Načrt ocenjevanja - splošna gimnazija

Arhiv

Kriteriji za program Gimnazija

Slovenščina (SLO),
matematika (MAT), minimalni standard,
tuji jeziki (TJ),
ruščina (RUŠ)
zgodovina (ZGO),
športna vzgoja (ŠVZ), pri delu na daljavo;
geografija (GEO),
glasba (GLA),
likovna umetnost (LIU),
umetnost (UME, 3. letnik),
biologija (BIO),
kemija (KEM),
fizika (FIZ), minimalni standard,
psihologija (PSI),
sociologija (SOC), 2. letnik,
sociologija (SOC), priprave na maturo, 3. letnik
sociologija (SOC), priprave na maturo, 4. letnik
filozofija (FIL),
informatika (INF),
javno nastopanje (JAN),
potrošništvo v odgovornosti do trajnosti (POT),
projektno delo z osnovami raziskovalnega dela (RAD),
aktivno državljanstvo (AD).

Kriteriji ocenjevanja

Slovenščina

Za dijake Gimnazije Celje – Center veljajo določila, zapisana v Pravilniku o ocenjevanju v srednjih šolah. Ustno ocenjevanje izvajamo kot vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja.

Kriteriji za ustno ocenjevanje znanja pri slovenščini

Za oceno odlično (5)

Dijak dobro pozna učno snov, določeno z učnim načrtom, pravilno odgovarja na učiteljeva vprašanja, odgovore samostojno in poglobljeno razloži, utemelji, argumentira. Dosledno se izraža v knjižnem jeziku, njegovo besedišče je bogato. V pogovoru je sproščen, odgovarja tekoče, upošteva kulturo dialoga – gleda sogovorniku v oči, če se zmoti, se opraviči, če vprašanja ni razumel, prosi učitelja, da ga ponovi.

Za oceno prav dobro (4)

Dijak pravilno odgovarja, vendar pri razlagi in utemeljevanju ni samostojen, ampak potrebuje učiteljevo pomoč. Skoraj dosledno upošteva pravila knjižne izreke, napake samostojno in sproti popravlja in upošteva kulturo dialoga.

Za oceno dobro (3)

Dijak pravilno odgovarja, vendar kljub učiteljevi pomoči slabše utemeljuje in argumentira. Pogosto iz knjižnega jezika preide v pogovornega, pomaga si z mašili, napake ob opozorilu popravlja. V dialogu ni sproščen, opazna je trema, dialog ni tekoč, kultura dialoga je nepopolna.

Za oceno zadostno (2) minimalni standard

Dijak kljub učiteljevi pomoči le delno odgovarja na vprašanja, znanje je zgolj reproduktivno. Iz knjižnega jezika pogosto preide v neknjižne zvrsti. Uporablja mašila, napak največkrat ne popravi. Odgovarja tiho, nejasno, nesproščeno.

Za oceno nezadostno (1)

Dijak ne odgovarja kljub učiteljevi pomoči. Izraža se v neknjižnem jeziku, napak kljub opozorilu ne popravi. Uporablja mašila, odgovarja nejasno, tiho, nesproščeno.

Kriteriji za pisno ocenjevanje znanja pri slovenščini

Pisno ocenjevanje izvajamo kot vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja in kot vrednotenje pisnega izdelka.

Na ta način lahko ocenjujemo znanje jezika po jezikovnih ravninah ali književnosti

(značilnosti obdobja, literarne smeri, literarne zvrsti in vrste, o avtorju, motivno-tematska analiza besedil, slogovno-oblikovne lastnosti besedil).

Preverjamo lahko reprodukcijo, analizo, sintezo, vrednotenje in uporabo.

Na oceno lahko vplivajo tudi jezikovne napake.

Naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno

možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik. Pri ocenjevanju pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

Kriteriji za točkovnik:

od 50 do 62 % zadostno

od 63 do 75 % dobro

od 76 do 88 % prav dobro

od 89 do 100 % odlično

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ŠOLSKIH NALOG V 1. IN 2. LETNIKU VSEH TREH PROGRAMOV

Kriteriji za ocenjevanje šolske naloge v prvem in drugem letniku

Vsebina

Za oceno odlično (5)

Obravnavanje izhodiščne teme je zanimivo, prepričljivo in izvirno. Dijak pristopa k njej z več različnih gledišč. Na koncu izpelje ustrezne zaključke.

Za oceno prav dobro (4)

Dijak snov pozna in jo razume. K temi pristopa problemsko. Lahko se opira na učno gradivo in pride do samostojnih sklepov. Zmožen je zavzeti osebno stališče do obravnavane problematike.

Za oceno dobro (3)

Vsebina je povezana z izhodiščno temo. Dijak snov pozna in razume, a so možne vrzeli. Temo obravnava neproblemsko, prevladuje reprodukcija gradiva. Vrednotenje je le doživljajsko. Poskusi analize in primerjave so šibki.

Za oceno zadostno (2) minimalni standard

Poznavanje snovi je skromno. Gre le za obnavljanje vsebine književnega besedila in reprodukcijo učnega gradiva. Analitičnega pristopa z razlaganjem ni. Dijakovo faktografsko znanje je sicer zadovoljivo, a je tudi precej nebistvenih podatkov.

Za oceno nezadostno (1)

Med vsebino besedila in izhodiščno temo besedila ni smiselne povezanosti. Besedilo obravnava naslovno temo zelo poenostavljeno, poznavanje snovi je skromno in površno. Veliko je nebistvenih podatkov.

Jezikovna pravilnost, slog in zgradba

Za oceno odlično (5)

Zgradba besedila je ustrezna, včasih tudi izvirna. Besedilo je koherentno. Besedišče je bogato, vsebuje subjektivne besedne zveze, povezane z literarnimi termini. Jezikovnih napak skoraj ni.

Za oceno prav dobro (4) Besedilo je ustrezno členjeno. Posamezni deli so izvirni. Termini so ustrezno uporabljeni. Dijak obvlada tudi zapletene povedi. Njegovo pisno izražanje je tekoče, jasno, jedrnato in logično. Besedilo vsebuje nekaj lažjih jezikovnih napak.

Za oceno dobro (3)

V besedilu prevladuje smiselna povezava odstavkov. Raba strokovnih izrazov ni vedno ustrezna. Izražanje je v celoti logično. V besedilu so slovnične in pravopisne napake.

Za oceno zadostno (2) minimalni standard

Zunanja zgradba ne ustreza v celoti notranji. Pogoste so nepotrebne ponovitve povedanega. Besedišče je revno in stereotipno, dopolnjujejo ga nerazumljeni ali slabo razumljeni strokovni izrazi. Izražanje je slogovno šibko. Precej je jezikovnih napak, veliko grobih.

Za oceno nezadostno (1)

Veliko je različnih ali ponavljajočih se enakih pravopisnih in slovničnih napak. Dijak ne obvlada tvorbe zahtevnejših povedi. Besedilo ni ne notranje (vsebinsko) ne zunanje (odstavki) ustrezno členjeno.

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ESEJA V TRETJEM IN ČETRTEM LETNIKU

Izdelani so kriteriji za celostno (holistično) ocenjevanje in to na osnovi meril za celostno ocenjevanje šolskega eseja na maturi.

Merila za analitično oceno zadnjega eseja v četrtem letniku, ki ga ocenimo tudi tako kot na maturi, pa strukturiramo za vsako nalogo posebej, kot to zahtevajo (problemsko zastavljena) navodila. Število točk pretvorimo v ocene, upoštevajoč sprejete meje za številčne ocene. Meja za zadostno oceno je 50 %.

Izdelane kriterije upoštevajo vse učiteljice slovenščine na Gimnaziji Celje – Center.

Vsebina, jezikovna pravilnost, slog, zgradba

Za oceno odlično (5)

Obravnavanje izhodiščne teme je zanimivo, prepričljivo, zrelo, tudi izvirno. Dijak pristopa k njej z več različnih gledišč. Na koncu izpelje ustrezne zaključke. Dijak obvlada primerjavo, sintetiziranje in vrednotenje.

Besedilo je koherentno. Zgradba je ustrezna, včasih tudi izvirna. Besedišče je bogato, vsebuje subjektivne besedne zveze, povezane z literarnimi termini. Dijak obvlada tudi zahtevna skladenjska in besedilotvorna pravila. Jezikovnih napak skoraj ni.

Za oceno prav dobro (4)

Dijak snov pozna in razume. K temi pristopa problemsko. Pri primerjavi literarnih prvin se lahko opira na študijsko gradivo in pride do samostojnih sklepov. Svoje trditve logično izpeljuje. Zmožen je zavzeti osebno stališče do obravnavane problematike.

Besedilo je koherentno in prepričljivo. Posamezni deli so izvirni. Besedilo je ustrezno členjeno. Termini so ustrezno uporabljeni. Dijak obvlada zapleteno zložene povedi. Njegovo izražanje je tekoče, jasno, jedrnato, logično. Besedilo vsebuje lažje jezikovne napake.

Za oceno dobro (3)

Vsebina je povezana z izhodiščno temo. Dijak snov pozna in razume, a so možne vrzeli v faktografskem znanju. Temo obravnava neproblemsko, prevladuje reprodukcija gradiva. Vrednotenje je doživljajsko, so pa tudi poskusi analize in primerjave.

Besedilo je koherentno in ustrezno členjeno. Prevladuje smiselna povezava odstavkov. Raba strokovnih izrazov ni vedno ustrezna. Izražanje je v celoti logično. V besedilu so posamezne slovnične in pravopisne napake, vendar težjih napak skoraj ni oziroma se ne ponavljajo.

Za oceno zadostno (2), minimalni standard

Poznavanje snovi je skromno. Gre za obnavljanje književnega besedila. Dijakovo faktografsko znanje je sicer zadovoljivo, a je tudi precej nebistvenih podatkov. Razlaganja ni. Vrednotenje je na ravni doživljajskega opisa. Primerjava literarnih sestavin je poenostavljena in površna.

Zunanja zgradba ne ustreza v celoti notranji. Pogoste so nepotrebne ponovitve povedanega. Besedišče je revno in stereotipno, nefunkcionalno ga dopolnjuje nerazumljeni ali slabo razumljeni strokovni izrazi. Izrazno je nasploh nerodno. Precej je jezikovnih napak, vendar so grobe napake redkejše od lažjih.

Za oceno nezadostno (1)

Med vsebino in izhodiščno temo besedila ni dovolj smiselne povezanosti. Vsebina besedila je bolj ali manj povezana s temo, a je kakovost ubeseditve na tako nizki ravni, da ne ustreza standardu zahtevanega. Besedilo obravnava naslovno temo zelo poenostavljeno, poznavanje snovi je skromno in površno. Veliko je nebistvenih podatkov, ki se ne zahtevajo, ni pa relevantnih.

Veliko je različnih ali ponavljajočih se enakih pravopisnih in slovničnih napak. Dijak ne obvlada tvorbe zahtevnejših povedi in pravil nadpovedne skladnje. Besedilo ni ne notranje (vsebinsko) ne zunanje (odstavki) ustrezno členjeno.

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE GOVORNEGA NASTOPA

Pomenska sestava

nezadostno (1)

Dijak ni pripravil govornega nastopa, govorni nastop ne ustreza besedilni vrsti, razvijanje teme je nelogično in neustrezno, besedilo ni smiselno in vsebinsko zaokroženo.

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD

Besedilna vrsta je sicer ustrezna, vendar je razvijanje teme nerodno in površno, besedilo je sicer pretežno smiselno, vendar v celoti ni koherentno.

dobro (3)

Besedilna vrsta je ustrezna, razvijanje teme je logično, vendar pa je tema obravnavana precej skromno, besedilo je smiselno in vsebinsko zaokroženo.

prav dobro (4)

Besedilna vrsta je ustrezna, razvijanje teme je logično, tema je obravnavana zanimivo, deloma tudi poglobljeno besedilo je smiselno in vsebinsko zaokroženo.

odlično (5)

Besedilna vrsta je ustrezna, razvijanje teme je logično, tema je obravnavana zanimivo in poglobljeno, lahko tudi izvirno, besedilo je smiselno in vsebinsko zaokroženo.

Pragmatična sestava

nezadostno (1)

Dijak ne upošteva okoliščin, predvsem naslovnika, ne vzpostavlja stika s sošolci, je tog, ne vključuje nebesednih prvin.

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD

Dijak delno upošteva okoliščine, vendar je razvijanje teme nerodno in površno, besedilo je sicer pretežno smiselno, vendar v celoti ni koherentno.

dobro (3)

Dijak upošteva okoliščine, vzpostavi stik s sošolci in je večinoma sproščen, govori tekoče, na nekaterih mestih zna ustrezno vključiti prvine nebesednega jezika.

prav dobro (4)

Dijak dobro upošteva okoliščine, hitro vzpostavi stik s sošolci, je sproščen in prepričljiv, spretno vključuje tudi prvine nebesednega jezika.

odlično (5)

Dijak zavestno in suvereno upošteva okoliščine, samozavestno vzpostavlja stik s sošolci, je prepričljiv, govori tekoče in zanimivo, izjemno spretno vključuje prvine nebesednega jezika.

Besedno-slovnična

nezadostno (1)

Dijakovo besedišče je skromno, uporablja veliko mašil in splošnih izrazov, pogoste so slovnične napake, povedi so zgradbeno skromne, tudi nelogične.

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD

Dijakovo besedišče je sicer skromno, še vedno je precej splošnih izrazov, vendar pa so povedi zgradbeno večinoma ustrezne, pojavljajo se posamezne slovnične napake.

dobro (3)

Dijakovo besedišče je primerno, ponavljanja izrazov skoraj ni, povedi so logično in zgradbeno ustrezne, so pa posamezne slovnične napake.

prav dobro (4)

Dijakovo besedišče je precej bogato, povedi so večinoma tudi zgradbeno zahtevnejše, slovnične napake so redke.

odlično (5)

Dijakovo besedišče je bogato, povedi so logične in zahtevne, slovničnih napak ni, oziroma se jih dijak sam zave in jih takoj popravi.

Tvarna

nezadostno (1)

Dijak na govorni nastop ni pripravljen, preveč si pomaga s pisno predlogo, govorjenje je nerazločno, pogovorno/žargonsko/ slengovsko/narečno, pravorečne norme ne upošteva.

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD

Dijak se je besedilo naučil na pamet, pri govorjenju se mu pogosto zatika, govori nerazločno, pravorečno normo delno upošteva.

dobro (3)

Dijak govori prosto, večinoma razločno in razumljivo, smiselno poudarja bistvene vsebinske prvine, pravorečno normo večinoma upošteva.

prav dobro (4)

Dijak govori prosto, razločno in razumljivo, smiselno poudarja bistvene vsebinske prvine, ima nekaj težav pri upoštevanju pravorečnih pravil.

odlično (5)

Dijak govori prosto, razločno in razumljivo, smiselno in prepričljivo poudarja bistvene vsebinske prvine, suvereno upošteva pravorečno normo.

Negativno oceno (nezadostno (1)) dobi dijak, ki ne dosega minimalnih standardov znanja.

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA PRI PREDMETU SLOVENŠČINA

Minimalni standardi znanja pri predmetu slovenščine so zapisani v veljavnem učnem načrtu za slovenščino za gimnazije, ki je dostopen na spletni strani:
https://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2021/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_slovenscina_gimn.pdf

OCENJEVANJE NA POPRAVNIH, PREDMETNIH IN DOPOLNILNIH IZPITIH

Vsi dijaki opravljajo izpit iz maternega jezika pisno in ustno.
Pisni izpit traja 60 minut in lahko zajema snov iz književnosti ali jezika. Tretješolci pišejo pisno nalogo 60 ali 90 minut (po presoji učitelja). Četrtošolci pišejo esej 90 minut.
Ustni del izpita traja največ 20 minut. Dijak ima lahko največ 15 minut za pripravo na ustni izpit. Dijak lahko enkrat zamenja listek z vprašanji.
Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.
Pisni del izpita predstavlja 50 %, ustni del izpita 50 % ocene celotnega izpita.
Pisne naloge in ustna vprašanja odobri strokovni aktiv, vendar pa pisne naloge in listke z vprašanji pripravi vsak učitelj sam.

KRITERIJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA DOMAČEGA BRANJA

Nabor besedil za domače branje je sestavni del Letnega učnega načrta in je za dijake obvezen. Seznam vsako leto uskladimo znotraj aktiva in ga aktualiziramo (tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje in projekt Rastem s knjigo). Domače branje lahko preverimo pisno ali ustno in dijaku znanje tudi ocenimo. Ocene, ki jih lahko pridobijo, so od 1 do 5. Domače branje je lahko tudi sestavni del šolskih nalog (esejev).

KRITERIJI ZA USTNO OCENJEVANJE ZNANJA PRI DOMAČEM BRANJU

Za oceno odlično (5)

Za oceno prav dobro (4)

Za oceno dobro (3)

Za oceno zadostno (2), minimalni standard

Za oceno nezadostno (1)

Dijak ne odgovarja kljub učiteljevi pomoči. Izraža se v neknjižnem jeziku, napak kljub opozorilu ne popravi. Uporablja mašila, odgovarja nejasno, tiho, nesproščeno.

Kriteriji za pisno ocenjevanje

Pisno ocenjevanje domačega branja izvajamo kot vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja in kot vrednotenje pisnega izdelka.

Na ta način lahko ocenjujemo znanje jezika po jezikovnih ravninah ali književnosti (značilnosti obdobja, literarne smeri, literarne zvrsti in vrste, o avtorju, motivno-tematska analiza besedil, slogovno-oblikovne lastnosti besedil).

Preverjamo lahko reprodukcijo, analizo, sintezo, vrednotenje in uporabo.

Na oceno lahko vplivajo tudi jezikovne napake. Naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik. Pri ocenjevanju pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

Poleg obveznih načinov in oblik ocenjevanja znanja, določenih v načrtu ocenjevanja znanja, se doseganje standardov znanja in učnih ciljev lahko ocenjuje tudi z vajami, s seminarskimi in drugimi nalogami, z izdelki oziroma storitvami, zagovori, nastopi, mapo dosežkov in podobno.

Kriteriji za točkovnik:

od 50 do 62 % zadostno (2)

od 63 do 75 % dobro (3)

od 76 do 88 % prav dobro (4)

od 89 do 100 % odlično (5)

Pri zaključeni oceni učitelj upošteva ocene za teste, kontrolne naloge, literarne spise, eseje, ustne ocene, ocene za tekmovanje za Cankarjevo priznanje ter napredek dijaka med šolskim letom. Ocene govornih nastopov, ocene za nagrado na natečaju, za opravljeno bralno značko in motivacijske ocene za druge dejavnosti (v e-redovalnici so te ocene označene z rjavo barvo) učitelj pri zaključevanju upošteva, če je dijak ob koncu šolskega leta med oceno.

Matematika

Dijake seznanimo s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

Pri matematiki bodo dijaki pridobivali ocene pisno in ustno, dijaki pa lahko pridobijo tudi oceno s tekmovanja in projektov.

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku aktiva učiteljev matematike dne, 28. 8. 2024 in veljajo od 1. 9. 2024 dalje.

PISNO OCENJEVANJE

V šolskem letu pišemo od štiri do šest pisnih nalog.
Pri pripravah na višjo raven se lahko pridobi pisna ocena.
Število nalog je časovno usklajeno s trajanjem šolske ure.
Pisna naloga lahko vsebuje vprašanja iz teorije.
Naloge so enake ali po zahtevnosti enakovredne nalogam v predpisanih učbenikih, zbirkah vaj, maturitetnih preizkusih ali tistim, ki smo jih naredili pri pouku.
Pisna naloga mora vsebovati oddelek, razred, datum, točkovno vrednost posameznih nalog in kriterij za porazdelitev ocen.

ocena	meja v %
nezadostno (1)	od 0 do 49
zadostno (2)	od 50 do 62
dobro (3)	od 63 do 75
prav dobro (4)	od 76 do 88
odlično (5)	od 89 do 100

Dijaki prvih letnikov (razen tistih z ustrezno pedagoško pogodbo) pri pisnih nalogah ne smejo uporabljati računal.

USTNO OCENJEVANJE

Dijaki bodo v šolskem letu ustno ocenjeni vsaj enkrat. Ustno ocenjevanje se izvaja kot vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja. Dijaki se na ustno ocenjevanje lahko pripravljajo tudi v klopi z reševanjem nalog na list.

OPISNI KRITERIJI OCENJEVANJA

Ocena odlično (5):
- popoln odgovor/prikaz razumevanja z jasno, nedvoumno in suvereno razlago,
- po potrebi vključi jasen, preprost slikovni prikaz,
- učinkovito komunicira,
- kaže dobro razumevanje problema, matematičnih idej in procesov,
- zazna vse pomembne elemente problema,
- lahko vključi primere ali nasprotne primere,
- razlago po potrebi podkrepi z močnimi argumenti.

Ocena prav dobro (4):
- skoraj popoln odgovor s smiselno razlago,
- po potrebi vključi ustrezen slikovni prikaz,
- učinkovito komunicira, če je potrebno,
- kaže razumevanje problema, matematičnih idej in procesov,
- zazna najpomembnejše elemente problema,
- razlaga z ustreznimi argumenti,
- manjša pomoč profesorja.

Ocena dobro (3):
- zadovoljivo reši problem, lahko tudi ob pomoči profesorja,
- razlage niso povsem jasne,
- argumenti so nepopolni,
- po potrebi vključuje slikovni prikaz, ki pa ni popoln in/ali ustrezen v celoti,
- razume osnovne matematične ideje in procese,
- ideje uporablja učinkovito.

Ocena zadostno (2):
- ustrezen začetek reševanja problema, lahko tudi s pomočjo učitelja, a ga ne zaključi in/ali obide pomembne dele problema,
- lahko kaže nepopolno razumevanje matematičnih idej in procesov,
- z računskimi napakami, ki niso posledica napačne uporabe računskih pravil,
- lahko napačno uporablja in/ali ne uporablja matematičnih enot,
- odgovor lahko kaže neustrezno strategijo reševanja problema.

Ocena nezadostno (1):
- razlaga je nerazumljiva,
- slikovni prikaz je nejasen ali povsem napačen,
- ne kaže razumevanja za problemsko situacijo,
- z osnovnimi, tudi grobimi računskimi napakami,
- poskus razlage ne odraža problema,
- problemska situacija je neustrezno predstavljena,
- v nalogi ne zazna ustrezne informacije,
- problema ne poskusi rešiti,
- ne pozna tem, s katerimi je problem povezan.

OCENA S TEKMOVANJ

Dijak lahko pridobi odlično oceno za uvrstitev na državno tekmovanje.

Pri ostalih tekmovalcih člani aktiva vsako leto sprejmemo sklep o ocenah za vsako tekmovanje posebej.

OCENA PROJEKTNEGA DELA

Dijak lahko pridobi oceno projektnega dela pri različnih projektih. Glede na kriterije, ki jih ima mentor pri projektu se vpiše ocena in nanjo aktiv učiteljev matematike ne vpliva, upošteva pa se kot enakovredna ocena v primeru, ko je dijak sicer pozitiven.

OCENJEVANJE NA IZPITIH

Popravne, predmetne in dopolnilne izpite sestavljamo skupaj in so enaki za posamezne letnike oziroma smeri, razen v posebnih primerih (npr. nepredelana snov v posameznem oddelku).
Izpiti so sestavljeni iz pisnega in ustnega dela.
Pisni del vsebuje naloge iz snovi, ki je bila predelana v šolskem letu. Traja 90 minut.
Ustni del izpita izvedemo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Šolskimi pravili ocenjevanja.
Na listkih z vprašanji so poleg nalog tudi teoretična vprašanja iz snovi, ki je bila predelana v šolskem letu.
Pisni del izpita je vreden 70 %, ustni pa 30 % skupne ocene, ki se določi po naslednji lestvici:

ocena	meja v %
nezadostno (1)	od 0 do 49
zadostno (2)	od 50 do 62
dobro (3)	od 63 do 75
prav dobro (3)	od 76 do 88
odlično (5)	od 89 do 100

Tuji jeziki

LETNIK: 1., 2., 3., 4.

TUJI JEZIK (angleščina)
TUJI JEZIK (nemščina, španščina, ruščina)

LETNIK: 2., 3.

TUJI JEZIK (španščina, italijanščina, nemščina, francoščina, ruščina, kitajščina)

Ocenjevanje je vrednotenje doseženega znanja in se opravi po utrjevanju in preverjanju učnih vsebin. Dijaki morajo biti vnaprej pisno seznanjeni s kriteriji vseh oblik ocenjevanja pri posameznih predmetih. Pri tujem jeziku se dijakovo znanje preverja pisno in ustno. V skladu s Šolskimi pravili ocenjevanja mora biti dijak ocenjen ustno najmanj enkrat v šolskem letu.

USTNO OCENJEVANJE PRI TUJEM JEZIKU

Dijak v šolskem letu pridobi najmanj eno ustno oceno.

Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja se načeloma sestoji iz treh vprašanj; učitelj lahko zastavi vprašanja o slovničnih strukturah (npr: dijak prepozna, tvori strukturo, popravi napako, prevede v slovenščino, v tuji jezik…), vprašanja iz besedišča (učitelj preveri razumevanje različnih besed ali besednih zvez in izpeljank, dijak z njimi tvori stavek, jih poskuša razložiti v tujem jeziku ali prevesti) ter vprašanja o določeni temi.

V kolikor učitelj na začetku šolskega leta določi, da bo govorni nastop obvezen del ustnega ocenjevanja, dijake septembra seznani s kriteriji ocenjevanja.

V 4. letniku je pri angleščini del ocenjevanja listovnik, ki se ocenjuje po kriterijih določenih v razredu, s katerimi učitelj dijake seznani septembra.

V četrtem letniku lahko ocenjevanje poteka tudi tako kot na ustnem delu mature (razgovor na osnovi slike, teme ali odlomka iz predpisanega maturitetnega besedila) in je ocenjeno po maturitetnem kriteriju iz Predmetnega kataloga.

Ustno preverjanje in ocenjevanje načeloma ni napovedano poimensko, razen če se učitelj dogovori z dijaki za tak način oziroma če oceni, da je tovrstno ocenjevanje primerno. Če dijaka ni pri uri, za katero je bilo napovedano poimensko ustno ocenjevanje, ga učitelj lahko kadarkoli nenapovedano vpraša.

KRITERIJI ZA USTNO OCENJEVANJE

OCENA

VSEBINA

KOMUNIKACIJA

JEZIK, IZGOVORJAVA

odl

(5)

Vsebina je podana izčrpno in povsem skladno z nalogo, je dobro predstavljena in jasna, odgovori so vedno utemeljeni. Dijak je sposoben transferja in povezovanja.

Govorjenje je popolnoma samostojno, povezano in razumljivo, besedišče je bogato in smiselno uporabljeno. Dijak se popolnoma relevantno odziva na iztočnico.

Izgovorjava je jasna, lepa in pravilna. Jezik je izredno tekoč z uporabo bogatega besedišča, sopomenk in zahtevnih struktur.

pdb

(4)

Vsebina je primerna, razumljiva in jasna, odgovori ustrezni, utemeljitve in primeri so prepričljivi.

Komunikacija je tekoča in nalogi ustrezna, odzivanje dobro, odgovori kažejo dokaj natančno razumevanje.

Jezik je tekoč z uporabo sinonimov, pri zahtevnejšem besedišču in strukturah je nekaj napak.

Izgovorjava je pravilna.

(3)

Vsebina je večinoma primerna, razumljiva, z nekaj utemeljitvami, odgovori kratki, pretežno pravilni.

Komunikacija je primerna, omejena na krajše povedi, odzivanje ustrezno, redko potrebna pomoč.

Jezik je večinoma razumljiv, enostaven besedni zaklad, uporaba zahtevnejših struktur z napakami. Izgovorjava je primerna.

(2)

Vsebina je površna in komaj razumljiva.

Odgovori so včasih neprimerni, utemeljitve so slabe.

Komunikacija je omejena na krajše povedi in je nepovezana, pogosto je potrebna pomoč, težave z besediščem.

Izgovorjava je nezanesljiva. Jezik ni vedno razumljiv in tekoč, omejen besedni zaklad, včasih napačna raba besed.

nzd

(1)

Vsebina je površna in nerazumljiva, odgovori so neprimerni, brez utemeljitve, ali pa dijak sploh ne odgovori na vprašanje.

Komunikacija je nepovezana, odzivanje pomanjkljivo, potrebna je stalna pomoč, skromno besedišče, napačna raba besed.

Jezik je mestoma nerazumljiv, veliko slovničnih napak, jezikovno znanje ne zadošča za komunikacijo.

Izgovorjava je pogosto napačna.

Pri ocenjevanju ustnih odgovorov je dijakovo znanje potrebno oceniti takoj po končanem izpraševanju in dijaka seznaniti z oceno, oceno pa vpisati v redovalnico.

PISNO OCENJEVANJE PRI TUJEM JEZIKU

V vsakem ocenjevalnem obdobju pridobi dijak pri pisnem ocenjevanju znanja dve oceni, le dijaki četrtega letnika pridobijo pri angleškem jeziku v drugem ocenjevalnem obdobju tri ocene. Pri drugem tujem jeziku pridobijo dijaki v celotnem šolskem letu najmanj tri pisne ocene.

Dijaki morajo biti vnaprej seznanjeni s snovjo, ki bo ocenjena v pisni nalogi. S pisno nalogo ocenjujemo snov, ki so jo dijaki pridobili v ocenjevalnem obdobju. Ocenjujemo znanja iz obravnavanih slovničnih poglavij in obvladovanje na novo pridobljenega besedišča na določene teme, spretnosti bralnega in slušnega razumevanja in pisanja. V pisnih nalogah se uporabljajo naslednji tipi nalog: izbirni tip, tip dopolnjevanja, pretvorbene naloge, parafraziranje, besedotvorja. Pri ocenjevanju bralnega razumevanja pa še: alternativni tip (pravilno – narobe), tip povezovanja (n.pr. povezovanje naslova z besedilom, delov povedi …), tip urejanja (določitev pravega zaporedja, izpolnjevanje preglednic …), odgovori na vprašanja, pojasnjevanje s sopomenkami in protipomenkami.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, razred, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik.

Zapisana rešitev/odgovor se ovrednoti s predvidenim številom točk, če je zapis slovnično pravilen in pravilno črkovan.

Pri ocenjevanju odgovorov pri bralnem in slušnem razumevanju se odgovor, ki ima zaradi napačnega zapisa drug pomen / pomene, ovrednoti z nič točkami.

Meje za doseganje posameznih številčnih ocen pri pisnem izdelku so določene z naslednjimi odstotki pravilnih odgovorov:

0% – 49% ocena nezadostno (1)

50% – 64% ocena zadostno (2)

65% – 79% ocena dobro (3)

80% – 89% ocena prav dobro (4)

90% – 100% ocena odlično (5)

Pri preračunavanju točk v odstotke se upošteva pravilo zaokroževanja na celo število (do 0,4 navzdol, od 0,5 navzgor).

