve

• Glede na različne oblike predstavitev je možno navedene kriterije ustrezno spremeniti prilagoditi glede na zahteve izvedene oblike predstavitve s čimer so dijaki seznanjeni pred izvedbo ocenjevanja.

Kriterij
%	Točke	Ocena
90–100	15–16	Odlično (5)
79–89	13–14	Prav dobro (4)
66–78	11–12	Dobro (3)
50–65	8–10	Zadostno (2)
0–49	0–7	Nezadostno (1)

Opisni kriterij	4 točk	3 točke	2 točke	1 točki	0 točk
Način podajanja informacij	Govor je prost, razločen, razumljiv, naraven in tekoč. Kaže zavzetost nad temo. Način predstavitve je zelo domiseln.	Govor je večinoma prost, razločen, razumljiv, naraven in tekoč. Kaže zavzetost nad temo. Način predstavitve je domiseln.	Govor je večinoma prost, razločen in razumljiv, vendar ne tako naraven in tekoč. Kaže delno zavzetost nad temo. Način predstavitve je povprečen.	Pri govorjenju si v večji meri pomaga z zapisanim besedilom, govori manj razločno ali nenaravno. Zavzetosti nad temo ni zaznati. Način predstavitve je povprečen.	Izključno branje.
Stik s poslušalci	/	Vzpostavi aktiven stik s poslušalci in osmisli podano vsebino.	Vzpostavi aktiven stik s poslušalci in delno osmisli podano vsebino.	Vzpostavi neznaten aktiven stik s poslušalci in pomanjkljivo osmisli podano vsebino.	S poslušalci ne vzpostavi aktivnega stika in ne osmisli podane vsebine.
Upoštevanje časa	/	/	/	Upošteva časovno omejitev predstavitve.	Predstavitev ni v predvidenih časovnih okvirjih (prekratka ali predolga).
Ustreznost vsebine	Vsebina je popolnoma ustrezna, zamisel odlična.	Vsebina je večinoma ustrezna, zamisel dobra.	Vsebina je ustrezna v zadovoljivi meri, zamisel dobra.	Vsebina je deloma ustrezna, zamisel deloma dobra.	Vsebina je neustrezna, zamisel zelo pomanjkljiva.
Znanje o vsebini	Popolnoma ustrezno odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini.	Večinoma ustrezno odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so zadovoljivi.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so zelo pomanjkljivi.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so popolnoma neustrezni.

 

 

 

Sprejeto na sestanku strokovnega aktiva in velja od 1. 9. 2026 dalje.

 

NAČRT OCENJEVANJA

SOCIOLOGIJA

2. LETNIK (SPLOŠNA GIMNAZIJA, UMETNIŠKA GIMNAZIJA)

ŠTEVILO UR: 70 UR

 

1. KRITERIJI OCENJEVANJA

 

Dijaki so z načinom in kriteriji poteka pisnega ocenjevanja znanja seznanjeni na začetku šolskega leta, merila ocenjevanja pa so navedena na pisnem preverjanju znanja.

Z dijaki na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja določimo datume za pisno ocenjevanje znanja.

 

Pisno preverjanje znanja obsega naloge iz temeljnih vsebin predmeta, določenih v učnem načrtu, vključuje pa vprašanja objektivnega, strukturiranega in problemskega tipa. Pri sestavi pisnih nalog se upošteva, da preverjanje ne zajema le faktografskega znanja, ampak tudi zahtevnejše taksonomske stopnje (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje).

 

Kriteriji pisnega ocenjevanja so:

 

0–50	1
51–64	2
65–79	3
80–89	4
90–100	5

 

Dijaki negativno oceno iz pisnega preverjanja znanja popravljajo s ponovnim pisnim preverjanjem, za datum se dogovorijo z učiteljem.

 

Dijaki, ki ne pišejo v dogovorjenem terminu, pišejo test takoj naslednjo uro ali po dogovoru z učiteljem (dijaki se morajo sami dogovoriti z učiteljem pred to uro: ustno ali pisno). Če dijakov ni tudi takrat, so neocenjeni (razen v primerih, ko izostajajo od pouka zaradi opravičenih razlogov).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ocenjevalni kriterij za diskusijski prispevek in njegovo javno predstavitev

 

1. Izdelava prispevka (80%)

PODROČJE OCENJEVANJA		OCENJEVALNA LESTVICA
a) Urejenost naloge (30%)	Splošna urejenost (tehnična oblikovanost)	0-5
	Jezikovna pravilnost.	0-5
	Citiranje literature in virov.	0-20
b) Vsebina naloge(50%)	Ustreznost in natančnost obravnavane temePoznavanje, razumevanje in vrednotenje problema Uporabnost v praksi   Vključevanje aktualnih vsebin. Uporaba sociološke termniologije	0-10  0-10 0-10 0-10 0-10

 

2. Javna predstavitev (20%)

PODROČJE OCENJEVANJA	OCENJEVALNA LESTVICA
1. Govorni nastop (jasno, jedrnato, primerno izražanje v zbornem jeziku; primernost nebesedne komunikacije; suveren, nazoren in domiseln nastop brez branja) in način predstavitve (inovativni pristopi k obravnavani tematiki)	0-10
2. Obvladovanje snovi (obvlada podrobnosti v zvezi z nalogo, pokaže poznavanje in razumevanje predstavljene teme)	0-10

 

 

 

 

 

Končna ocena diskusijskega prispevka in javne predstavitve:

 

0–50 točk – nezadostno (1)

51–64 točk – zadostno (2)

65–79 točk – dobro (3)

80–89 točk – prav dobro (4)

90–100 točk – odlično (5)

 

 

 

Ocenjevalni kriterij za sociološko mapo

 

 

Sociološka mapa vsebuje:

1. Naslovno stran (logotip šole, naslov sociološke mape, datum in kraj, avtorja ter razred).
2. Kazalo
3. Gradivo z domačimi nalogami s področja sociologije, ki ga pripravi učitelj predmeta
4. 4 članke s sociološko tematiko (dijak poišče sam med šolskim letom)

 

Naslov članka
Utemeljitev izbora (ustrezno utemeljite, zakaj ste izbrali članek).

Kratek povzetek članka (do 100 besed)

Sociološka tematika, s katero je povezana prebrana vsebina članka (religija, družina, šola, kultura, socializacija, globalizacija, politični sistemi, odklonskost ...). Povezavo med vsebino in sociološkim znanjem podkrepite z ustreznimi argumenti. Pri tem uporabite tudi strokovno (lahko tudi znanstveno literaturo).

Vaš pogled na temo oz. kritična presoja: zapis lastnega razmišljanja ob branju. Zapišite lastno argumentirano mnenje o prebrani problematiki – opredelite se do področja.