Za ocenjevanje naslednjih pisnih izdelkov se uporabljajo ocenjevalni kriteriji po Predmetnih izpitnih katalogih (priloge 1,2,3) za splošno maturo:

– pisma, poročilo, članek, elektronsko sporočilo, …

– splošni esej

– literarni esej

Pri drugem tujem jeziku je lahko ena izmed pisnih ocen tudi spis oziroma daljši pisni sestavek, ki se ocenjuje po kriterijih za pisanje daljšega pisnega sestavka, ki so opredeljeni v Predmetnem izpitnem katalogu za poklicno maturo (PIK_NEM_2026.pdf, stran 13, 14).

Dosežene točke se v vseh primerih pretvorijo v oceno po zgoraj navedeni ocenjevalni lestvici.

Pisne izdelke mora učitelj popraviti in oceniti ter vpisati oceno najkasneje v 7 delovnih dneh po tem, ko dijak izdelek odda.

Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot tretjina, se pisanje za dijake z negativno ocenjenimi pisnimi izdelki in za tiste, ki kljub pozitivni oceni želijo, enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni. Učitelj mora analizirati vzroke, in to z učenci ter v strokovnem aktivu. O vzrokih pisno seznani tudi ravnatelja.

Za vse pisne preizkuse znanja velja, da je dovoljen pripomoček samo kemični svinčnik ali nalivno pero.

Pri pisanju splošnega in literarnega eseja je dovoljena tudi uporaba slovarjev (enojezični in/ali dvojezični).

Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj zaloti dijaka pri uporabi ali posedovanju nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah šolskih pravil ocenjevanja, ga oceni z negativno oceno in lahko predlaga vzgojni ukrep.

Dijak ima možnost popravljanja negativne ocene po vsaki pisni nalogi v dogovoru s profesorjem.

Negativne ocene, ki je bila pridobljena pri pisnem izdelku, ni mogoče popravljati ustno. Dijak oceno pridobljeno pri pisnem izdelku popravlja s pisnim izdelkom, ustno oceno popravlja z ustnim ocenjevanjem.

Dijak je ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja ocenjen negativno, če za vsa dogovorjena ocenjevanja znanja ni pridobil pozitivnih ocen.

Dijak, ki je ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja ocenjen negativno, popravlja snov celotnega ocenjevalnega obdobja.

Če dijak ob koncu drugega ocenjevalnega obdobja za vsa dogovorjena ocenjevanja ni pridobil pozitivnih ocen, strokovni aktiv na predlog učitelja določi obseg izpitne snovi. Pri odločitvi aktiv upošteva dosežene točke in odstotke, sodelovanje pri pouku ter opravljanje drugih obveznosti (domače naloge, nastopi, …)

Dijak, ki je neocenjen iz enega ali več sklopov snovi, opravlja dopolnilni izpit.

Pisna naloga traja od 45 do 90 minut.

OCENJEVANJE PRI PRIPRAVAH NA MATURO

NEMŠČINA 2, ŠPANŠČINA 2 IN 3, RUŠČINA 2 IN 3, ITALIJANŠČINA 3

in 4. letnik

Dijaki, ki se pri drugem tujem jeziku (nemščina, španščina, ruščina) in pri tretjem tujem jeziku (španščina, ruščina, italijanščina) pripravljajo na maturo, pridobivajo ocene po zgoraj navedenih ocenjevalnih kriterijih. Ocene se vpisujejo k rednim ocenam, ki jih dijaki pridobivajo v okviru rednega pouka predmeta. Pri zaključni oceni se upoštevajo ocene, ki jih dijak pridobi v okviru rednih ur in pri pripravah na maturo.

NAGRAJEVANJE Z OCENAMI ZA POSEBNE DOSEŽKE

Dijak dobi nagradno oceno (odlično 5) za dosežke na tekmovanjih in sodelovanje pri projektih. Aktiv učiteljev za tuje jezike vsakič določi mejo za podelitev nagradne ocene.

Minimalni standardi za doseganje pozitivne ocene v ocenjevalnem obdobju

Da je dijak v posameznem ocenjevalnem obdobju ocenjen, mora pridobiti vse ocene in opraviti vse obveznosti, ki jih na začetku šolskega leta oziroma ocenjevalnega obdobja določi učitelj. Med te sodijo tudi govorni nastopi, samostojno obravnavanje tekstov iz tujejezičnih revij in časopisov, prebrana literarna dela, itd.

Domače naloge sodijo med obveznosti, ki jih je dijak dolžan opravljati. Neopravljene domače naloge lahko vplivajo na določitev končne ocene. Učitelj neizpolnjevanje te dolžnosti ustrezno evidentira in z zbrano evidenco po potrebi seznanja razrednika in starše. Učitelj lahko dijaka za dobro opravljene domače naloge nagradi z oceno.

V skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah učitelj po končanem prvem ocenjevalnem obdobju med prvo redno uro pouka po konferenci dijaku, ki je negativen ali neocenjen, določi datum, do katerega mora ta obveznosti opraviti oziroma v dogovoru z dijakom določi datum ponovnega ocenjevanja znanja za preteklo obdobje.

Če dijak do dogovorjenega roka ne opravi obveznosti, ostaja prvo ocenjevalno obdobje neocenjeno.

Če dijak do dogovorjenega roka ne popravi negativnih ocen, ostaja prvo ocenjevalno obdobje negativno.

Če dijak do konca pouka ne opravi vseh obveznosti, je neocenjen in opravlja dopolnilni izpit. Če dijak do konca pouka ne popravi negativnih ocen, opravlja popravni izpit.

Da je dijak ocenjen pozitivno v posameznem ocenjevalnem obdobju, mora:

– znati tvoriti in uporabljati obravnavane morfosintaktične strukture (slovnica, besedotvorje)

– pravilno izgovarjati in naglaševati obravnavane besede in obvladati uporabo transkripcijskih znakov

– znati aktivno uporabljati besedišče obravnavanih predpisanih tem

– znati uporabiti usvojeno znanje v besedilu (sinteza in analiza, bralno razumevanje, dopolnjevanje, pretvorbe…)

v obsegu najmanj 50 odstotkov

– ter opraviti vse naloge, ki jih je določil učitelj (eseji, domače branje, govorni nastopi, članki…)

Vse teme in slovnične strukture, ki jih mora dijak obvladati, so navedene v Predmetnem izpitnem katalogu za posamezni tuji jezik. Vrstni red obravnave je delno odvisen od predznanja dijakov in je do določene mere prepuščen avtonomiji učitelja in učbeniku, ki si ga ta izbere.

Dijak je v posameznem ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, če rezultat njegovih posameznih pisnih izdelkov ne dosega 50 % ali ima negativno ustno oceno ter v ostalih primerih, ki jih predvideva Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Če ni opravil vseh obveznosti, ki jih je določil učitelj ob začetku redovalnega obdobja, je neocenjen.

Če ima dijak 14 dni pred ocenjevalno konferenco samo eno oceno in je ta negativna, mu učitelj napove rok za ocenjevanje.

Če predmet poučujeta dva učitelja (priprave na maturo), skupaj določita končno oceno. Za pozitivno končno oceno morajo biti pozitivno ocenjeni vsi deli predmeta, ki jih poučujeta oba učitelja.

Obveznosti dijakov:

aktivno spremljanje pouka
opravljanje domačih nalog
opravljanje drugih dogovorjenih nalog

pisni in ustni izpiti

popravni, predmetni in dopolnilni izpiti pri predmetu tuji jeziki

Dijak opravlja popravni in predmetni izpit iz tujega jezika pisno in ustno.
Dijak, ki je neocenjen, opravlja dopolnilni izpit iz neopravljenih obveznosti. Glede na vsebino učitelj določi tip izpita (pisno, ustno ali oboje).
Pisni del izpit traja od 60 do 90 minut.
Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.
Pisni del izpita predstavlja 70%, ustni del izpita pa 30% ocene celotnega izpita. (dogovor aktiva).
Pisne naloge in ustna vprašanja potrdi strokovni aktiv, vendar pa pisne naloge in listke z vprašanji pripravi vsak učitelj sam, saj smo učitelji pri pouku obravnavali različne tekste, sledili različnemu vrstnemu redu obravnavane snovi.
Ustni del izpita traja največ 20 minut. Dijak ima lahko največ 15 minut za pripravo na ustni izpit. Dijak lahko listek z vprašanji zamenja enkrat. Zamenjava ne vpliva na oceno.
Ustna vprašanja potrdi strokovni aktiv, vendar listke z vprašanji pripravi vsak učitelj izpraševalec sam.
Izpitno komisijo sestavljajo izpraševalec (učitelj, ki je dijaka učil), predsednik (učitelj predmeta) in član (lahko tudi učitelj predmeta), ki skrbi za nemoten potek izpita. Na utemeljen predlog izpraševalca se izpitna komisija odloči o končni oceni. Predsednik komisije obvesti dijaka o doseženi oceni na izpitu.

PRILOGA 1

ANGLEŠKI JEZIK

KRITERIJI ZA VREDNOTENJE DALJŠIH PISNIH IZDELKOV

VODENI SPIS (PISMO)

Ocenjujemo:

vsebino
obliko
besedišče in register
jezikovno pravilnost

Vsebina

Štev. točk	Merila
5	Vsebina je povsem primerna, iztočnice so temeljito razvite, s povsem ustreznimi podkrepitvami, sporočilni namen je popolnoma dosežen.
4	Vsebina je primerna, iztočnice so dokaj dobro razvite, z ustreznimi podkrepitvami, sporočilni namen je v glavnem dosežen.
3	Približno polovica vsebine je primerna, iztočnice so pomanjkljivo razvite ALI ena iztočnica ni upoštevana ALI del besedila je vzet iz navodil, sporočilni namen je na splošno dosežen; pismo je krajše od 80 besed.
2	Večina vsebine ni primerna, iztočnice v glavnem niso razvite ALI besedilo je skoraj v celoti vzeto iz navodil, sporočilni namen je le delno dosežen.
1	Vsebina je komajda primerna, iztočnice niso razvite, sporočilni namen v glavnem ni dosežen. Če vsebino ocenimo z 1 točko, v kategorijah besedišče in register ter jezikovna pravilnost dodelimo največ 3 točke.
0	Vsebina je v celoti neprimerna, ker ne sledi navodilom, sporočilni namen ni dosežen; pismo je krajše od 40 besed. Če je vsebina ocenjena z 0 točkami in je pismo dolgo 40 besed ali več, v kategorijah besedišče in register ter jezikovna pravilnost dodelimo največ 1 točko.

Oblika

Štev. točk	Merila
2	Upoštevane so značilnosti besedilne vrste (oba naslova, datum, nagovor, zaključni pozdrav, ime in čitljiv podpis).
1	Manjkajo en element ali več.
0	Oblika nima značilnosti besedilne vrste pisma.

Tudi če je vsebina neprimerna in ocenjena z 0 točkami ali tudi če je pismo krajše od 40 besed, obliko ocenimo po merilih.

Besedišče in register

(= primerna stopnja formalnosti + primerna izbira besedišča)

Štev. točk	Merila
5	Besedišče je pravilno, raznoliko, pogosto bogato, s povsem formalnim registrom in primernim vljudnostnim tonom.
4	Besedišče je v glavnem pravilno, raznoliko, občasno bogato, z dokaj formalnim registrom in primernim vljudnostnim tonom.
3	Besedišče je v glavnem pravilno, vendar izrazito povprečno, delno se ponavlja ALI besedišče je zgolj prepisano iz danih iztočnic, s pretežno ustreznim registrom, s pomanjkljivim vljudnostnim tonom; pismo je krajše od 80 besed.
2	Besedišče je pogosto napačno, izrazito povprečno ALI pogosto omejeno (razumevanje besedila je pogosto oteženo), s pretežno ustreznim registrom, z očitnim nevljudnostnim tonom.
1	Besedišče je v glavnem napačno, omejeno (razumevanje besedila je oteženo), z neprimernim ali celo žaljivim tonom.
0	Pismo je krajše od 40 besed.

Za 3 ali več okrajšanih glagolskih oblik odštejemo 1 točko.

Jezikovna pravilnost

Štev. točk	Merila
5	Pogosta raba zapletenih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
4	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur, malo napak.
3	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur z nekaj napakami ALI pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, skoraj brez napak; pismo je krajše od 80 besed.
2	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, s precej pogostimi napakami (razumevanje besedila je oteženo).
1	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, večina povedi je jezikovno napačnih (razumevanje besedila je oteženo).
0	Pismo je krajše od 40 besed.

Skupno število točk: 17

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA DOLOČENO TEMO

vsebino
besedišče
jezikovno pravilnost
zgradbo/vezljivost (koherenco)

Vsebina

Štev. točk	Merila
5	Vsebina je povsem primerna, v celoti osredotočena na naslov, podprta s prepričljivimi dokazi, s poglobljenim vpogledom v temo, obravnavano problemsko.
4	Vsebina je v glavnem primerna, osredotočena na naslov, podprta s primernimi dokazi, z dobrim vpogledom v temo, obravnavano dokaj problemsko.
3	Vsebina je na splošno primerna, delno osredotočena na naslov (približno polovica je primerna ALI se ponavlja), podprta z enostavnimi/neizvirnimi dokazi, s površnim vpogledom v temo, obravnavano delno problemsko in delno pripovedno; sestavek je krajši od 150 besed. Če je sestavek krajši od 150 besed, tudi v drugih kategorijah dodelimo največ 3 točke.
2	Vsebina je v glavnem neprimerna, občasno osredotočena na naslov, pomanjkljivo podprta z dokazi, s površnim vpogledom v temo, obravnavano občasno problemsko in večinoma pripovedno.
1	Vsebina je komajda primerna, ni osredotočena na naslov, s pomanjkljivim vpogledom v temo, ki ni obravnavana problemsko. Če je vsebina ocenjena z 1 točko, v drugih kategorijah dodelimo največ 3 točke.
0	Vsebina je v celoti neustrezna ALI sestavek je krajši od 100 besed.

Če je vsebina ocenjena z 0 točkami in je sestavek dolg 100 besed ali več, v kategorijah besedišče, jezikovna pravilnost in zgradba/vezljivost (koherenca) dodelimo največ 2 točki.

Besedišče

Štev. točk	Merila
5	Besedišče je pravilno, raznoliko, pogosto nadpovprečno bogato, z izrazito rabo pristnih kolokacij, s povsem formalnim registrom (1–2 spodrsljaja).
4	Besedišče je v glavnem pravilno, raznoliko, občasno nadpovprečno bogato, z rabo pristnih kolokacij, z dokaj formalnim registrom (nekaj spodrsljajev).
3	Besedišče je v glavnem pravilno, a povprečno, delno se ponavlja, z večinoma neizrazitimi kolokacijami, s pretežno ustreznim registrom (več spodrsljajev).
2	Besedišče je pogosto napačno IN/ALI izrazito povprečno, pogosto se ponavlja, je dokaj omejeno (razumevanje besedila je oteženo), s pretežno ustreznim registrom (pogosti spodrsljaji).
1	Besedišče je v glavnem napačno, se ponavlja, je zelo omejeno (razumevanje besedila je pretežno oteženo).
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

Jezikovna pravilnost

Štev. točk	Merila
5	Pogosta raba zapletenih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
4	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur, malo napak.
3	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur z nekaj napakami ALI pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
2	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, s precej pogostimi napakami (razumevanje besedila je pogosto oteženo).
1	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, večina povedi je jezikovno napačnih (razumevanje besedila je pretežno oteženo).
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

Zgradba/vezljivost (koherenca)

Štev. točk	Merila
5	Besedilo je povsem primerno členjeno na jasno nakazane odstavke (uvod, jedro, zaključek); dobra vezljivost na ravni stavka, odstavka in sestavka; pretežna raba kompleksnih povedi, misli si sledijo v povsem logičnem zaporedju.
4	Besedilo je primerno, členjeno na jasno nakazane odstavke (uvod, jedro, zaključek); raba kompleksnih povedi, vezljivost je mestoma ohlapna (bodisi na ravni stavka, odstavka in/ali sestavka).
3	Besedilo ni povsem primerno členjeno; očitna nepovezanost na ravni stavka, odstavka in sestavka. Če je sestavek napisan v enem odstavku, dodelimo največ 3 točke.
2	Besedilo ni primerno členjeno, večinoma nejasna in nelogična povezanost na ravni stavka, odstavka in sestavka.
1	Besedilo ni členjeno, misli so navržene.
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

Skupno število točk: 20

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA TEMO IZ KNJIŽEVNOSTI

vsebino
besedišče
jezikovno pravilnost
zgradbo/vezljivost (koherenco)

Vsebina

Štev. točk	Merila
10-9	Vsebina je povsem primerna, v celoti osredotočena na naslov, podprta s prepričljivimi dokazi, kar kaže na poglobljeno poznavanje književnega dela.
8-7	Vsebina je v glavnem primerna, osredotočena na naslov, podprta s primernimi dokazi, kar kaže na dobro poznavanje književnega dela.
6-5	Vsebina je na splošno primerna, delno osredotočena na naslov (približno polovica je primerna ALI se ponavlja), podprta z enostavnimi IN/ALI deloma netočnimi dokazi, kar kaže na površno poznavanje književnega dela; sestavek je krajši od 170 besed. Če je sestavek krajši od 170 besed, v drugih kategorijah dodelimo največ 3 točke.
4-3	Vsebina je v glavnem neprimerna, občasno osredotočena na naslov, pomanjkljivo podprta z dokazi IN/ALI z več netočnimi dokazi, kar kaže na pomanjkljivo poznavanje književnega dela.
2-1	Vsebina je komajda primerna, ni osredotočena na naslov, ni podprta s primeri, kar kaže na slabo poznavanje književnega dela. Če je vsebina ocenjena z 1 točko, v drugih kategorijah dodelimo največ 3 točke.
0	Vsebina je v celoti neustrezna, kar kaže na nepoznavanje književnega dela, ALI sestavek je krajši od 100 besed. Če je vsebina ocenjena z 0 točkami, in je sestavek dolg 100 besed ali več, v kategorijah besedišče, jezikovna pravilnost in zgradba/vezljivost (koherenca) dodelimo največ 2 točki.

Besedišče

Štev. točk	Merila
5	Besedišče je pravilno, raznoliko, pogosto nadpovprečno bogato, z izrazito rabo pristnih kolokacij, s povsem formalnim registrom (1–2 spodrsljaja).
4	Besedišče je v glavnem pravilno, raznoliko, občasno nadpovprečno bogato, z rabo pristnih kolokacij, z dokaj formalnim registrom (nekaj spodrsljajev).
3	Besedišče je v glavnem pravilno, a povprečno, delno se ponavlja, z večinoma neizrazitimi kolokacijami, s pretežno ustreznim registrom (več spodrsljajev).
2	Besedišče je pogosto napačno IN/ALI izrazito povprečno, pogosto se ponavlja, je dokaj omejeno (razumevanje besedila je oteženo), s pretežno ustreznim registrom (pogosti spodrsljaji).
1	Besedišče je v glavnem napačno, se ponavlja, je zelo omejeno (razumevanje besedila je pretežno oteženo).
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

Jezikovna pravilnost

Štev. točk	Merila
5	Pogosta raba zapletenih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
4	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur, malo napak.
3	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur z nekaj napakami ALI pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
2	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, s precej pogostimi napakami (razumevanje besedila je pogosto oteženo).
1	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, večina povedi je jezikovno napačnih (razumevanje besedila je pretežno oteženo).
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

Zgradba/vezljivost (koherenca)

Štev. točk	Merila
5	Besedilo je povsem primerno členjeno na jasno nakazane odstavke (uvod, jedro, zaključek); dobra vezljivost na ravni stavka, odstavka in sestavka; pretežna raba kompleksnih povedi, misli si sledijo v povsem logičnem zaporedju.
4	Besedilo je primerno, členjeno na jasno nakazane odstavke (uvod, jedro, zaključek); raba kompleksnih povedi, vezljivost je mestoma ohlapna (bodisi na ravni stavka, odstavka in/ali sestavka).
3	Besedilo ni povsem primerno členjeno; očitna nepovezanost na ravni stavka, odstavka in sestavka. Če je sestavek napisan v enem odstavku, dodelimo največ 3 točke.
2	Besedilo ni primerno členjeno, večinoma nejasna in nelogična povezanost na ravni stavka, odstavka in sestavka.
1	Besedilo ni členjeno, misli so navržene.
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

Skupno število točk: 25

PRILOGA 2

NEMŠKI JEZIK

KRITERIJI ZA VREDNOTENJE DALJŠIH PISNIH IZDELKOV

VODENI SPIS

Merila za ocenjevanje

Komunikacijska ustreznost

Štev. točk	Merila
5	Sestavek glede na vsebino in značilnosti besedilne vrste popolnoma ustreza nalogi. Vse zahtevane informacije so navedene izčrpno oziroma dodane so še druge relevantne informacije. Sestavek je zelo prepričljiv.
4	Sestavek ustreza nalogi, iztočnice so dobro razvite, vendar so informacije navedene skopo.
3	Sestavek ustreza nalogi. Sporočilo je na nekaj mestih nekoliko moteno zaradi pomanjkljive uresničitve zahtev: iztočnice so pomanjkljivo razvite oziroma ena iztočnica ni upoštevana oziroma sestavek je krajši od 80 besed (OR) oziroma 140 besed (VR). Sporočilni namen je še dosežen.
2	Sestavek le delno ustreza nalogi. Sporočilo je na več mestih moteno zaradi pomanjkljive uresničitve zahtev: iztočnice večinoma niso razvite oziroma sestavek je krajši od 60 besed (OR) oziroma 120 besed (VR). Sporočilni namen je le delno dosežen.
1	Zelo pomanjkljiva uresničitev zahtev glede vsebine in/ali besedilne vrste oziroma sestavek je krajši od 40 besed (OR) oziroma 70 besed (VR). Sporočilni namen v glavnem ni dosežen.

Če komunikacijsko ustreznost ocenimo z 1 točko, v kategoriji jezikovna pravilnost dodelimo največ 2 točki.

Oblika

Štev. točk	Merila
2	Sestavek pri obliki upošteva VSE značilnosti besedilne vrste.
1	Ena izmed značilnosti besedilne vrste ni upoštevana.
0	Sestavek pri obliki ne upošteva več kakor ene od značilnosti besedilne vrste.

Jezikovna pravilnost

Štev. točk	Merila
5	Sestavek je skoraj brez leksikalnih, oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak. Kandidat uporablja zahtevnejše jezikovne strukture.
4	Kljub uporabi zahtevnejših jezikovnih struktur je v sestavku nekaj lažjih leksikalnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak.
3	V sestavku je več leksikalnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak, vse pomembne informacije pa so jasno izražene.
2	Leksikalne in/ali oblikoslovno-skladenjske in/ali pravopisne napake lahko na nekaj mestih otežujejo razumevanje sporočila. Nekatere pomembne informacije niso jasno izražene.
1	Sestavek je zaradi leksikalnih, oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak na nekaterih mestih težko razumljiv. Pomembne informacijo niso jasno izražene.
0	Kandidat ne obvlada osnovnih jezikovnih struktur in/ali ne upošteva osnovnih pravopisnih pravil oziroma sestavek je nerazumljiv.

OPOMBA: Če sestavek ne ustreza predpisani temi oziroma če kandidat sestavka ni napisal, dobi 0 točk. Vmesnih točk ne dajemo.

Skupno število točk: 12

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA DOLOČENO TEMO

Merila za ocenjevanje

Vsebina

Štev. točk	Merila
7	Sestavek popolnoma ustreza nalogi. Je smiseln, jasen in vsebinsko bogat. Podprt je s prepričljivimi argumenti/protiargumenti oziroma primeri ali citati in kaže veliko stopnjo samostojnosti in izvirnosti.
6	Sestavek ustreza nalogi. Glede na izražene misli je nekoliko manj bogat in izviren, glede sporočilnosti je jasen in podprt s prepričljivimi argumenti/protiargumenti oziroma primeri.
5	Sestavek skoraj v celoti ustreza nalogi, vendar je v njem manj izvirnosti in prepričljivih argumentov/protiargumentov oziroma primerov. Misli se včasih ponavljajo. Sporočilo celotnega sestavka je razumljivo.
4	Sestavek je skromen, misli se pogosto ponavljajo, sporočilnost ni vedno jasna. Tema je obravnavana zelo površno. Trditve niso podprte z argumenti/protiargumenti oziroma primeri. Ali: uporabljenih je premalo besed (170–190).
3	Sestavek je sporočilno zelo skromen, vsebina ni vedno osredotočena na naslov. Ali: uporabljenih je premalo besed (110–170).
2	Sestavek je izrazito skromen, sporočilnosti skoraj ni oziroma je nejasna. Vsebina je le delno osredotočena na naslov. Ali: uporabljenih je premalo besed (80–110).
1	Zahteve, izražene v navodilih, so (lahko tudi zaradi premalo besed, 30–80) neuresničene, sporočilnosti ni oziroma sestavek je komaj razumljiv.

Zgradba

Štev. točk	Merila
4	Sestavek je smiselno členjen. Kandidat zelo dobro razvija misli, ki si sledijo v jasnem zaporedju. Besedilo je povezano.
3	Sestavek je smiselno členjen. Kandidat večinoma dobro razvija misli, a si ne sledijo vedno v logičnem zaporedju. Besedilo je v glavnem povezano.
2	Sestavek ni smiselno členjen. Kandidat ponekod nespretno razvija misli oziroma med povedmi ni vedno jasne povezave.
1	Slaba členitev, nepovezanost besedila, misli so le navržene.
0	Sestavek ni členjen.

Jezikovna pravilnost

Štev. točk	Merila
7	Kandidat spretno uporabi pridobljeno jezikovno znanje in tudi zahtevnejše jezikovne strukture, ima bogato besedišče. Slogovno je sestavek skoraj brezhiben.
6	V sestavku je nekaj lažjih leksikalnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak. Raba besedišča je ustrezna. Nekaj lažjih slogovnih pomanjkljivosti. Nekoliko manj bogat besedni zaklad.
5	V sestavku je več lažjih oblikoslovno-skladenjskih in/ali nekaj pravopisnih napak. Nekaj pomanjkljivosti pri rabi besedišča in pri slogu.
4	V sestavku je veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak. Skromno besedišče. Precej slogovnih napak.
3	Veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak. Pogosto neustrezna raba izrazov/ponavljanje istih besed oziroma delov povedi oziroma besedilo je lahko na nekaterih mestih nejasno. Ali: kljub ustrezni rabi jezikovnih struktur in besedišča je izrazito veliko pravopisnih napak.
2	Veliko slovničnih napak, ponavljanje istih besed ali povedi. Neustrezna raba izrazov. Besedilo je na nekaterih mestih težko razumljivo.
1	Besedilo je zaradi neustrezne rabe izrazov, ki se ponavljajo v celotnem besedilu, in veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak večinoma nerazumljivo.
0	Kandidat ne obvlada osnovnih jezikovnih struktur in/ali ne upošteva osnovnih pravopisnih pravil oziroma sestavek je nerazumljiv. Če je sestavek krajši od 110 besed, v tej kategoriji dodelimo največ 4 točke.

OPOMBA: Če sestavek ne ustreza predpisani temi oziroma če ga kandidat ni napisal, dobi 0 točk. Vmesnih točk ne dajemo.

Skupno število točk: 18

KNJIŽEVNOST – PISNI SESTAVEK

Vsebina

Štev. točk	Merila
7	Sestavek popolnoma ustreza temi naloge. Je zanimiv, jasen, prepričljiv, vsebinsko bogat. Argumenti/protiargumenti, pravilno uporabljeni primeri in citati ter pravilna umestitev odlomka v širši kontekst kažejo na visoko stopnjo razumevanja književnega besedila. Pri interpretaciji kaže kandidat veliko stopnjo samostojnosti, prepričljivosti in izvirnosti.
6	Sestavek ustreza temi naloge. Je zanimiv, njegovo sporočilo je jasno. Argumenti/protiargumenti, citati, primeri, uvrstitev v širši kontekst so pogosti in ustrezni. Iz interpretacije je razvidno, da kandidat razume sporočilo književnega besedila. Pri interpretaciji je še zmeraj precej izviren in samostojen.
5	Sestavek delno ustreza temi naloge. Kandidat navaja argumente/protiargumente, primere in citate, vendar niso zmeraj ustrezni. Interpretacija književnega besedila je omejena na navajanje očitnega, ne kaže pa samostojnosti ali višje stopnje razumevanja. Nekatera mesta so nejasna, misli se ponavljajo, sporočilo celotnega sestavka pa je razumljivo.
4	Sestavek je skromen in komaj še ustreza temi naloge. Obravnava književnega besedila ne presega navajanja golih dejstev, argumenti/protiargumenti, primeri in citati so pomanjkljivi ali neustrezni. Pri uvrščanju odlomka v širši kontekst je kandidat negotov. Ali: uporabljenih premalo besed (170–190).
3	Sestavek komajda ustreza temi naloge. Kandidat omenja temo samo v posameznih povedih, pri tem pa se omejuje le na navajanje nekaj golih dejstev. Sporočilo sestavka ni jasno (lahko tudi zaradi premalo besed: 110–170). Sestavek je komaj razumljiv.
2	Sestavek je izrazito skromen, sporočilnosti skoraj ni oziroma je nejasna (lahko tudi zaradi premalo besed: 80–110).
1	Zahteve, izražene v navodilih, so (lahko tudi zaradi premalo besed: 30–80) neuresničene, sporočilnosti ni oziroma sestavek je komaj razumljiv.

Zgradba

Štev. točk	Merila
4	Sestavek je smiselno členjen. Kandidat zelo dobro razvija misli, sledijo si v jasnem zaporedju. Besedilo je povezano.
3	Sestavek je smiselno členjen. Kandidat večinoma dobro razvija misli, a si ne sledijo vedno v logičnem zaporedju. Besedilo je v glavnem povezano.
2	Sestavek ni smiselno členjen. Kandidat ponekod nespretno razvija misli oziroma med povedmi ni vedno jasne povezave.
1	Slaba členitev, nepovezanost besedila, misli so le navržene.
0	Sestavek ni členjen.

Jezikovna pravilnost

Štev. točk	Merila
7	Kandidat spretno uporabi pridobljeno jezikovno znanje in tudi zahtevnejše jezikovne strukture, ima bogato besedišče. Slogovno je sestavek skoraj brezhiben.
6	V sestavku je nekaj lažjih leksikalnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak. Raba besedišča je ustrezna. Nekaj lažjih slogovnih pomanjkljivosti. Nekoliko manj bogat besedni zaklad.
5	V sestavku je več lažjih oblikoslovno-skladenjskih in/ali nekaj pravopisnih napak. Nekaj pomanjkljivosti pri rabi besedišča in pri slogu.
4	V sestavku je veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak. Skromno besedišče. Precej slogovnih napak.
3	Veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak. Pogosto neustrezna raba izrazov/ponavljanje istih besed oziroma delov povedi oziroma besedilo je lahko na nekaterih mestih nejasno. Ali: kljub ustrezni rabi jezikovnih struktur in besedišča je izrazito veliko pravopisnih napak.
2	Veliko slovničnih napak, ponavljanje istih besed ali povedi. Neustrezna raba izrazov. Besedilo je na nekaterih mestih težko razumljivo.
1	Besedilo je zaradi neustrezne rabe izrazov, ki se ponavljajo v celotnem besedilu, in veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak večinoma nerazumljivo.
0	Kandidat ne obvlada osnovnih jezikovnih struktur in/ali ne upošteva osnovnih pravopisnih pravil oziroma sestavek je nerazumljiv. Če je sestavek krajši od 110 besed, v tej kategoriji dodelimo največ 4 točke.