5. Seznam virov in literature

 

 

Ocenjevanje oddanega gradiva (4 domačih nalog), ki jih pripravi učitelj predmeta
(skupaj 40 točk).

 

Kriterij	Opis	Točke
Razumevanje vsebine in pravilnost odgovorov	Dijak pravilno odgovori na zastavljena vprašanja, pokaže razumevanje prebranega/ogledanega gradiva. – napačni ali zelo površni odgovori = 0–1 točka – delno pravilni, a nerazviti = 2 točki – pravilni in jasni = 3 točke	0–3 točke
Uporaba socioloških pojmov in teorij	Dijak v odgovorih uporablja ustrezne sociološke pojme, koncepte in teorije iz učnega načrta (npr. socializacija, družbene skupine, neenakost, globalizacija …). – brez uporabe pojmov = 0 – redka in nepopolna raba = 1 – občasna, delno ustrezna raba = 2 – redna in pravilna raba pojmov = 3	0–3 točke
Refleksija / lastno razmišljanje	Prisoten je lasten pogled, kritična presoja in povezovanje z aktualnimi družbenimi pojavi ali osebnimi izkušnjami. – brez refleksije = 0 – kratko osebno mnenje = 1 – poglobljena, kritična refleksija = 2	0–2 točki
Urejenost in jezik	Naloga je smiselno strukturirana (naslovi, odstavki), slogovno in jezikovno ustrezna. – zelo površno urejena ali z veliko napakami = 0 – jasna in razumljiva, z manj napakami = 1	0–1 točka
Navajanje virov (če je zahtevano)	Viri in literatura so navedeni skladno z navodili (sprotno navajanje, seznam virov). – napačno ali brez virov = 0 – ustrezno in enotno navajanje = 1	0–1 točka

 

 

Vsaka naloga se ovrednoti s točkami 0—10.

 

 

Ocenjevanje člankov s sociološko tematiko, ki si jih dijak izbere sam (4 članki), skupaj 60 točk.
 

Kriterij	Opis	Točke
Urejenost in jezikovna pravilnost	Jasna struktura zapisa (naslov članka, kratek povzetek, vsebina, zaključek), smiselna organizacija besedila, jezikovno in slogovno ustrezno.	2 točka
Izbor in utemeljitev članka	Članek je relevanten za obravnavano sociološko tematiko; dijak utemelji, zakaj ga je izbral.	3 točki
Povezava s sociološkim znanjem	Jasno pokaže povezavo med vsebino članka in sociološkimi koncepti, teorijami, pojmi iz učnega načrta (npr. socializacija, neenakost, globalizacija …).	4 točke
Lastni pogled/refleksija	Dijak izrazi lastno mnenje, kritično refleksijo in morebitno primerjavo z lastnimi izkušnjami ali aktualnimi družbenimi dogajanji.	4 točki
Navajanje virov	Pravilno sprotno citiranje in enotno oblikovan seznam virov in literature (po navodilih).	2 točka

 

 

Vsak članek se ovrednoti s točkami 0—15.

 

 

 

Končno oceno predstavlja seštevek vseh točk glede na spodnji kriterij:

 

0–49 točk				0–49 %	Nzd (1)
50–64 točk			50–64 %		Zd (2)
65–79 točk			65–79 %		Db (3)
80–89 točk			80–89 %		Pdb (4)
90–100 točk				90–100 %	Odl (5)

 

 

Dijaki med letom oddajo 4 vsebinske sklope sociološke mape (domače naloge in samostojna analiza članka). Rok in način oddaje učitelj določi na začetku šolskega leta in z njim seznani dijake.

 

 

NAČRT OCENJEVANJA

SOCIOLOGIJA

3. LETNIK – PRIPRAVE NA MATURO

ŠTEVILO UR: 70 UR

 

1. KRITERIJI OCENJEVANJA

 

Dijaki so z načinom in kriteriji poteka pisnega ocenjevanja znanja seznanjeni na začetku šolskega leta, merila ocenjevanja pa so navedena na pisnem preverjanju znanja.

Z dijaki na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja določimo datume za pisno ocenjevanje znanja.

 

Pisno ocenjevanje znanja obsega naloge iz temeljnih vsebin predmeta, določenih v učnem načrtu, vključuje pa vprašanja objektivnega, strukturiranega in problemskega tipa. Pri sestavi pisnih nalog se upošteva, da preverjanje ne zajema le faktografskega znanja, ampak tudi zahtevnejše taksonomske stopnje (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje). Pisno ocenjevanje znanja v 3. letnik vključuje tudi sociološki esej.

 

Ocenjevanje sociološkega eseja

 

Pri sociološkem eseju se ocenjuje:

 

• razumevanje zastavljenega sociološkega problema;
• ustreznost, natančnost in pravilnost sociološkega znanja;
• uporaba ustreznih socioloških pojmov, konceptov in teorij;
• sposobnost povezovanja teoretičnega znanja s konkretnimi družbenimi pojavi in primeri;
• argumentiranost trditev in sociološka utemeljitev stališč;
• sposobnost analize, primerjave, interpretacije in vrednotenja;
• smiselna strukturiranost in povezanost besedila;
• uporaba ustrezne sociološke terminologije.

 

Kriteriji pisnega ocenjevanja so:

 

0–50	1
51–64	2
65–79	3
80–89	4
90–100	5

 

 

 

 

 

Ocenjevalni kriterij za sociološki esej

Pri ocenjevanju sociološkega eseja se upoštevajo naslednji kriteriji:

Področje ocenjevanja	Kriterij
Poznavanje in razumevanje sociološke vsebine	Dijak izkazuje poznavanje in razumevanje obravnavane problematike ter ustrezno uporablja sociološke pojme, koncepte, teorije in terminologijo.
Analiza in povezovanje sociološkega znanja	Dijak problem obravnava sociološko, povezuje različna sociološka spoznanja ter jih uporablja pri razlagi konkretnih družbenih pojavov in procesov. Vključuje ustrezne primere.
Argumentacija in kritična presoja	Dijak svoje trditve pojasnjuje in utemeljuje, oblikuje sociološke argumente, upošteva različne vidike problema ter izkazuje sposobnost kritične presoje in oblikovanja utemeljenih sklepov.
Struktura in celovitost eseja	Esej je vsebinsko ustrezen, smiselno strukturiran in povezan. Dijak se osredotoča na zastavljeni problem, razvija svoje misli ter oblikuje smiseln zaključek.

Število točk, ki jih je mogoče doseči pri sociološkem eseju, je določeno pri posameznem pisnem ocenjevanju znanja, ker je sociološki esej del pisnega ocenjevanja znanja.