OPOMBA: Če sestavek ne ustreza predpisani temi oziroma če kandidat sestavka ni napisal, dobi 0 točk. Vmesnih točk ne dajemo.

Skupno število točk: 18

PRILOGA 3

ŠPANSKI JEZIK

KRITERIJI ZA VREDNOTENJE DALJŠIH PISNIH IZDELKOV

VODENI SPIS

Vrednotimo:

komunikacijsko ustreznost – upoštevanje zahtevanih informacij, ustreznost glede na govorni položaj, naslovnika, sporočilni namen, jasnost sporočila, jezikovno raven, povezanost besedila (50 % točk)

jezikovno pravilnost – ustreznost izbire jezikovnih sredstev, oblikoslovno-skladenjska pravilnost, upoštevanje pravopisnih norm (40 % točk)

obliko – upoštevanje besedilne vrste, zahtevanega števila besed, čitljivost (10 % točk)

Merila za ocenjevanje

Komunikacijska ustreznost

Štev. točk	Merila
5	Sestavek glede na vsebino in značilnosti besedilne vrste popolnoma ustreza nalogi. Vse zahtevane informacije so dane izčrpno oziroma so dodane še druge pomembne informacije. Sestavek deluje zelo prepričljivo.
4	Sestavek ustreza nalogi, moti le nekaj lažjih pomanjkljivosti pri uresničevanju zahtev glede vsebine in/ali značilnosti besedilne vrste.
3	Sestavek ustreza nalogi. Sporočilo je na nekaj mestih nekoliko manj jasno oziroma moteno zaradi pomanjkljive uresničitve zahtev glede vsebine in/ali slabšega obvladovanja besedilne vrste. Sporočilni namen je dosežen.
2	Večji odmiki od zahtev glede vsebine in/ali slabo obvladovanje besedilne vrste. Sporočilni namen je le delno dosežen.
1	Zelo pomanjkljiva uresničitev zahtev glede vsebine in/ali besedilne vrste. Sporočilni namen ni dosežen.

Jezikovna pravilnost

Štev. točk	Merila
4	Sestavek nima leksikalnih, oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak oziroma vsebuje le nekaj lažjih pomanjkljivosti.
3	Sestavek vsebuje kar nekaj lažjih leksikalnih, oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak, ki pa vendar niso ovira pri razumevanju sporočila. Glavne informacije je mogoče razumeti brez ponovnega branja besedila.
2	Sestavek vsebuje več leksikalnih, oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak, ki so že ovira pri razumevanju sporočila. Potrebno je ponovno branje besedila.
1	Sestavek vsebuje veliko napak, ki občutno ovirajo razumevanje sporočila. Informacije niso izražene dovolj jasno.

Oblika

Štev. točk

Merila

Sestavek pri obliki upošteva vse značilnosti besedilne vrste, dosega zahtevano število besed, napisan je čitljivo.

Sestavek pri obliki ne upošteva vseh značilnosti besedilne vrste in/ali ne dosega zahtevanega števila besed.

Skupno število točk: 10

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA DOLOČENO TEMO

Vrednotimo:

vsebino (40 % točk)
zgradbo (20 % točk)
jezik (20 % točk)
besedišče (20 % točk)

Merila za ocenjevanje

Vsebina

Štev. točk	Merila
8	Besedilo ustreza temi naloge. Je smiselno, jasno, vsebinsko bogato (pestrost misli, idej, stališč). Kandidat kaže samostojen način lotevanja dane teme. Svoja stališča, misli in informacije opiše ali ponazori s primeri in primerjavami ali pa jih podpre z argumenti/protiargumenti ipd. Sporočilo je jasno izraženo.
7	Besedilo ustreza temi naloge. Izražene misli so vsebinsko manj bogate. Kandidat je pri obravnavi dane teme manj samostojen. Pogosto svoja stališča, misli in informacije opiše, ponazori s primeri in primerjavami ali jih podpre z argumenti/protiargumenti ipd. Sporočilo je jasno izraženo.
6	Besedilo delno ustreza temi naloge. Vsebinsko se misli, ideje, stališča ponavljajo ali zgolj navajajo, naštevajo. Kandidat pri obravnavanju dane teme ni vedno samostojen. Svojih stališč, misli in informacij pogosto ne opiše ali jih ne zna ponazoriti s primeri in primerjavami ter jih ne zna argumentirati ipd. Sporočilo ni jasno izraženo v vseh podrobnostih.
5,4	Besedilo delno še ustreza temi naloge, vendar je vsebinsko skromno. Ponekod se oddaljuje od dane teme. Kandidat svojih stališč, misli in informacij skoraj ne opiše, ne ponazori s primeri in primerjavami ter jih ne argumentira ipd. Sporočilo celotnega besedila ni dovolj jasno, zato so mogoči nesporazumi.
3,2	Besedilo komaj ustreza temi naloge. Večinoma se oddaljuje od dane teme. Kandidat svojih stališč, misli in informacij ne opiše, ne ponazori jih s primeri in primerjavami, jih ne argumentira ipd. Sporočilo celotnega sestavka ni jasno, tudi zaradi premajhnega števila besed (toleranca 10 %). Besedilo je komaj razumljivo.
1,0	Besedilo ne ustreza temi naloge oziroma kandidat besedila ni napisal.

Zgradba

Štev. točk	Merila
4	Besedilo je smiselno členjeno (uvod, jedro, zaključek). Kandidat dobro razvija misli in jih smiselno povezuje med sabo in z glavno temo. Povedi so povezane v logično celoto.
3	Besedilo je smiselno členjeno (uvod, jedro, zaključek). Kandidat večinoma dobro razvija misli ter jih povezuje med sabo in z glavno temo. Povedi so večinoma povezane v logično celoto.
2	Besedilo na nekaterih mestih ni smiselno členjeno (npr. ni zaključka). Kandidat večkrat nespretno razvija misli ter jih slabše povezuje med sabo in z glavno temo. Med povedmi ni vedno logične povezave, kar lahko ovira razumevanje delov besedila.
1	Členitev besedila je delno ustrezna. Kandidat večinoma nespretno razvija misli ter jih slabo povezuje med sabo in z glavno temo. Med povedmi pogosto ni povezave, kar ovira razumevanje celotnega besedila.
0	Členitev je povsem neustrezna in med povedmi ni logične povezave, zato je besedilo nerazumljivo.

Jezik

Štev. točk	Merila
4	Jezikovne strukture so pravilne, ustrezno rabljene in raznovrstne. Lažje oblikoslovne, skladenjske ali pravopisne napake opazimo le pri rabi zahtevnejših jezikovnih struktur.
3	Jezikovne strukture so večinoma pravilne in ustrezno rabljene, vendar so manj pestre. Zelo malo je lažjih oblikoslovnih, skladenjskih in pravopisnih napak, vendar te ne ovirajo razumevanja. Več napak je pri rabi zahtevnejših jezikovnih struktur.
2	Jezikovne strukture so v več primerih neustrezno rabljene in nepravilne. Več je osnovnih oblikoslovnih, skladenjskih in pravopisnih napak, ki na nekaterih mestih lahko ovirajo razumevanje. Ta mesta je treba ponovno prebrati.
1	Jezikovne strukture so v večini primerov neustrezno rabljene in nepravilne. Veliko je osnovnih oblikoslovnih, skladenjskih in pravopisnih napak, zato je besedilo težko razumljivo in ga je treba večkrat v celoti prebrati.
0	Jezikovne strukture so nepravilne in neustrezno rabljene, zato je besedilo nerazumljivo.

Besedišče

Štev. točk	Merila
4	Besedišče v celoti ustreza temi naloge. Je bogato, raznovrstno in ustrezno rabljeno. Manjše pomanjkljivosti pri rabi besedišča bralca ne motijo.
3	Besedišče ustreza temi naloge, vendar je manj pestro in manj ustrezno rabljeno. Iste besede se lahko na nekaterih mestih ponavljajo, kar pa bralca ne moti.
2	Besedišče v več primerih ne ustreza temi naloge in je večkrat neustrezno rabljeno, kar lahko ovira razumevanje. Je skromno in se ponavlja.
1	Besedišče v veliko primerih ne ustreza temi naloge. Zelo skromno besedišče in pogosta neustrezna raba ovirata razumevanje. Zato je treba celotno besedilo večkrat prebrati.
0	Besedišče je tako skromno, pomanjkljivo ali neustrezno, da je besedilo v celoti nerazumljivo

Skupno število točk: 20

PISNI SESTAVEK NA TEMO IZ KNJIŽEVNOSTI

Vrednotimo:

vsebino (40 % točk)
zgradbo (30 % točk)
jezik (30 % točk)

Vsebina

Štev. točk	Merila
8	Besedilo ustreza temi in zahtevam naloge. Je smiselno, jasno, prepričljivo in vsebinsko bogato. Kandidat svoja stališča, misli in informacije podpre z argumenti/protiargumenti, jih opiše ali ponazori s primeri in primerjavami ali citati ipd., ki jih zna umestiti v širši kontekst književnega dela. Vse to kaže na visoko stopnjo razumevanja književnega besedila, ki ga samostojno interpretira.
7	Besedilo ustreza temi in zahtevam naloge. Je smiselno, jasno in prepričljivo. Izražene misli so vsebinsko nekoliko manj bogate. Kandidat pogosto svoja stališča, misli in informacije argumentira, jih opiše ali ponazori s primeri in primerjavami ali citati ipd. Razume sporočilo književnega besedila in ga interpretira.
6	Besedilo delno ustreza temi in zahtevam naloge. Vsebinsko ni bogato, na nekaterih mestih je nejasno ali se ponavlja. Kandidat navaja stališča, misli ali informacije ipd., vendar niso vedno ustrezni ali pa jih ne zna argumentirati niti ne ponazoriti s primeri ali primerjavami. Razume sporočilo književnega besedila, vendar pa je interpretacija omejena na navajanje očitnega.
5,4	Besedilo je skromno in delno še ustreza temi in zahtevam naloge. Pogosto je nejasno, zato je treba te dele besedila znova prebrati. Kandidat svoja stališča, mnenja ali informacije zelo pomanjkljivo ali neustrezno argumentira. Primerov in opisov skoraj ni ali pa so neustrezni. Veliko je ponavljanja in navajanja golih dejstev.
3,2	Besedilo komaj ustreza nalogi. Večinoma se oddaljuje od dane teme. Kandidat svojih stališč, misli in informacij ne opiše, ne ponazori jih s primeri in primerjavami, jih ne argumentira ipd. Sporočilo celotnega sestavka ni jasno, tudi zaradi premalo besed (toleranca 10 %). Besedilo je komaj razumljivo.
1,0	Besedilo ne ustreza temi in zahtevam naloge ali kandidat besedila ni napisal.

Zgradba

Štev. točk	Merila
6	Besedilo je smiselno členjeno (uvod, jedro, zaključek). Kandidat dobro razvija misli in jih smiselno povezuje med sabo in z glavno temo. Povedi so povezane v logično celoto.
5	Besedilo je smiselno členjeno (uvod, jedro, zaključek). Kandidat večinoma dobro razvija misli in jih povezuje med sabo in z glavno temo. Povedi so skoraj vedno povezane v logično celoto.
4	Besedilo na nekaterih mestih ni smiselno členjeno (npr. ni zaključka). Kandidat večkrat nespretno razvija misli ter jih slabše povezuje med sabo in z glavno temo. Med povedmi ni vedno logične povezave, kar lahko ovira razumevanje delov besedila.
3,2	Členitev besedila je delno ustrezna. Kandidat večinoma nespretno razvija misli ter jih slabo povezuje med sabo in z glavno temo. Med povedmi pogosto ni povezave, kar ovira razumevanje celotnega besedila.
1,0	Členitev je povsem neustrezna in med povedmi ni logične povezave, zato je besedilo nerazumljivo.

Jezik

Štev. točk	Merila
6	Jezikovne strukture, tudi zahtevnejše, so pravilne, ustrezno rabljene in raznovrstne. Napak skoraj ni. Besedišče v celoti ustreza nalogi. Je bogato, raznovrstno in ustrezno rabljeno.
5	Jezikovne strukture so večinoma pravilne in ustrezno rabljene, vendar so manj raznovrstne. Več napak je pri rabi zahtevnejših jezikovnih struktur, vendar te ne otežujejo razumevanja sporočila. Besedišče je raznovrstno, raba je ustrezna.
4	Jezikovne strukture so v nekaterih primerih rabljene neustrezno in nepravilne. V besedilu je več oblikoslovnih, skladenjskih ali pravopisnih napak, ki večinoma ne otežujejo razumevanja. Besedišče je ustrezno, vendar manj raznovrstno. Njegova raba je v zahtevnejših primerih neustrezna.
3	Jezikovne strukture so v več primerih neustrezno rabljene in nepravilne. Oblikoslovne, skladenjske in pravopisne napake na nekaterih mestih otežujejo razumevanje. Besedišče je osnovno, predvidljivo in neustrezno rabljeno. Iste besede se ponavljajo.
2	Jezikovne strukture so večinoma neustrezno rabljene in nepravilne. Besedilo je komaj razumljivo. Besedišče je najosnovnejše, skromno in pogosto rabljeno napačno.
1,0	Jezikovne strukture so nepravilne in rabljene neustrezno, zato je besedilo nerazumljivo. Besedišče je tako skromno, pomanjkljivo ali neustrezno, da je v celoti nerazumljivo.

Skupno število točk: 20

Biologija

Kriteriji so bili potrjeni na strokovnem aktivu dne 20. 8. 2018 in veljajo od 1. 9. 2018 naprej.

OBVEZNI PROGRAM (210 ur)

SKLOPI:

ŽIVLJENJE NA ZEMLJI (1.-3. letnik)
ZGRADBA IN DELOVANJE CELICE (1.-2. letnik)
GENI IN DEDOVANJE (1.-2. letnik)
EKOLOGIJA (2.-3. letnik)
EVOLUCIJA (2.-3. letnik)
ZGRADBA IN DELOVANJE ORGANIZMOV (2.-3. letnik)
RAZISKOVANJE IN POSKUSI (1.-3. letnik)

Ocenjevanje bo obsegalo:

ustno in pisno ocenjevanje,
ocenjevanje laboratorijskega in terenskega dela ter poročil o opravljenem delu in drugih izdelkov dijakov (skupaj: praktično delo).
ocenjevanje samostojnega projektnega dela, dela pri šolskih projektih (Zlato jabolko, Celje – mesto moje mladosti …), projektnih nalog, seminarskih nalog in referatov,
ocenjevanje dosežkov na tekmovanjih iz znanja biologije, ekokviza in znanja o sladkorni bolezni (vsaj bronasto priznanje na šolskem nivoju), ter udeležbe in dosežkov na državnih tekmovanjih,
aktivno sodelovanje in domače naloge.

Ustno in pisno ocenjevanje

Ustno in pisno ocenjevanje obsegata poleg vsebinskih učnih ciljev, usvojenih v teoretičnem delu pouka, tudi procesne cilje, usvojene pri laboratorijskem in terenskem delu. Procesni cilji obsegajo veščine, poznavanje in razumevanje laboratorijskih tehnik in postopkov, preračunavanje količin, risanje grafov in interpretacijo pridobljenih rezultatov. Ocenjujejo se poznavanje, razumevanje in uporaba usvojene snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja.

Tipi nalog pri pisnem ocenjevanju

Pisno ocenjevanje obsega naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.

Število pisnih ocenjevanj

Redno pisno ocenjevanje se v obveznem programu izvede do štirikrat in poteka v skupini dijakov. Pisna ocenjevanja so enakomerno razporejena po ocenjevalnih obdobjih. Datumi pisnih ocenjevanj bodo dogovorjeni pri prvih urah predmeta in vpisani v šolsko dokumentacijo. Posamezne pisne naloge so točkovane. Kriterij za oceno posameznega pisnega preizkusa je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk, izraženem v %.

Kriteriji pisnih ocenjevanj

% doseženih točk	50-64 %	65-77 %	78-88 %	89-100 %
OCENA	zadostno (2)	dobro (3)	prav dobro (4)	odlično (5)

Število ustnih ocenjevanj

V obveznem delu programa bo posamezni dijak ustno ocenjen najmanj enkrat v šolskem letu.

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju znanja

Ocena zadostno (2):

Učenec pozna in razume osnovne pojme in koncepte, kot so navedeni v minimalnih standardih znanja. Posamezne koncepte zna predstaviti na preprostih in znanih primerih. Razume postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu ter jih po navodilih in ob pomoči tudi uporabi. Zna po navodilih zbrati in zapisati podatke ter jih prevesti v različne oblike predstavitev.

Ocena dobro (3):

Učenec pozna in razume osnovne koncepte in jih zna uporabiti in razložiti na enostavnih znanih primerih ter poiskati nove primere v vsakdanjem življenju in v naravi. Razume in razloži postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu ter jih po navodilih samostojno uporabi. Po navodilih zbere, zapiše in samostojno obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.

Ocena prav dobro (4):

Učenec pozna in razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih. Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati preproste rešitve. Razume, razloži in samostojno uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu na starih in novih primerih. Iz različnih virov zbere, zapiše in samostojno kritično obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.

Ocena odlično (5):

Učenec razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih. Zna analizirati probleme, jih povezati s teorijo in predlagati ustrezne rešitve. Zna ovrednotiti pomen naučenega in uporabiti na primerih iz vsakdanjega življenja. Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati nove rešitve na vsakdanjih primerih. Zna kompleksno predstaviti svoje znanje. Razume, razloži in uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu na starih in novih primerih. Zna samostojno poiskati nove raziskovalne probleme, jih rešiti ali predlagati ustrezne rešitve. Samostojno poišče vire informacij, jih izbere, kritično ovrednoti in samostojno obdela podatke ter jih prevede v najustreznejšo predstavitev.

Pisna in ustna ocena sta enakovredni in obvezni.

Ocenjevanje laboratorijskega in terenskega dela ter poročil o opravljenem delu in drugih izdelkov dijakov (skupaj: praktično delo)

Pri praktičnem delu se ocenjuje:

odnos do dela (to je priprava na delo, razumevanje in upoštevanje navodil, upoštevanje pravilnega rokovanja z uporabljenim materialom, varnosti pri delu in sodelovanje v skupini ter upoštevanje dogovorjenih rokov in urnikov za oddajo poročil) – 25 % ocene,
načrtovanje dela (to je organizacija in izvedba dela, samostojnost pri delu in razumevanje zaporedja postopkov pri načrtovanju eksperimentov) – 25 % ocene,
opazovanje in zbiranje podatkov (to je zbiranje in urejanje podatkov, risanje in označevanje skic, grafov, tabel ter preračunavanje dobljenih podatkov) – 25 % ocene,
interpretacija in obdelava podatkov (to je razlaga dobljenih podatkov, oblikovanje jasnih sklepov, kritično vrednotenje rezultatov in sposobnost povezovanja dobljenih rezultatov s teorijo) – 25 % ocene.

Ocenjevanje praktičnega dela poteka napovedano pri praktičnem delu in po njem (ocenjevanje nekaterih poročil, skic ali modelov). Za pozitivno oceno je potrebno laboratorijsko oz. terensko delo opraviti in izdelati poročilo. Kriteriji za doseganje dobre, prav dobre in odlične ocene so določeni z deležem usvojenega znanja in taksonomskimi nivoji doseženega znanja. Pri ocenjevanju se upošteva tudi osebni napredek posameznega dijaka.

Ocenjevanje projektov, projektnih nalog, seminarskih nalog, referatov, dosežkov na tekmovanjih in sodelovanja ter domačega dela

Pri predmetu biologija se ocenjujejo tudi projekti, projektne naloge, seminarske naloge in referati, ki jih v okviru predmeta ponudi učitelj. Ocenjujejo se tudi dosežki dijakov na šolskih in državnih tekmovanjih iz znanja biologije, ekokviza in znanja o sladkorni bolezni ter aktivno sodelovanje pri pouku in domače delo.

Ocenjevanje šolskih projektov (Celje – mesto moje mladosti – 1. letnik in Zlato jabolko – 2. letnik)

Projekta sta interdisciplinarna in vključujeta medpredmetno povezovanje. Izvajata se v obliki večih tematskih sklopov. Pri posameznem projektu je v šolskem letu posamezni dijak vključen le v en tematski sklop, pri katerem se mu lahko podeli ocena. S podrobnimi kriteriji ocenjevanja dijake seznani mentor določenega tematskega sklopa. Vrednost/pomen vpisane ocene pri predmetu biologija je določen/a z deležem vsebinskih in procesnih ciljev tematskega sklopa, predpisanih v Učnem načrtu za biologijo.

Ocenjevanje projektnih nalog

Ocenjujejo se individualne in skupinske projektne naloge, ki jih izbere učitelj in obsegajo določene učne vsebine predpisane v UN. Učenec/ci dobi/jo navodila za izdelavo projektne naloge in njeno predstavitev. Ocenjujejo se prepoznava problema naloge, izbrane rešitve ali praktična izvedba, vsebina in oblika pisnega dela naloge, obseg uporabljene literature, priprava izvlečka in predstavitev. Pri pisni obliki naloge se ocenjujeta prepoznava problema, izbrane predlagane rešitve ali praktična izvedba ter strokovna razlaga, oblika in obseg uporabljene literature. Ta del naloge obsega do 60 % možnih točk. Te točke se prištejejo točkam, pridobljenih pri predstavitvi naloge ob PPT projekciji, videu, poskusu, modelu ali plakatu in izdelanemu izvlečku vsebine za druge dijake (skupaj do 40 % točk). Kriterij za posamezne ocene je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk v odstotkih in je enak kot pri pisnem ocenjevanju. Ocena se vpiše v redovalnico in je enakovredna drugim ocenam. Če sodeluje pri izdelavi projektne naloge v skupini več dijakov, katerih delež vloženega dela ni enakomerno razporejen, se takšnim dijakom podeli ocena v deležu vloženega dela ali se ocena ne podeli, če delež ne omogoča podelitve pozitivne ocene.

Ocenjevanje seminarskih nalog in referatov

Učenec dobi navodila za izdelavo in predstavitev samostojne seminarske naloge ali referata. Pri izdelavi ima učenec možnosti konzultacije z učiteljem. Učitelj mu v obsegu možnosti šole pomaga pri tehnični opremi za predstavitev naloge.

Ocenjujejo se oddana pisna oblika seminarske naloge, obseg uporabljene literature, priprava izvlečka in ustna predstavitev. Pri pisni obliki seminarske naloge se ocenjujejo strokovnost vsebine, oblika oddanega poročila in obseg uporabljene literature. Točke, pridobljene pri ovrednotenju pisnega dela naloge (do 60 % točk), se prištejejo točkam, pridobljenih pri ustni predstavitvi ob PPT projekciji, videu, poskusu, modelu ali plakatu in pripravi izvlečka za druge dijake (do 40 % točk). Kriterij za posamezne ocene je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk v odstotkih in je enak kot pri pisnem ocenjevanju. Ocena se vpiše v redovalnico in je enakovredna drugim ocenam.

Ocenjevanje dosežkov na tekmovanjih

Dijaki, ki sodelujejo na šolskih in državnih tekmovanjih iz znanja biologije, ekokviza in znanja o sladkorni bolezni in dosežejo bronasto priznanje na šolskem tekmovanju, dobijo odlično oceno tudi pri predmetu biologija. Odlično oceno in možnost dviga končne ocene pri predmetu dobijo tudi dijaki, ki so se udeležili državnega tekmovanja in na njem srebrno ali zlato priznanje.

Ocenjevanje sodelovanja in domačih nalog

Dijaki, ki prihajajo k pouku pripravljeni, aktivno sodelujejo v teoretičnem ali praktičnem delu pouka pri usvajanju in utrjevanju učne snovi ter preverjanju znanja, jasno izražajo ideje in jih znajo utemeljiti ter redno in pravočasno opravljajo domače naloge, so lahko ocenjeni z odlično oceno.

IZBIRNI PROGRAM (35 ur)

SKLOP:

BIOTEHNOLOGIJA IN MIKROBIOLOGIJA (3. letnik)

Ocenjevanje v izbirnem programu predmeta biologija bo obsegalo:

pisno ocenjevanje,
ocenjevanje laboratorijskega in terenskega dela, poročil o opravljenem delu ter ostalih izdelkov dijakov (skupaj: praktično delo) in
ocenjevanje projekta.

Ocene izbirnega programa se vpišejo v redovalnico k premetu biologija, skupaj z ocenami obveznega dela.

Pisno ocenjevanje

V izbirnem sklopu je ocenjevanje zaradi zahtev mature praviloma pisno.

Pisno ocenjevanje obsega poleg učnih ciljev, usvojenih v teoretičnem delu pouka, tudi cilje, usvojene pri praktičnem delu. Ocenjuje se poznavanje, razumevanje in uporaba usvojene snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja. Pisno ocenjevanje obsega naloge izbirne tipa in strukturirane naloge.

Število pisnih ocenjevanj

Redno pisno ocenjevanje se v izbirnem programu izvede do dvakrat in poteka v skupini dijakov. Pisni ocenjevanji sta enakomerno razporejeni v ocenjevalnem obdobju. Datumi pisnih ocenjevanj bodo dogovorjeni pri prvih urah predmeta in vpisani v šolsko dokumentacijo. Posamezne pisne naloge so točkovane. Kriterij za oceno posameznega pisnega preizkusa je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk, izraženem v %.

Kriteriji pisnih ocenjevanj

Posamezne naloge so ovrednotene s točkami. Ocena temelji na skupnem deležu doseženih točk.

% doseženih točk	50-64 %	65-77 %	78-88 %	89-100 %
OCENA	zadostno (2)	dobro (3)	prav dobro (4)	odlično (5)

Ocenjevanje praktičnega dela

Pri praktičnem delu se ocenjuje:

odnos do dela (to je priprava na delo, razumevanje in upoštevanje navodil, upoštevanje pravilnega rokovanja z uporabljenim materialom, varnosti pri delu in sodelovanje v skupini ter upoštevanje dogovorjenih rokov in urnikov za oddajo poročil),
načrtovanje dela (to je organizacija in izvedba dela, samostojnost pri delu in razumevanje zaporedja postopkov pri načrtovanju eksperimentov),
opazovanje (to je zbiranje in urejanje podatkov, risanje in označevanje skic, grafov, tabel in preračunavanje dobljenih podatkov),
interpretacija (to je razlaga dobljenih podatkov, oblikovanje jasnih sklepov, kritično vrednotenje rezultatov in sposobnost povezovanja dobljenih rezultatov s teorijo).

Ocenjevanje projektnega dela

Pri pouk bodo dijaki vsamostojno izdelali projektno nalogo iz področja biotehnoloških procesov, ki se oceni. Navodila za njeno izdelavo in predstavitev dobijo od učitelja. Pri nalogi se ocenjuje prepoznava problema naloge, zbiranje informacij in obseg uporabljenih virov oziroma literature, izbrane rešitve in praktična izvedba in zbiranje kvanititativnih kvalitativnih podatkov podatkov pri praktični izvedbi, vsebina in oblika pisnega dela naloge, priprava izvlečka in predstavitev. Pri pisni obliki naloge se ocenjujeta prepoznava problema, izbrane predlagane rešitve in praktična izvedba, strokovna razlaga, oblika in obseg uporabljene literature. Ta del naloge obsega do 60% možnih točk. Te točke se prištejejo točkam, pridobljenih pri predstavitvi naloge ob PPT projekciji, videu, poskusu, modelu ali plakatu in izdelanemu izvlečku vsebine za druge dijake (skupaj do 40% točk). Kriterij za posamezne ocene je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk v odstotkih in je enak kot pri pisnem ocenjevanju. Ocena se vpiše v redovalnico in je enakovrena drugim ocenam. Če dijaki izdelane in v pisni obliki oddane projektne naloge ne predstavijo, se lahko ocena po presoji učitelja ne podeli ali se podeli samo za oddani pisni del naloge. Pri projektnem delu se ocenjuje naslednje veščine: Zmožnost za prepoznavo problema in samostojno praktično načrtovanje projektne naloge, zmožnost uporabe različnih virov za iskanje informacij za izdelavo projektne naloge, zmožnost samostojne praktične izvedbe projektne naloge, zmožnost izdelava pisnega poročila o projektni nalogi, priprava in izvedba samostojne predstavitve predstavitve ter priprava izvlečka projektne naloge za sošolce.

Dijak ima pri izdelavi projektne naloge možnost do posebnih govorilnih ur in konzultacij z učiteljem. Učitelj mu v obsegu možnosti šole pomaga pri tehnični opremi za izdelavo in predstavitev projekta.

MATURITETNI PROGRAM – 4. letnik

Ocenjevanje bo obsegalo:

pisno ocenjevanje,
ocenjevanje laboratorijskega dela, vaj, poročil o opravljenem delu in vajah ter ostalih izdelkov dijakov (skupaj: interna ocena),
ocenjevanje dosežkov na tekmovanjih iz znanja biologije, ekokviza in znanja o sladkorni bolezni (vsaj bronasto priznanje na šolskem nivoju), ter udeležbe in dosežkov na državnih tekmovanjih.

Pisno ocenjevanje

V izbirnem sklopu in maturitetnem programu je ocenjevanje zaradi zahtev mature praviloma pisno.

Ocenjevanje obsega učne cilje obdelane pri pouku, laboratorijskem delu, vajah in terenskem delu. Ocenjuje se poznavanje, razumevanje in uporaba usvojene snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja. Pisno ocenjevanje obsega naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge, podobne nalogam v maturi.

Število pisnih ocenjevanj

Redno pisno ocenjevanje se v maturitetnem programu izvede najmanj petkrat v šolskem letu in poteka v skupini dijakov. Pisna ocenjevanja so razporejena po predelanih poglavjih in ocenjevalnih obdobjih. Datumi pisnih ocenjevanj bodo dogovorjeni pri prvih urah predmeta in vpisani v šolsko dokumentacijo. Posamezne pisne naloge so točkovane. Kriterij za oceno posameznega pisnega preizkusa je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk, izraženem v %.

Kriteriji pisnih ocenjevanj:

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik.

% doseženih točk	50-64 %	65-77 %	78-88 %	89-100 %
OCENA	zadostno (2)	dobro (3)	prav dobro (4)	odlično (5)

Kriteriji za doseganje učnih ciljev so zapisani v učnem načrtu za biologijo za maturo in v katalogu znanj za maturo iz biologije.

Notranja – interna ocena

V maturitetnem programu se laboratorijsko delo ocenjuje kot notranji del izpita splošne mature iz biologije.

Notranja ocena preverja procesna znanja povezana s sposobnostjo za raziskovalno delo in laboratorijsko delo. Notranja ocena je sestavni del ocene pri maturi. Merila za podelitev notranje ocene so sestavni del Izpitnega Predmetnega izpitnega kataloga za biologijo. Dijaki jo pridobijo pri laboratorijskih delih in terenskih vajah ter pri samostojni izvedbi projektnega dela. Pisna poročila dijaki napišejo v šoli pri opravljanju projektnega dela in laboratorijskih ter terenskih vajah.

Pridobivanje notranje ocene je možno samo pri rednem pouku, pri projektnem delu in laboratorijskih ter terenskih vajah. V primeru, da dijak ni prisoten pri pouku, projektnem delu in laboratorijskih ter terenskih vajah, kjer se preverja merila notranje ocene, le te ne more pridobiti.