Dijaki negativno oceno iz pisnega preverjanja znanja popravljajo s ponovnim pisnim preverjanjem, za datum se dogovorijo z učiteljem.

 

Dijaki, ki ne pišejo v dogovorjenem terminu, pišejo test takoj naslednjo uro ali po dogovoru z učiteljem (dijaki se morajo sami dogovoriti z učiteljem pred to uro: ustno ali pisno). Če dijakov ni tudi takrat, so neocenjeni (razen v primerih, ko izostajajo od pouka zaradi opravičenih razlogov).

 

NAČRT OCENJEVANJA

SOCIOLOGIJA

4. LETNIK – PRIPRAVE NA MATURO

 

Pri načrtovanju in izvajanju pouka v 4. letniku se poleg učnega načrta upošteva tudi veljavni Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – sociologija. Obravnavane vsebine, tipi nalog, način preverjanja in ocenjevanja ter priprava na pisanje sociološkega eseja so usmerjeni v razvijanje znanja in spretnosti, ki jih dijaki potrebujejo pri opravljanju splošne mature iz sociologije.

 

1. KRITERIJI OCENJEVANJA

Dijaki so z načinom in kriteriji poteka pisnega ocenjevanja znanja seznanjeni na začetku šolskega leta, merila ocenjevanja pa so navedena na pisnem ocenjevanju znanja.

Z dijaki na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja določimo datume za pisno ocenjevanje znanja.

Pisno ocenjevanje znanja obsega naloge iz temeljnih vsebin predmeta, določenih v učnem načrtu in Predmetnem izpitnem katalogu za splošno maturo – sociologija. Pisno ocenjevanje vključuje strukturirana vprašanja in esejska vprašanja po vzoru maturitetnih izpitnih pol.

Pri sestavi pisnih nalog se upošteva, da ocenjevanje ne zajema le faktografskega znanja, ampak tudi zahtevnejše taksonomske stopnje (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza in vrednotenje).

Kriteriji pisnega ocenjevanja so:

0–50 % – nezadostno (1)
51–64 % – zadostno (2)
65–79 % – dobro (3)
80–89 % – prav dobro (4)
90–100 % – odlično (5)

Dijaki negativno oceno iz pisnega ocenjevanja znanja popravljajo s ponovnim pisnim ocenjevanjem, za datum se dogovorijo z učiteljem.

Dijaki, ki ne pišejo v dogovorjenem terminu, pišejo test takoj naslednjo uro ali po dogovoru z učiteljem (dijaki se morajo sami dogovoriti z učiteljem pred to uro: ustno ali pisno). Če dijakov ni tudi takrat, so neocenjeni, razen v primerih, ko izostajajo od pouka zaradi opravičenih razlogov.

OCENJEVANJE SOCIOLOŠKEGA ESEJA

Pri ocenjevanju sociološkega eseja se uporabljajo merila, določena v veljavnem Predmetnem izpitnem katalogu za splošno maturo – sociologija. Esejski odgovor se ovrednoti z največ 20 točkami.

Pri pisanju sociološkega eseja se od dijaka pričakuje sociološka obravnava zastavljenega problema, uporaba ustreznega sociološkega znanja in terminologije, argumentirano oblikovanje zaključkov ter povezovanje obravnavanega problema s širšim družbenim kontekstom.

Splošna shema za ocenjevanje esejskih odgovorov:

0–5 točk
Ni razviden sociološki uvid v problem ali vsebina odgovora ne ustreza zastavljeni nalogi. Odgovor ne vsebuje pomembnih elementov za analizo problema ali razpravo o njem; navedenih je le nekaj zdravorazumskih ugotovitev, dejstev in informacij. Sociološka terminologija ni uporabljena, besedilo ni povezano.

6–9 točk
Problem je delno opredeljen. Navedena so nekatera ustrezna dejstva, ugotovitve in informacije, več navedenih ugotovitev in trditev pa je napačnih. Zapisana dejstva in trditve niso argumentirani. Na podlagi navedenih podatkov so zaključki oblikovani le deloma.

10–13 točk
Problem je opredeljen. Navedena dejstva, ugotovitve in informacije so delno ustrezni in sociološko relevantni. Na podlagi navedenih podatkov so oblikovani zaključki, pomembni za razčlenitev problema ali razpravo o njem, in so delno argumentirani.

14–17 točk
Problem je jasno opredeljen. Navedene so ustrezne in sociološko relevantne ugotovitve, dejstva in informacije. Na njihovi podlagi so oblikovani zaključki, argumentirani s poznavanjem sociološke problematike. V odgovoru je ustrezno uporabljena sociološka terminologija in nakazano poznavanje socioloških teorij, če to naloga izrecno zahteva.

18–20 točk
Problem je jasno opredeljen. Navedeni so ustrezni in sociološko relevantni podatki, informacije in dejstva. Med seboj so povezani in omogočajo oblikovanje ustreznih zaključkov, ki so celovito argumentirani. V odgovoru je ustrezno uporabljena sociološka terminologija in sociološke teorije, če naloga to izrecno zahteva. Odgovor izkazuje povezovanje problema iz naslova z drugimi sociološko relevantnimi problemi oziroma je problem iz naslova umeščen v širši družbeni okvir.

Pri vrednotenju se upoštevata tudi jezikovna oblikovanost in urejenost besedila. Če je esej jezikovno neustrezen, se lahko doseženo število točk zmanjša za največ 5 točk.

Pri posamezni esejski nalogi se poleg splošne ocenjevalne sheme upoštevajo tudi konkretna vsebinska navodila za ocenjevanje glede na zastavljeno temo.

 

Pri pripravi pisnih ocenjevanj znanja se smiselno upoštevajo struktura, tipi nalog in zahtevnost nalog, določeni v Predmetnem izpitnem katalogu za splošno maturo – sociologija, pri čemer posamezna šolska pisna ocenjevanja niso nujno v celoti oblikovana kot maturitetna izpitna pola.