Notranja ocene – merila in doseženo število točk

Projektno delo in laboratorijske vaje obsegajo

Zmožnost za znanstveno raziskovanje (10 točk)

· Prepoznavo problema

· Postavitev delovne hipoteze

· Samostojno načrtovanje preprostega poskusa

· Kritična razčlenitev svojega dela

Uporaba kemikalij, potrebščin in opreme

(3 točke)

· Obvladadovanje preproste laboratorijske tehnike in mikroskopiranja

· Opazovanje, merjenje, zbiranje in zapisovanje ali beleženje pridobljenih podatkov

· Urejanje in obdelava pridobljenih podatkov z matematičnimi metodami

· Odgovorno in varno ravnanje z uporabljenimi tehnologijami in biološkim materialom

Uporaba različnih virov za iskanje informacij

(3točke)

· Pridobivanje bioloških informacije iz različni virov

· Kritična presoja uporabnosti informacij za reševanje konkretnega problema

· Uporaba pridobljenih informacij za predstavitev oziroma razlago neke biološke vsebine, problema

Sporazumevanje, zmožnost skupinskega dela in sodelovanje

(4 točke)

· Sodelovanje pri delu skupine in prispevanje k njenem uspešnemu delu

· Upoštevanje navodil za delo in posvetovanje ob nejasnosti

· Prevzemanje odgovornosti za svoje delo in njegovo dokončanje

· Razumljiva in utemeljena predstavitev svojega dela, rezultatov svojega dela in razlaga pojavov v strokovnem jeziku

Ocenjevanje dosežkov na tekmovanjih

Organizacija in potek izpitov (popravni, dopolnilni in predmetni)

Dijak je seznanjen s potekom popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitov na posebnih pripravah. Na pripravah za te izpite je dijakom omogočen tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni snovi.

Izvedba izpitov za 1., 2. in 3. letnik

Popravni izpiti

So
Naloge so napisane na listu skupaj z ustreznimi skicami ali drugo opremo. Dijaki izberejo list z vprašanji in se pisno pripravljajo 15 minut.
Po 15 minutah ustno odgovarjajo na izbrana vprašanja. Spraševalec lahko dijaka vodi skozi vprašanje in ga usmerja z dodatnimi podvprašanji.
Usti izpit traja do 20 minut.
Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki seznanjeni 1. učno uro pouka biologije.

Dopolnilni izpiti

So pisni ali ustni (obliko določi učitelj).
Pisni izpit traja 60 minut.
Sestavljajo jih naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge iz neocenjene vsebine učne snovi.
Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za pisno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki seznanjeni 1. učno uro pouka biologije.
Če je izpit ustni, veljajo pravila, enaka kot pri popravnem izpitu.

Predmetni izpiti

So
Izpit traja 60 minut.
Sestavljajo jih naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.
Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za pisno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki seznanjeni 1. učno uro pouka biologije.

Izvedba izpitov za 4. letnik

Popravni, dopolnilni in predmetni izpiti

So pisni.
Trajajo 60 minut.
Sestavljajo jih naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.
Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za pisno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki seznanjeni 1. učno uro pouka biologije.

Pri izvajanju popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitov se uporablja veljavna šolska zakonodaja.

Fizika

Pri pouku fizike učitelj oceni delo dijakov v skladu z Učnim načrtom, Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in s Šolskimi pravili.

PREVERJANJE ZNANJA

Pred obravnavo nove učne snovi preverimo in dopolnimo potrebno predznanje ustno ali pisno, po obravnavi preverimo znanje dijakov in doseganje ciljev z reševanjem primerov in s pregledom rešitev domačih nalog.
Pred pisnim ocenjevanjem dijaki ustno ali pisno preverimo doseganje minimalnih standardov in ciljev.
Pri pripravah na maturo se doseganje minimalnih standardov in ciljev preverja sprotno z reševanjem sklopov maturitetnih nalog.

NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

PISNO

Pisno ocenjevanje se izvede za vse dijake oddelka najmanj enkrat v ocenjevalnem obdobju. Pri pripravah na maturo v tretjem in četrtem letniku je ocenjevanje praviloma pisno (PNM4: najmanj tri pisne naloge na šolsko leto; PNM3: ena pisna naloga).
Datume rednih pisnih nalog določimo najpozneje 14 dni po začetku šolskega leta.
Pisno ocenjevanje obsega predelano in utrjeno snov ter spretnosti, pridobljene med laboratorijskimi vajami. Dijaki so z obsegom snovi seznanjeni vsaj teden dni pred pisnim ocenjevanjem.
Dijaki lahko pri pisnem ocenjevanju znanja uporabljajo permanentno pisalo, računalo, po potrebi pa tudi geometrijsko orodje in zbirko enačb in konstant iz predmetnega izpitnega kataloga, periodni sistem elementov).
Ocene so odvisne od doseganja standardov znanj, opredeljenih v učnem načrtu za fiziko v gimnazijah.

Kriteriji za pridobitev ocen pri pouku fizike v 1., 2. in 3. letniku so:

– od 50 % do 64 % zadostno (2)

– od 65 % do 77 % dobro (3)

– od 78 % do 89 % prav dobro (4)

– in od 90 % do 100 % odlično (5)

Kriteriji za pridobitev ocen pri pripravah na maturo v 3. in 4. letniku so:

– od 50 % do 61 % zadostno (2)

– od 62 % do 73 % dobro (3)

– od 74 % do 85 % prav dobro (4)

– in od 86 % do 100 % odlično (5)

Lestvica se v primeru neveljavne naloge (napaka pri sestavljanju) preštevilči.
Dijak, ki izostane pri pisnem ocenjevanju, pridobi oceno po dogovoru z učiteljem (zaželeno v 14 dneh).
Dijak, ki je pri pisnem ocenjevanju ocenjen negativno, praviloma popravlja to oceno ponovno s pisnim ocenjevanjem. Datum ponovnega ocenjevanja določi učitelj v dogovoru z dijakom.

Časovni načrt pridobivanja pisnih ocen:

Če dijaki v šolskem letu pridobijo dve pisni oceni, potem prvo pridobivajo v 1. ocenjevalnem obdobju (med oktobrom in decembrom), drugo pa v drugem ocenjevalnem obdobju (aprila ali maja).
Če dijaki v šolskem letu pridobijo tri pisne ocene, potem prvo pridobivajo oktobra ali novembra, drugo med decembrom in februarjem in tretjo v aprilu ali maju.
Če dijaki v šolskem letu pridobijo štiri pisne ocene, potem prvo pridobivajo oktobra, drugo decembra, tretjo februarja in četrto v aprilu ali maju.

USTNO

Ustno oceno pridobi dijak vsaj enkrat v šolskem letu.
Ustno ocenjevanje je načeloma nenapovedano, napovedano pa za dijake s statusi.

LABORATORIJSKE VAJE

Dijak lahko dobi oceno iz eksperimentalnih vaj.
Učitelj ocenjuje poročila eksperimentalnih vaj, pa tudi dijakovo pripravo na izvedbo eksperimentalne vaje, samostojnost pri izvedbi meritev, zapisovanju rezultatov meritev ter razlago in zagovor dobljenih rezultatov.
Del ocene je tudi pravočasna oddaja poročila eksperimentalne vaje v dogovorjenem roku.

DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA

Pod druge oblike ocenjevanja sodijo ocene domačih nalog, sodelovanja pri pouku, seminarskih nalog ali drugih pisnih izdelkov, referatov, projektnega dela in tekmovanj.

Pozitivna ocena ob zaključku šolskega leta

Da je ocena ob koncu šolskega leta pozitivna, morajo biti pozitivno ocenjene vse pisne naloge. Pri ocenjevanju znanja in zaključevanju ocen se upošteva tudi osebni napredek posameznega dijaka.

Izpiti

Dopolnilni in popravni izpiti so pri fiziki praviloma ustni. Izjema so izpiti v 4. letniku (priprave na maturo iz fizike), kjer so vsi izpiti pisni. Za vsak ustni izpit je pripravljenih pet izpitnih kompletov več kot je kandidatov. Dijak ima 15 minut časa za pripravo in največ 20 minut za odgovarjanje na izpitna vprašanja. Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca neposredno po ustnem izpitu. O oceni obvesti dijaka predsednik izpitne

komisije.

Predmetni izpiti (za dijake, ki prihajajo iz drugih šol ali za dijake, ki izboljšujejo končno oceno predmeta oziroma programske enote) so praviloma pisni. Pisni izpit traja 60 minut.

Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca. O oceni obvesti dijaka predsednik izpitne komisije.

Priprave na maturo

Dijaki, ki so imeli v nižjih letnikih program fizike v obsegu do 140 ur, manjkajočo snov nadoknadijo sami (priporočamo samostojno delo na osnovi konzultacij z učiteljem). Poročila o laboratorijskih vajah morajo biti oddana do datuma, ki ga za oddajo določi učitelj.

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju (standardi znanj):

Za oceno zadostno mora dijak:

znati ob pomoči učitelja z besedami opisati eksperimentalna opažanja ali poiskati podatke iz literature in jih predstaviti v vnaprej pripravljeni tabeli;
poznati definicije pojmov iz osnovnega nivoja (Glej republiški načrt.);
poznati pomen formul iz osnovnega nivoja;
znati ob pomoči učitelja zapisati fizikalne spremembe z osnovnega nivoja z enačbo;
poznati osnovne fizikalne skice obravnavanih naravnih pojavov;
znati ob pomoči učitelja reševati preproste računske naloge;
poznati osnovna načela varnosti pri eksperimentalnem delu.

Za oceno dobro mora dijak:

znati izvajati eksperimente po navodilih;
znati iskati in urejati podatke v tabele in grafe;
prepoznati vzorce v podatkih;
poznati definicije pojmov z osnovnega nivoja (Glej republiški načrt.);
znati zapisovati formule fizikalnih količin z osnovnega nivoja;
znati samostojno reševati preproste računske naloge;
znati samostojno zapisati fizikalne spremembe z enačbami;
poznati osnovne fizikalne skice obravnavanih naravnih pojavov;
našteti primere pojavov z osnovnega nivoja;
poznati vplive fizikalnih pojavov na okolje in poznati načela varnega ravnanja pri eksperimentiranju in delu z aparaturami.

Za oceno prav dobro mora dijak:

znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente;
znati samostojno iskati podatke v literaturi;
samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki in prepoznavati vzorce;
znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin;
znati reševati zahtevnejše računske naloge in probleme;
znati opisovati tudi zahtevnejše fizikalne spremembe z enačbami, grafi ali fizikalnimi skicami;
poznati vplive dosežkov fizike na kvaliteto življenja;
poznati vplive fizikalnih pojavov na okolje in poznati načela varnega ravnanja pri eksperimentiranju in delu z aparaturami.

Za oceno odlično mora dijak:

znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente in biti sposoben voditi skupino;
samostojno poiskati informacije po različnih virih;
samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki, postavljati hipoteze;
znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin;
znati reševati tudi zahtevnejše fizikalne naloge in probleme;
znati posploševati lastnosti na novih primerih;
znati predstaviti z enačbami tudi zahtevnejše fizikalne pojave in sklepati o vplivu okolice na potek fizikalnega pojava;
poznati soodvisnost med družbenim razvojem in dosežki fizike;
poznati trende na področju preprečevanja onesnaževanja;
znati varno eksperimentirati in ravnati z aparaturami ter skrbeti za varnost sošolcev;
obvladati del ene izbirne vsebine, ki jo lahko izdela kot seminarsko nalogo.

Kriteriji za posamezne ocene pri ocenjevanju laboratorijskih vaj (standardi znanj):

Za oceno zadostno mora dijak:

znati ob pomoči učitelja uporabljati eksperimentalno opremo;
znati slediti osnovnim navodilom za izvedbo vaje;
znati zapisati osnovne rezultate meritev;
obdelati osnovne rezultate meritev;
pravočasno oddati poročilo eksperimentalne vaje.

Za oceno dobro mora dijak:

znati uporabljati eksperimentalno opremo;
znati slediti navodilom za izvedbo vaje;
znati zapisati rezultate meritev;
obdelati rezultate meritev;
pravočasno oddati poročilo eksperimentalne vaje.

Za oceno prav dobro mora dijak:

znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente;
znati uporabljati eksperimentalno opremo;
znati slediti navodilom za izvedbo vaje;
znati zapisati rezultate meritev;
znati obdelati rezultate meritev;
znati povezati dobljene rezultate s fizikalnimi teorijami in koncepti;
pravočasno oddati poročilo eksperimentalne vaje.

Za oceno odlično mora dijak:

znati načrtovati eksperimente in biti sposoben voditi skupino;
znati samostojno uporabljati eksperimentalno opremo;
znati slediti navodilom za izvedbo vaje;
znati zapisati rezultate meritev;
znati obdelati rezultate meritev;
znati povezati dobljene rezultate s fizikalnimi teorijami in koncepti;
znati razložiti in zagovarjati dobljene rezultate;
pravočasno oddati poročilo eksperimentalne vaje.

Pri pisnem in ustnem ocenjevanju učitelji fizike uporabljamo tristopenjsko taksonomijo (združene posamezne stopnje iz Bloomove taksonomije učnih ciljev):

poznavanje (reprodukcija znanja)
razumevanje (v ožjem smislu) in uporaba znanja
višji miselni procesi: analiza, sinteza in vrednotenje (s poudarkom na novosti problemske situacije, na samostojnosti reševanja problemov in na originalnih oz. ustvarjalnih rešitvah)

Kriteriji ocenjevanja pri pouku fizike so objavljeni na spletnem naslovu:

http://www.gcc.si/dijaki-in-starsi/kriteriji-ocenjevanja/

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku aktiva naravoslovja dne 24. 8. 2023

in veljajo od 1. 9. 2023 dalje.

Kemija

Pri pouku kemije učitelj oceni delo dijakov v skladu z Učnim načrtom, Pravilnikom o

ocenjevanju znanja v srednjih šolah in s Šolskimi pravili.

Merila so bila potrjena na strokovnem aktivu dne 22. 8. 2024 in veljajo od 1. 9. 2024 naprej.

PREVERJANJE ZNANJA

Pred obravnavo nove učne snovi preverimo in dopolnimo potrebno predznanje ustno, po obravnavi preverimo znanje dijakov in doseganje ciljev z reševanjem primerov in s

pregledom rešitev domačih nalog.

Pred pisnim ocenjevanjem dijaki v parih ali posamično rešujejo naloge, pravilnost rešitev preverimo skupaj.

NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

pisno ocenjevanje
ustno ocenjevanje
ocenjevanje laboratorijskega dela
ocenjevanje dela pri šolskih projektih (Zlato jabolko, Celje – mesto moje mladosti, medpredmetno povezovanje KEM-INF)

PISNO

Pisno ocenjevanje (test znanja) se izvede za vse dijake oddelka enkrat

(izjemoma dvakrat), pri pripravah na maturo v četrtem letniku pa največ trikrat

v ocenjevalnem obdobju.

Datume rednih pisnih nalog določimo najpozneje v 14 dneh po začetku pouka predmeta.
Pisno ocenjevanje obsega predelano in utrjeno snov ter spretnosti, pridobljene med laboratorijskimi vajami. Dijaki so z obsegom snovi seznanjeni vsaj teden dni pred pisnim ocenjevanjem.
Dijaki lahko pri pisnem ocenjevanju znanja uporabljajo permanentno pisalo, periodni sistem elementov in računalo.
Ocene so odvisne od doseganja standardov znanj, opredeljenih v učnem načrtu za kemijo v gimnazijah.