 

 

 

ZGODOVINA

 

- KRITERIJI OCENJEVANJA –

2026/2027

 

 

 

A)   USTNO OCENJEVANJE

 

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
Dijak: - ne zna ali pozna zelo malo učne snovi, - zamenjuje pojme, - obnavlja snov brez povezav in ne pozna bistva posameznih pojmov, - napačno razlaga, - ne pozna dejstva, imen, dogodkov, - nima urejenega zvezka .	NEZADOSTNO (1)
Dijak: - ima pomanjkljivo znanje, - slabo razume, - obnavlja učno snov z nekaterimi bistvenimi elementi, - zelo potrebuje pomoč učitelja, - nima urejenega zvezka.	ZADOSTNO (2)
Dijak: - ima dobro znanje, - pravilno oblikuje odgovore, - razume učno snov brez podrobnosti, - ima nekatere primanjkljaje v znanju, - navaja učno snov po zapiskih ali po učbeniku, - potrebuje učiteljevo pomoč in jo dobro izkoristi, - ima pomanjkljivo urejen zvezek.	DOBRO (3)
Dijak: - razume učno snov, - nima pomanjkljivega znanja, - pozna bistvene elemente učne snovi s podrobnostmi, - skoraj ne potrebuje učiteljeve pomoči, - oblikuje odgovore s svojimi besedami, - pojasnjuje, primerja, logično razlaga, povezuje podobnosti in razlikuje, - ima težave le pri sintezi in vrednotenju, - ima urejen zvezek.	PRAV DOBRO (4)
Dijak: - zelo dobro razume učno snov, - dodatna vprašanja učitelja ga ne zmedejo, - kaže veliko samostojnost pri posredovanju in opisovanju problemov in primerov, - samostojno logično razlaga, interpretira podatke, razširja in povezuje, - odlično obvlada sintezo in vrednotenje, - ima urejen zvezek.	ODLIČNO (5)

 

B)   PISNO OCENJEVANJE (pisni preizkusi znanja)                                                                                

 

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik.

 

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
0-49%	NEZADOSTNO (1)
50-64%	ZADOSTNO (2)
65-79%	DOBRO (3)
80-89%	PRAV DOBRO (4)
90-100%	ODLIČNO (5)

 

Način ocenjevanja:

• ocenjuje se znanje, razumevanje,  uporaba znanj, analiza in sinteza, vrednotenje znanj ter spretnosti oz. veščine; ob tem se v nalogah uporabljajo zemljevidi, slikovno in drugo ilustrativno gradivo, grafično gradivo, pisni viri in druga besedila;
• v šolskem letu se znanje praviloma ocenjuje z največ tremi pisnimi nalogami, pri pripravah na maturo pa praviloma z največ štirimi pisnimi nalogami.

 

 

Ponavljanje nalog:

• če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot tretjina, se pisanje za dijake z negativno ocenjenimi pisnimi izdelki in za tiste, ki to kljub pozitivni oceni želijo, enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni.

 

C)   OCENJEVANJE DRUGIH IZDELKOV

 

1. SKUPINSKO DELO Z JAVNO PREDSTAVITVIJO DELA

 

OCENA ELEMENTI	Slabo = 0-1 točka	Dobro = 2-3 točke	zelo dobro = 4-5 točk
PRIPRAVLJENOST NA DELO (Oceni se skupina.)	Skupina nima nobene literature, temveč razpolaga le s printi z interneta (v slovenščini ali tujem jeziku).	Skupina razpolaga z učbeniki in printi z interneta (v slovenščini).	Skupina razpolaga z učbeniki, dodatno strokovno literaturo in printi z interneta (tudi v tujem jeziku).
DELO IN SODELOVANJE (Oceni se posameznik.)	Dijak odklanja delo in sodelovanje v skupini, - učitelj mora dijaka opozoriti na njegovo, nedelo oz. nesodelovanje, - dijak ne dela in ne sodeluje dovolj zavzeto, - dijak s svojim nedelom moti delo skupine, - skupina dela in izvedbe ne organizira dobro, - nepozornost do predstavitve drugih skupin.	Dijak izvršuje svoje delo, a pri organizaciji in izvedbi potrebuje pomoč učitelja, - dijak občasno ne izvršuje svoje naloge dovolj zavzeto, - skupina pri organizaciji dela potrebuje pomoč učitelja, - nepozornost do predstavitve drugih skupin.	Dijak v skupini sodeluje in prizadevno izvršuje svoje delo, - delo v skupini je organizirano samostojno in dobro, - dijak pozorno sledi predstavitvi drugih skupin.
TABELSKA SLIKA (Oceni se skupina.)	Tabelske slike ni, - tabelska slika je nepregledna in nejasna, - tabelska slika vsebuje preveč teksta, - tabelska slika ima slovnične in vsebinske napake, - tabelska slika je nepopolna.	Tabelska slika vsebuje preveč teksta, - vsebina na tabelski sliki je slabo organizirana, - tabelska slika ima manjše slovnične in vsebinske napake.	Tabelska slika je jasna in pregledna, - tabelska slika vsebuje vse bistvene informacije, - tabelska slika nima nobenih (slovničnih in vsebinskih) napak.
PREDSTAVITEV (Oceni se posameznik.)	Predstavitve ni, - dijak se med predstavitvijo neprimerno vede, - dijak svojo predstavitev v celoti bere z lista, - za predstavitve niso zadolženi vsi člani skupine, - v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje ne zna odgovoriti.	Dijak svojo predstavitev občasno bere z lista, - dijak se med predstavitvijo občasno neprimerno vede, - za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine, - v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje slabo odgovarja.	Dijak svojo predstavitev izvede samostojno, brez pomoči lista, - dijakov nastop je primeren, - za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine, - v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje prepričljivo odgovarja.
DELOVNI LIST (Oceni se skupina.)	Delovnega lista ni, - delovni list ne dosega predpisanega obsega, - delovni list ni bil oddan pravočasno, - delovni list je narejen površno, - v tekstu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake.	Delovni list obsega predpisani obseg, - delovni list vsebuje različna vprašanja, a so to predvsem vprašanja nižjega zahtevnostnega nivoja (vprašanja kdo, kdaj, kje), - v tekstu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake.	Delovni list obsega predpisani obseg, - delovni list je dobro izdelan, vključene so tudi slike oziroma zemljevidi, - vsaj polovico vprašanj predstavljajo vprašanja zahtevnejšega nivoja (vprašanja zakaj, kako …), - v tekstu ni slovničnih in vsebinskih napak, - delovni list je duhovit.

 

22,5 - 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0  - 12 točk	Nezadostno (1)

 

 

 

2. AVTENTIČNE NALOGE

Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcija, izražanje v obliki neumetnostnih ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov …

Pisni kriteriji za ocenjevanje avtentičnih nalog, ki predstavljajo izražanje v obliki neumetnostnih besedil: osebna pisma o izkušnjah, doživetjih, dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprava video, avdiozapisa ipd.

Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti.

 

 

OCENA ELEMENTI	Slabo = 0-1 točka	Dobro = 2-3 točke	zelo dobro = 4-5 točk
Preglednost in urejenost	Nepregleden/ premalo pregleden, - površnost v izdelavi, - slikovno gradivo ni v skladu s tekstom.	Vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno in logično organizirano, - deloma nepregleden izdelek, - slikovno gradivo je pretežno v skladu s tekstom.	Pregleden, - čitljiv, - pazljivo izdelan, - zanimivo slikovno gradivo, ki je usklajeno s tekstom.
Likovna pestrost	Likovno površno-  nezanimiv izdelek, - neestetsko izdelano.	Likovno neoriginalen izdelek.	Likovno zanimiv izdelek, - estetsko izdelan.
Originalnost in kreativnost	Idejno neoriginalen izdelek, kjer ni razvidna kreativnost.	Idejno originalen izdelek, ki dokazuje nekaj kreativnosti.	Idejno zelo originalen izdelek, ki dokazuje veliko kreativnost.
Vsebina	Veliko osnovnih/pomembnih podatkov manjka, - navaja nepomembne podatke ali pojme, - nekatere informacije so netočne, - pomanjkljivo predstavljena vsebina.	Nekateri ključni podatki manjkajo, - nekateri deli predstavitve niso povezani z naslovom dela, - informacije so verodostojne, - ustrezna in premalo organizirana vsebina.	Izbrani napisi ustrezno poudarjajo ključne točke ali dele vsebine, - tekst vsebuje vse pomembne podatke, - informacije so verodostojne, - ustrezna in dobro organizirana vsebina.
Besedišče	Nejasno in neučinkovito besedilo, - besedišče ni slikovito.	Natančno in jasno besedilo, vendar občasno izgubi osredotočenost, - besedišče je slikovito.	Natančno in jasno besedilo, tudi zelo osredotočeno, - besedišče je slikovito.

 

22,5 - 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0 – 12 točk	Nezadostno (1)

 

 

 

3. PREDSTAVITEV S POWER POINT PROGRAMOM

 

Elementi ocenjevanja	Slabo = 0-1 točka	dobro = 2-3 točke	Odlično = 4-5 točk
IZDELAVA PP PROSOJNIC Ocenjujemo izdelane in predstavljene prosojnice.	Prosojnice so narejene zelo površno in malomarno, - prevladuje preveč/premalo besedila ali preveč/premalo slik.	Prosojnice so narejene konvencionalno: na njih je preveč ali premalo informacij, da bi se dalo razbrati bistvo naloge.	Prosojnice so zanimive, izvirne in barvite: vsebina je premišljeno načrtovana ter vsebuje bistveno sporočilo o vsebini.
VKLJUČEVANJE RAZLIČNIH MEDIJEV Ocenjujemo vključevanje slikovnega in audiovizualnega gradiva v prosojnice in predstavitev.	Prosojnice vsebujejo le besedilo in eno/dve sliki.	Prosojnice vsebujejo besedilo in primerno slikovno gradivo, - kombiniranje besedila in slik je dobro.	Prosojnice vsebujejo dobro kombinacijo besedila in slikovnega materiala, - vsebujejo tudi audiovizualno gradivo.
STRUKTURA ZAGOVORA Ocenjujemo strukturiranost zagovora, porabo razpoložljivega časa, jasnost in jedrnatost informacije.	Čas je bil prekoračen in je imel slabo strukturiranost, brez jasnega uvoda in zaključka; očitno je bil slabo pripravljen.	Zagovor se je odvijal v predpisanem času in njegova osnovna struktura je bila razvidna; zagovor je bil nekoliko premalo pripravljen.	Zagovor je bil jedrnat in jasen, v okviru predpisanega časa; je bil dobro pripravljen.
JEZIK IN NASTOP Ocenjujemo bogastvo besedišča, dinamičnost govora in nastopa, jedrnatost in nazornost.	Besedišče je bilo revno z malo strokovne terminologije; - nastop je bil okoren z malo dimanike ali brez pravega stika s poslušalci.	Besedišče je bilo primerno z ustreznimi strokovnimi izrazi; - nastop je bil dober z manjšimi pomanjkljivostmi.	Besedišče je bilo bogato z ustreznimi strokovnimi izrazi; - nastop je bil sproščen, dimaničen, s primernim posluhom za poslušalce.
POZNAVANJE PODROČJA Ocenjujemo znanje, ki ga dijak pokaže ob zagovoru.	Dijak je pokazal pomanjkljivo poznavanje problematike; dejstva je poznal le površno.	Dijak je predstavljeno problematiko dobro poznal, manj pa je vedel o dejstvih iz širšega konteksta.	Dijak je zelo dobro poznal tudi dejstva iz širšega področja, ki ga je pokrivala predstavitev.

 

22,5 - 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0 – 12 točk	Nezadostno (1)

 

4. PREDSTAVITEV TEME NA EKSKURZIJI (referat)

 

 

Elementi ocenjevanja	Slabo = 0-1 točka	Dobro = 2-3 točke	Odlično = 4-5 točk
OPREDELJEVANJE PROBLEMA (uvod) IN NAVEDBA LITERATURE Ocenjujemo opredeljevanje problema. Ocenjujemo pravilnost navajanja literature in virov. Ocenjujemo skladnost naloge z navodili za izdelavo.	Uvoda ni ali je iz njega nejasno, kaj je tema naloge. Literatura in viri niso navedeni ali pa so navedeni tako pomanjkljivo, da ni mogoče ugotoviti, kdo je avtor literature in kdaj je bila literatura izdana, Tehnična izvedba naloge ni v skladu z navodili, pisni del naloge ni bil oddan pravočasno.	V uvodu je tema navedena konvencionalno, brez poglabljanja v aktualnost problema, - navajanje literature in virov je površno (napake) ali pomanjkljivo, - tehnična izvedba naloge ni povsem v skladu z navodili, pisni del naloge je bil oddan pravočasno.	V uvodu je tema predstavljena problemsko. Predstavljena je tudi  aktualnost teme. Navajanje literature in virov je pravilno, brez napak. Tehnična izvedba naloge je povsem v skladu z navodili. Pisni del naloge je bil oddan pravočasno.
ZBIRANJE PODATKOV (predstavitev teme in zaključek) Ocenjujemo povezanost besedila in njegovo organiziranost. Ocenjujemo analizo podatkov, njihovo razumevanje in povezovanje v širši kontekst.	Besedilo je slabo povezano, deli so neposredno povzeti iz literature, organiziranost naloge je pomanjkljiva, - analiza podatkov (zaključek) je preprosta, ponavljajo se dejstva, navedena v predstavitvi teme, do virov je dijak nekritičen.	Besedilo je povezano, čeprav še vedno ne deluje enotno, ker so posamezni deli povzeti neposredno iz literature, - zgradba naloge je pregledna, - analiza podatkov (zaključek) je preprosta, vendar je očitno, da je dijak skušal biti kritičen.	Besedilo je izvirno in zanimivo, bistvene misli iz virov so avtorsko obdelane,  - organiziranost/zgradba  naloge je dobra, - analiza podatkov je skrbna in kaže visoko zrelost, interpretacija se nanaša na širši teoretski kontekst, dijak je kritičen, njegov zaključek nakazuje tudi novo odprta vprašanja.
STRUKTURA ZAGOVORA Ocenjujemo strukturiranost zagovora, porabo razpoložljivega časa (največ 20 minut), jasnost in jedrnatost informacije.	Čas je bil prekoračen; - zagovor je imel slabo strukturiranost, brez jasnega uvoda in zaključka; - je bil slabo pripravljen.	Zagovor se je odvijal v predpisanem času, - osnovna struktura zagovora je bila razvidna, - zagovor je bil nekoliko premalo pripravljen.	Zagovor je bil jedrnat in jasen, - zagovor je bil izveden v okviru predpisanega časa; - zagovor je bil dobro pripravljen.
JEZIK IN NASTOP Ocenjujemo bogastvo besedišča, dinamičnost govora in nastopa, jedrnatost in nazornost	Besedišče je bilo revno z malo strokovne terminologije; - nastop je bil okoren z malo dinamike ali brez pravega stika s poslušalci.	Besedišče je bilo primerno z ustreznimi strokovnimi izrazi; - nastop je bil dober z manjšimi pomanjkljivostmi.	Besedišče je bilo bogato z ustreznimi strokovnimi izrazi; - nastop je bil sproščen, dinamičen, s primernim posluhom za poslušalce.
POZNAVANJE PODROČJA Ocenjujemo znanje, ki ga dijak pokaže ob zagovoru.	Dijak je pokazal pomanjkljivo poznavanje problematike; - dejstva je poznal le površno.	Dijak je predstavljeno problematiko dobro poznal, - manj pa je vedel o dejstvih iz širšega konteksta.	Dijak je zelo dobro poznal tudi dejstva iz širšega področja, ki ga je pokrivala predstavitev.

 

22,5 - 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0 – 12         točk	Nezadostno (1)

 

UČNA SREDSTVA PRI POUKU

Učenci morajo imeti pri pouku učna sredstva, ki jih zahtevajo učitelji (na primer zvezke, učbenike,

 delovni zvezek, delovne liste).

DOPOLNILNI, POPRAVNI IZPIT

 

Popravni in predmetni izpit iz modula Družboslovje za otroke se opravlja ustno pred komisijo. Izpitna vprašanja se nanašajo na snov obeh ocenjevalnih konferenc. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je dijaka poučeval, izpraševalec pripravi tudi izpitna vprašanja.

 

Dopolnilni izpit iz modula Družboslovje za otroke se opravlja ustno pred komisijo. Izpitna vprašanja se nanašajo na neocenjeno snov. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je dijaka poučeval, izpraševalec pripravi tudi izpitna vprašanja.

 

Kriteriji ocenjevanja znanja so bili potrjeni na sestanku strokovnega aktiva družboslovja dne 21. 8. 2026 in veljajo od 1. 9. 2026 dalje.

 

 

1. LETNIK SPLOŠNA GIMNAZIJA

LIKOVNA UMETNOST – LIU (UMETNOSTNA ZGODOVINA IN LIKOVNO SNOVANJE)

1. OBLIKE OCENJEVANJA

Individualno, skupinsko

 

2. NAČINI OCENJEVANJA in KRITERIJI OCENJEVANJA

 

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA

Pisno ocenjevanje obsega preverjanje predelane učne snovi, pri čemer učitelj dijake predhodno seznani z vsebinami ocenjevanja. Pred pisnim ocenjevanjem potekata utrjevanje in preverjanje znanja. Kriteriji ocenjevanja so pri vsakem pisnem ocenjevanju opredeljeni z ocenjevalno lestvico in številom točk pri posamezni nalogi. Po seznanitvi z ocenami sledi analiza pisnih izdelkov pri pouku.

Dijakom, ki so na dan napovedanega pisnega ocenjevanja odsotni, profesor določi nadomestni termin za pridobitev ocene. Dijaki, ki so zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov dalj časa odsotni, se s profesorjem dogovorijo o datumu ocenjevanja.

Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več, kot določa šolski pravilnik (več kot ena tretjina), se pisno ocenjevanje ponovi, pri čemer se upoštevata obe oceni. Dijak, ki je bil pri prvem ocenjevanju uspešen, se lahko odloči, da ponovnega pisanja ne opravlja. Svojo odločitev pisno potrdi pri učitelju pred ponovnim ocenjevanjem in je po razdelitvi nalog ne more več spremeniti.

 

KRITERIJI PISNEGA OCENJEVANJA

OCENA	%
Nezadostno (1)	0−49
Zadostno (2)	50−64
Dobro (3)	65−79
Prav dobro (4)	80−89
Odlično (5)	90-100

 

 

OCENJEVANJE IZDELKOV

 

• OCENJEVANJE LIKOVNEGA IZDELKA

Likovne naloge (izdelki) dijakov predstavljajo vir informacij o njihovem dejanskem znanju, razumevanju teoretičnih likovnih problemov in sposobnosti njihove praktične uporabe. Ocena se oblikuje stopenjsko na podlagi kriterijev, ki jih dijaki skupaj s profesorjem dokončno določijo pred izvedbo posamezne likovne naloge. Ustno ocenjevanje lahko poteka v obliki kot zagovor likovnega izdelka.

Dijakom, ki so na dan napovedanega ocenjevanja izdelka odsotni, profesor določi nadomestni termin za pridobitev ocene. Dijaki, ki so zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov dalj časa odsotni, se s profesorjem dogovorijo o datumu ocenjevanja.

 

KRITERIJI OCENJEVANJA  LIKOVNEGA IZDELKA

Odlično (5)	Dijak − V celoti uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge. − V celoti upošteva navodila. − Samostojno rešuje likovno nalogo v okviru pouka in v dogovorjenem času. − Samostojno rešuje likovno problematiko in je ob tem natančen in dosleden, likovna dela pa izstopajo po kreativnosti in skladnosti vsebine in forme. − Je natančen, dosleden in kreativen pri  rešitvah. −  Izdelek odda v dogovorjenem roku. −  Izdelek je estetsko oblikovan.
Prav dobro (4)	Dijak − Uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge. − Upošteva navodila. − Z manjšim usmerjanjem rešuje in konča likovno nalogo v okviru pouka in v dogovorjenem času − Z manjšim vodenjem rešuje likovno problematiko in je ob tem natančen in dosleden. − Je natančen in dosleden pri rešitvah − Izdelek odda v dogovorjenem roku. −  Izdelek je estetsko oblikovan.
Dobro (3)	Dijak − Delno uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge. − Delno upošteva navodila. − Vodeno in usmerjeno izdeluje in konča likovno nalogo. − Vodeno rešuje likovno problematiko. − Pri rešitvah je nedosleden in nenatančen. − Izdelek odda v dogovorjenem roku. −  Izdelek je estetsko oblikovan.
Zadostno (2)	Dijak − Delno in nepopolno uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge − Delno in nepopolno upošteva navodila. − Vodeno, usmerjeno in s pogosto vzpodbudo rešuje likovno nalogo. − Likovne naloge v celoti ne konča. − Vodeno rešuje likovno problematiko. − Je nedosleden in nenatančen. − Izdelek odda v dogovorjenem roku. − Izdelek ni estetsko oblikovan.
Nezadostno (1)	− Učni ciljni posamezne likovne naloge so uresničeni le delno. − Nepopolno upošteva navodila. − Likovno nalogo konča le delno. − Likovne problematike na reši pravilno. − Pri reševanju likovnih problematik je nedosleden in nenatančen. − Izdelka ne odda v dogovorjenem roku. − Izdelek ni estetsko oblikovan.

 

• OCENJEVANJE PORTOLIA

Na začetku šolskega leta si dijaki natisnejo delovne liste, ki se nanašajo na likovno umetnost – likovno snovanje in sedem sklopov umetnostne zgodovine. Delovne liste vložijo v mapo, ki omogoča sprotno dodajanje novega gradiva, delovnih listov in likovnih nalog, ki jih učitelj razdeli med šolskim letom. Dijaki ob razlagi učne snovi rešujejo delovne liste, ustvarjajo pripadajoče likovne naloge in skozi šolsko leto postopoma oblikujejo portfolio. Portolio je ocenjen po vnaprej določenih kriterijih, s katerimi so dijaki seznanjeni že v septembru.

Dijakom, ki so na dan napovedane oddaje porfolija odsotni, profesor določi nadomestni termin za pridobitev ocene. Dijaki, ki so zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov dalj časa odsotni, se s profesorjem dogovorijo o datumu ocenjevanja.

 

KRITERIJI OCENJEVANJA PORTFOLIA

Odlično (5)	Dijak − V celoti uresniči zastavljene učne cilje posameznih delovnih listov. − V celoti upošteva navodila nalog, je natančen in dosleden pri rešitvah. − Samostojno reši delovne liste in naloge v okviru pouka oz. v dogovorjenem času. − Samostojno reši posamezno likovno problematiko, likovna dela pa izstopajo po kreativnosti in skladnosti vsebine. − Portfolio, ki je oddan v dogovorjenem roku je estetsko oblikovan in strukturiran.
Prav dobro (4)	Dijak − Skoraj v celoti uresniči zastavljene učne cilje posameznih delovnih listov. − Skoraj v celoti upošteva navodila nalog, je natančen in dosleden pri rešitvah − Z manjšim usmerjanjem reši in konča delovne liste in naloge v okviru pouka oz. v dogovorjenem času. − Z manjšim vodenjem reši posamezno likovno problematiko in je ob tem dosleden. − Portfolio, ki je oddan v dogovorjenem roku, je estetsko oblikovan in strukturiran.
Dobro (3)	Dijak − Delno uresniči zastavljene učne cilje posameznih delovnih listov. − Delno upošteva navodila nalog, pri rešitvah je nenatančen in nedosleden. − Usmerjeno in s pogosto vzpodbudo reši delovne liste in naloge v okviru pouka oz. v dogovorjenem času. − Vodeno in usmerjeno reši posamezno likovno problematiko. − Portfolio je oddan v dogovorjenem roku in je strukturiran.
Zadostno (2)	Dijak − Delno uresniči zastavljene učne cilje posameznih delovnih listov. − Pomanjkljivo upošteva navodila nalog, pri rešitvah je nenatančen in nedosleden. − Delovnih listov ne reši in ne konča v okviru pouka oz. v dogovorjenem času. − Delovnega lista v celoti ne konča. − Vodeno, usmerjeno in s pogosto vzpodbudo nedosledno reši likovno problematiko. − Portfolio ni oddan v dogovorjenem roku.
Nezadostno (1)	− Učni ciljni posameznih delovnih listov niso uresničeni. − Ne upošteva navodil nalog, pri rešitvah je nenatančen in nedosleden.  − Delovnih listov ne reši in ne konča v okviru pouka oz. v dogovorjenem času. − Posameznih likovnih problematik ne reši. − Portfolio ni oddan v dogovorjenem roku.

 

 

USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

 

KRITERIJI OCENJEVANJA USTNEGA ZAGOVORA LIKOVNIH IZDELKOV ALI PORTFOLIA

Odlično (5)	Dijak suvereno odgovarja na vprašanja, govori samostojno, samostojno reši tudi podano nalogo. Definicije jasno izrazi in jih podpre z argumenti.
Prav dobro (4)	Dijak odgovori na vprašanje in rešuje podane naloge z malo napakami, dokaj samostojno. Poznavanje učne teme je dokaj dobro in jasno.
Dobro (3)	Dijak odgovori na vprašanje in rešuje podane naloge s pomočjo učitelja, opazne so večje napake, s težavo odgovori na vprašanje.
Zadostno (2)	Dijak pomanjkljivo odgovori na vprašanje in pomanjkljivo rešuje podano nalogo ker je njegovo poznavanje učne teme pomanjkljivo.  Zanaša se na učiteljeve spodbude.
Nezadostno (1)	Dijak ne zna odgovoriti na vprašanje in ne rešuje podane naloge niti s pomočjo učitelja ali pa vprašanja oziroma podane naloge sploh ne razume.

 

KRITERIJI  OCENJEVANJA SNOVI IZ SKLOPA UMETNOSTNA ZGODOVINA

OCENA	1	2, 3	4, 5
OPISNIKI	Dijak - ne navede nobene bistvene značilnosti umetnostnozgodovinskega obdobja ali smeri ali jih navede premalo; ne zna ga ustrezno kronološko ter geografsko umestiti;  - ne navede nobenega avtorja in spomenika ali jih navede premalo;  - ne uporablja ustrezne terminologije;  - ne poda nobene primerjave med posameznimi spomeniki istega obdobja ali smeri ter med različnimi obdobji ali smermi.	Dijak - ob večji pomoči učitelja predstavi nekaj značilnosti umetnostnozgodovinskega obdobja ali smeri in ga ustrezno kronološko ter geografsko umesti;  - predstavi posamezne umetnostne zvrsti; - navede nekaj najpomembnejših avtorjev in spomenikov;  - uporablja ustrezno terminologijo, vendar ne dosledno.	Dijak - ob manjši pomoči učitelja ali samostojno predstavi splošne značilnosti umetnostnozgodovinskega obdobja ali smeri in ga ustrezno kronološko ter geografsko umesti;  - predstavi posamezne umetnostne zvrsti; - navede večino najpomembnejših avtorjev in spomenikov.

 

 

• PREDSTAVITEV UMETNIŠKEGA DELA

Predstavitve profesor smiselno vključi v načrt ocenjevanja, glede na zaporedje obravnavane snovi. Dijak v dogovoru z učiteljem pripravi predstavitev izbranega spomenika vezanega na že obravnavano snov. Pri predstavitvi se ocenjuje razumljivost, jasnost, kakovost in aktualnost pridobljenih podatkov, bogastvo in ustreznost besedišča ter sestava in organiziranost ppt predstavitve, ki mora biti pripravljena v skladu s kriteriji in oddana v določenem roku. Dijak ima predstavitev na dogovorjeni datum, s katerim je seznanjen pri redni uri pouka.

Dijakom, ki so na dan napovedanega pisnega ocenjevanja odsotni, profesor določi nadomestni termin za pridobitev ocene. Dijaki, ki so zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov dalj časa odsotni, se s profesorjem dogovorijo o datumu ocenjevanja.

 

KRITERIJI OCENJEVANJA PREDSTAVITVE IZBRANEGA UMETNIŠKEGA DELA

(predstavitev slikarskega ali kiparskega dela)

(predstavitev arhitekture)

 

3. PREDVIDENO ŠTEVILO PRIDOBLJENIH OCEN

 

Predmet/ umetnost	Vsebinski sklop	Letnik	Kratica	Št. ur	Število ocen / rok ocenjevanja	Popravni, predmetni, dopolnilni izpiti
LIKOVNA UMETNOST	Um. zgodovina Lik. snovanje	Prvi	LIU	35 35	Najmanj ena pisna ocena. (februar, maj)	Ustno. Minimalni standardi
					Najmanj ena ustna ocena. Predstavitev izbranega um. dela in/ali zagovor likovnega izdelka (od februarja do junija).	Ustno. Predstavitev um. dela.
					Najmanj dve oceni likovnih izdelkov in/ali portfolija. (od septembra do junija).	Ustno. Zagovor likovnih izdelkov.

Za dijake z dodeljenim statusom ali pedagoško pogodbo se sme prilagoditi oblika izdelka v skladu s pravilnikom.

 

OCENJEVALNA LESTVICA ZA PISNO OCENJEVANJE  

OCENA	%
Nezadostno (1)	0−49
Zadostno (2)	50−64
Dobro (3)	65-79
Prav dobro (4)	80-89
Odlično (5)	90−100

OCENA % Nezadostno (1) 0−49 Zadostno (2) 50−63 Dobro (3) 64-76 Prav dobro (4) 77-89 Odlično (5) 90−100 

 

KRITERIJ PREDSTAVITVE SEMINARSKE NALOGE 

	Poznavanje in razumevanje pojmov	Interpretacija	Uporaba primerov
odlično (5)	dijak ima vpogled v vse pojme, ki jih smiselno, pravilno in jasno uporablja	govori jasno in povezano  izkazuje analitično razmišljanje in sposobnost sinteze	primeri so ustrezni in prepričljivi, morda celo izvirni
prav dobro (4)	dijak ima vpogled v večino pojmov, ki jih primerno predstavi	govori jasno in povezano, vendar se izogiba analitičnemu razmišljanju	primeri so ustrezni
dobro (3)	dijak ima predstavo o bistvenih povezavah med pojmi, vendar dela napake	govori jasno in povezano, vendar so zaključki le deloma oblikovani na osnovi predstavljenih podatkov	primeri so šibki in pomanjkljivi
zadostno (2)	dijak ima pomanjkljivo poznavanje osnovnih pojmov	govori nepovezano, vsebina je predstavljena brez razumevanja	primeri so deloma neustrezni ali jih ni
nezadostno (1)	dijak ima zelo pomanjkljivo ali napačno poznavanje osnovnih pojmov	govori zmedeno, nejasno, nepovezano	primeri so neustrezni ali jih sploh ni

 

KRITERIJ PISNE NALOGE

Doseženi odstotek (%)	Ocena	Opis znanja	Raven znanja	Uporaba strokovnih pojmov
90–100 %	Odlično 5	Zna odlično razložiti in povezati vsebinske sklope.	Poglobljeno razumevanje in samostojno povezovanje vsebin	porablja natančno in pravilno strokovno terminologijo
80–89 %	Prav dobro 4	Dobro razume večino vsebine, manjše napake so prisotne	Zanesljivo razumevanje večine pojmov in povezav	Uporablja večino strokovnih pojmov, manjše pomanjkljivosti
65–79 %	Dobro 3	Pozna osnovne pojme in vsebine, razumevanje je delno	Osnovno razumevanje, nekaj težav pri povezovanju	Uporaba strokovnih pojmov je pomanjkljiva ali delno napačna
50–65 %	Zadostno 2	Znanje je površno, prisotne so večje vsebinske napake	Omejeno razumevanje, težave pri samostojnem odgovarjanju	Pojmi so večinoma napačno uporabljeni ali sploh ne
0–49 %	Nezadostno 1	Znanje je pomanjkljivo ali ga ni, prisotno je nerazumevanje	Ne razume osnovnih vsebin, ne zna povezovati informacij	Ne uporablja strokovne terminologije ali jo uporablja napačno

 

KRITERIJ ZA OCENO GLASBENE IZVEDBE

Točke in ocena	Merila
9–10 točk – ODLIČNO (5)	- Učenec izvede pesem ritmično in melodično natančno. - Jasno in tekoče izgovarja besedilo. - Upošteva ustrezen tempo in dinamiko. - Vsebino doživeto interpretira. - Skladbo izvaja tudi v večglasju.
7–8 točk – PRAV DOBRO (4)	- Učenec izvede pesem ritmično in melodično z manjšimi napakami. - Jasno izgovarja besedilo. - Z manjšimi napakami upošteva ustrezen tempo in dinamiko. - Vsebino ustrezno interpretira. - Spremljava se z manjšimi napakami ujema v ritmu in tempu.
5–6 točk – DOBRO (3)	- Učenec izvede pesem ritmično in melodično z večjimi napakami. - Izgovorjava besedila ni tekoča oziroma je nejasna. - Učenec le delno upošteva elemente interpretacije. - Spremljava je le delno skladna z vsebino pesmi. - Spremljava se le delno ujema z ritmom in tempom pesmi. - Skladbe ne izvaja večglasno.
3–4 točke – ZADOSTNO (2)	- Izvedba pesmi je ritmično in melodično komaj prepoznavna. - Izgovorjava besedila je nejasna. - Učenec ne upošteva elementov interpretacije. - Spremljava se ne ujema z ritmom, tempom in vsebino pesmi.