Kriteriji za pridobitev ocen so:

od 50 % do 64 % zadostno (2);
od 65 % do 77 % dobro (3);
od 78 % do 88 % prav dobro (4);
in od 89 % do 100 % odlično (5).

Lestvica se v primeru neveljavne naloge (napaka pri sestavljanju) preštevilči.
Dijak, ki izostane pri pisnem ocenjevanju, pridobi oceno naslednjo šolsko uro ali po dogovoru z učiteljem.
Dijak, ki je pri pisnem ocenjevanju ocenjen negativno, praviloma popravlja to oceno ponovno s pisnim ocenjevanjem. Datum ponovnega ocenjevanja določi učitelj v dogovoru z dijakom.
V četrtem letniku je ocenjevanje praviloma pisno (zaradi zahtev mature).

USTNO

Ustno oceno pridobi dijak vsaj enkrat v šolskem letu.
Ustno ocenjevanje je napovedano.
V vsebino ustnega ocenjevanja sodijo temeljna kemijska znanja in veščine,

pridobljene pri pouku, eksperimentalnem delu ali pri drugih oblikah

organiziranega pouka.

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju:

Za oceno zadostno mora dijak

– znati ob pomoči učitelja z besedami opisati eksperimentalna opažanja ali

poiskati podatke iz literature in jih predstaviti v vnaprej pripravljeni tabeli;

– poznati definicije pojmov jedrnih vsebin;

– poznati simbole ključnih elementov jedrnega vsebinskega sklopa;

– poznati pomen formul ključnih spojin jedrnega sklopa;

– znati ob pomoči učitelja zapisati kemijske spremembe jedrnega sklopa z

enačbo in poznati osnovne reakcijske sheme pretvorb organskih molekul;

– znati ob pomoči učitelja reševati preproste računske naloge;

– poznati osnovna načela varnega ravnanja s snovmi, ki jih obravnavamo v

sklopu jedrnega vsebinskega sklopa.

Za oceno dobro mora dijak

– znati izvajati eksperimente po navodilih;

– znati iskati in urejati podatke v tabele in grafe;

– prepoznati vzorce v podatkih;

– poznati definicije pojmov jedrnih vsebin;

– poznati simbole elementov, ki so vključeni v jedrni vsebinski sklop;

– znati zapisovati formule spojin, ki so vključene v jedrni vsebinski sklop;

– znati samostojno reševati preproste računske naloge;

– znati samostojno zapisati kemijske spremembe z enačbami in poznati

osnovne reakcijske sheme pretvorb organskih molekul;

– poznati glavne uporabe in funkcije elementov in spojin jedrnega vsebinskega sklopa;

– poznati vplive snovi na okolje in poznati načela varnega ravnanja s snovmi in aparaturami.

Za oceno prav dobro mora dijak

– znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente;

– znati samostojno iskati podatke v literaturi;

– samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki in prepoznavati vzorce;

– znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih

vsebin;

– znati reševati zahtevnejše računske naloge in probleme;

– znati opisovati tudi zahtevnejše kemijske spremembe z enačbami ali

reakcijskimi shemami;

– poznati vplive dosežkov kemije na kvaliteto življenja;

– poznati glavne vplive snovi in kemijskih sprememb na okolje in poznati

načela varnega ravnanja s snovmi in aparaturami.

Za oceno odlično mora dijak

– znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente in biti sposoben voditi

skupino;

– samostojno poiskati informacije po različnih virih;

– samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki, postavljati

hipoteze;

– znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih

vsebin;

– znati reševati tudi zahtevnejše stehiometrijske naloge in probleme;

– znati posploševati lastnosti na novih primerih;

– znati predstaviti z enačbami tudi zahtevnejše kemijske spremembe in sklepati o vplivu reakcijskih pogojev na potek kemijske spremembe;

– poznati soodvisnost med družbenim razvojem in dosežki kemije;

– poznati trende na področju preprečevanja onesnaževanja;

– znati varno eksperimentirati in ravnati s snovmi in aparaturami ter skrbeti

za varnost sošolcev;

osvojiti Preglovo plaketo na šolskem ali državnem tekmovanju iz kemije

za Preglove plakete.

– Z odlično oceno so lahko ocenjeni tudi dijaki, ki prihajajo k pouku

pripravljeni, aktivno sodelujejo v teoretičnem ali praktičnem delu pouka,

pri usvajanju in utrjevanju učne snovi ter preverjanju znanja, jasno

izražajo ideje in jih znajo utemeljiti ter redno in pravočasno opravljajo

domače naloge.

LABORATORIJSKO DELO

Laboratorijsko delo se ocenjuje v četrtem letniku kot notranji del izpita splošne

mature iz kemije.

Kandidat ima med poukom možnost opraviti najmanj 20 ur laboratorijskega dela,

od tega vsaj šest ur iz organskega dela kemije.

Laboratorijsko delo je razdeljeno na dva sklopa.

Prvi sklop (12 ur):

Kandidat opravi šest dveurnih vaj z vnaprej določenim vsaj enim

od področij ocenjevanja za posamezno vajo, s katerim je kandidat predhodno

seznanjen. Kandidat odda poročilo samo za področje, ki se ocenjuje, in ga

praviloma odda takoj po opravljeni vaji.

Drugi sklop (8 ur):

Učitelj razdeli osem ur laboratorijska dela na poljubno dolge

zaključene enote (na primer: štiri dveurne vaje, dve štiriurne vaje, osemurni projekt.

Za vsako izbrano enoto mora kandidat oddati celotno poročilo, napisano v skladu s

priporočili za pisanje poročil, kjer učitelj oceni vsa področja. Glede na izbor torej

učitelj oceni štiri poročila za dveurne vaje, dve poročili za štiriurne vaje ali eno

poročilo za projektno delo.

Učitelj lahko v skladu s koledarjem opravljanja splošne mature, v katerem je

določen zadnji rok za oddajo poročil, v vsakem šolskem letu določi svoje datume

oddaje poročil posameznih enot drugega sklopa laboratorijskih vaj in z njimi

seznani kandidate.

Učitelj oblikuje oceno notranjega dela splošne mature po navodilih, ki so sestavni

del predmetnega izpitnega kataloga. Ocena laboratorijskih vaj predstavlja največ

20 % končne ocene.

Opisniki za ocenjevanje laboratorijskega dela

Načrtovanje eksperimentalnega dela z uporabo kakovostnih virov
Opisniki	Popolno (2 t)	Delno (1)	Nepopolno (0)
Opredelitev ciljev laboratorijskega dela	Dijak pozna cilje laboratorijskega dela in jih smiselno umešča v concept laboratorijske vaje.	Dijak pozna cilje laboratorijskega dela, vendar jih brez pomoči učitelja ne zmore smiselno umestiti v concept laboratorijske vaje.	Dijak slabo pozna ali sploh ne pozna ciljev laboratorijskega dela in jih tudi z učiteljevo pomočjo ne uspe povezati s teoretičnimi osnovami laboratorijske vaje.
Poznavanje metode dela	Dijak pozna in razume metodo dela, razume namen uporabe aparatur in vseh kemijskih pripomočkov ter kemikalij, ki jih potrebuje za izvedbo vaje.	Dijak pozna metodo dela, vendar ima težave z opredelitvijo namena uporabe posameznih aparatur, pripomočkov in kemikalij.	Dijak ne pozna metode dela in ne razume ali ne prepozna namena uporabe posameznih aparatur, pripomočkov in kemikalij.
Opredelitev problema in spremenljivk	Dijak jasno oblikuje raziskovalno vprašanje in prepozna ter opredeli odvisno in neodvisno spremenljivko. Zna našteti in razložiti vse kontrolirane pogoje pri izvedbi poskusa.	Dijak oblikuje raziskovalno vprašanje, ki je preobširno, nenatančno in/ali le delno pravilno (ni v skladu z namenom vaje), pomanjkljivo opredeli spremenljivke.	Raziskovalno vprašanje/problem ni opredeljen ali ni opredeljena nobena od spremenljivk.
Preverjanje spremenljivk v eksperimentu in izdelava načrta eksperimenta	Dijak izbere ustrezno metodo za učinkovito kontrolo spremenljivk. Predlaga način izvedbe vaje, ki omogoča zbiranje/zapis ustreznih meritev in njihovo nadaljnje procesiranje.	Dijak izbere metodo dela, ki ne omogoča nadzora nad vsemi spremenljivkami. Predlagani način izvedbe vaje ne omogoča pridobivanja vseh želenih podatkov.	Dijak izbere metodo dela, ki ne omogoča kontrole nad spremenljivkami. Izbrani način izvedbe ne omogoča pridobivanja želenih podatkov.

Obvladovanje laboratorijskih tehnik in upoštevanje pravil varnosti pri delu v laboratoriju
Opisniki	Popolno (2 t)	Delno (1)	Nepopolno (0)
Spretnost pri delu	Pravilna in varna uporaba laboratorijskega inventarja je nedvoumno izkazana.	Dijak izkazuje le delno pravilno uporabo laboratorijskega inventarja, kar lahko vpliva na dosežene rezultate meritev.	Dijak ne pozna tehnik/metod dela v laboratoriju in/ali ne upošteva pravil za varno delo.
Izvedba	Dijak upošteva vsa navodila in se smiselno prilagaja novim okoliščinam.	Dijak le deloma upošteva navodila za izvedbo lab. vaje in/ali potrebuje pomoč pri delu.	Dijak praviloma ne upošteva navodil za izvedbo vaje in/ali potrebuje nenehno pomoč učitelja.
Upoštevanje varnosti pri delu v laboratoriju	Predlagano je varno delo v laboratoriju (ustrezna zaščita), kemikalije, ki jih bo dijak uporabil, so ustrezno opisane (piktogrami, črkovne oznake) in pravilno zapisane.	Predlagano je varno delo v laboratoriju (ustrezna zaščita), kemikalije, ki jih bo dijak uporabil, so le delno ustrezno opisane (piktogrami, črkovne oznake) in/ali pravilno zapisane.	Ni opisa varnega dela v laboratoriju oziroma oznak za nevarnost kemikalij.

Zapis meritev, urejanje in analiza podatkov
Opisniki	Popolno (2 t)	Delno (1)	Nepopolno (0)
Beleženje podatkov	Meritve so prikazane na pregleden način; uporaba pravilnih enot z zapisom natančnosti meritev in vsemi kvalitetnimi opažanji (če so ti del laboratorijske vaje).	Meritve so prikazane na pregleden način, vendar z odstopanji v natančnosti in/ali napačno zapisanimi enotami; opisana so vsa kvalitativna opažanja (če so ti del laboratorijske vaje).	Meritev ni ali pa so napake takšne, da ne omogočajo nadaljnjega procesiranja oziroma oblikovanja zaključkov.
Urejanje in obdelava podatkov	Urejanje in obdelava podatkov sta smiselna in usmerjena v namen (cilj) eksperimentalnega dela.	Urejanje in obdelava podatkov sta smiselna in usmerjena v namen (cilj) eksperimentalnega dela, vendar dijak dela napake.	Urejanje in obdelava podatkov sta napačna in ne omogočata pravilnega sklepanja.
Zapis obdelanih podatkov	Rezultat je pravilno izračunan, vključuje napako meritve in natančnost izvedbe meritev.	Rezultat je delno pravilno izračunan in/ali ne vključuje natančnosti/ali niso uporabljene prave enote.	Rezultat je nepravilen/ne vključuje napake meritve/in navedene natančnosti merjenja/ni rezultata.
Analiza podatkov	Dijak zna pravilno ovrednoti dobljene rezultate glede na postavljene cilje/hipotezo.	Dijak delno ovrednoti dobljene rezultate, ne zna jih povezati s cilji/hipotezo vaje.	Dijak ne zna vrednotiti dobljenih rezultatov in/ali ne zna rezultatov meritev in njihovo procesiranje povezati s cilji/hipotezo.

Kritično vrednotenje rezultatov in argumentirano oblikovanje zaključkov
Opisniki	Popolno (2 t)	Delno (1)	Nepopolno (0)
Zaključevanje	Dijak poda zaključke z razlago, ki temelji na pravilni interpretaciji rezultatov poskusa.	Dijak poda zaključke z razlago, ki temelji na pravilni interpretaciji rezultatov poskusa (manjka razlaga).	Dijak ne poda zaključkov ali le-ti ne temeljijo na rezultatih poskusa.
Analiza uporabljene metode ldela	Dijak smiselno ovrednoti pomanjkljivosti ali šibke točke izvedbe poskusa in zna navesti glavni vir napak.	Dijak le deloma ovrednoti pomanjkljivosti ali šibke točke izvedbe.	Dijak ne ovrednoti pomanjkljivosti ali šibke točke izvedbe poskusa oziroma to naredi na zelo poenostavljen način.
Predlog izboljšav	Dijak predlaga izboljšave, ki temeljijo na analizi pomanjkljivosti oziroma šibkih točk izvedbe poskusa.	Dijak predlaga izboljšave, ki ne temeljijo na analizi pomanjkljivosti oziroma šibkih točk izvedbe poskusa/ki niso realne, so pa smiselne.	Dijak predlaga nesmiselne /nerealne izboljšave/ne poda predloga izboljšav.

Osebna zavzetost, organiziranost in zmožnost sodelovanja
Opisniki	Popolno (2 t)	Delno (1)	Nepopolno (0)
Osebna zavzetost	Dijak je na vajo pripravljen, pozna teoretične osnove vaje, je samoiniciativen in razmišlja o optimalni izvedbi eksperimenta, je ustvarjalen.	Dijak je na vajo delno pripravljen, delno pozna teoretične osnove vaje.	Dijak na vajo ni pripravljen, ne pozna teoretičnih osnov vaje, potrebujemo stalno podporo učitelja.
Organiziranost	Dijak si optimalno organizira čas izvajanja eksperimenta, ima urejen delovni prostor z ustreznimi laboratorijskimi pripomočki in reagent.	Dijak si pomanjkljivo organizira čas izvajanja eksperimenta, ima pomanjkljivo urejen delovni prostor z nekaj ustreznimi laboratorijskimi pripomočki in reagenti.	Dijak nima organiziranega časa izvajanja eksperimenta, ima neurejen delovni proctor z nekaj ustreznimi laboratorijskimi pripomočki in reagenti.
Sodelovanje	Dijak prevzame svojo vlogo v skupini, prevzame sorazmeren delež zadolžitev, je klajen s sodelavci in je odgovoren.	Dijak delno prevzame svojo vlogo v skupini, prevzame manjši delež zadolžitev, je delno usklajen s sodelavci in je delno odgovoren.	Dijak ne prevzame svoje vloge v skupini, prevzame premajhen delež zadolžitev, ni usklajen s sodelavci in ni odgovoren.

PROJEKTNA NALOGA

Kriteriji za ocenjevanje projektne naloge so odvisni od njenega tipa in so dijakom

vedno znani vnaprej.

Opisniki za ocenjevanje projektne naloge

Opisniki	Število točk
Opisniki	Popolno (2 t)	Delno (1)	Nepopolno (0)
Razumljivost in strokovna neoporečnost, kakovost predstavljenih rešitev	Dijak prepozna in razume problem, predlaga rešitve in jih strokovno razloži.	Dijak prepozna problem, a ga ne razume v celoti, predlagane rešitve so pomanjkljive, strokovna razlaga je nepopolna.	Dijak ne prepozna problema, ga ne razume, predlagane rešitve so neustrezne, strokovna razlaga je nepravilna.
Navajanje virov in citiranje	Dijak pravilno navaja vire in citate.	Dijak delno pravilno navaja vire in citate.	Dijak ne navaja virov in citatov.
Spretnost pri laboratorijskem delu	Pravilna uporaba laboratorijskega inventarja.	Dijak izkazuje delno pravilno uporabo laboratorijskega inventarja.	Dijak ne pozna tehnik/metod dela v laboratoriju.
Varna uporaba kemikalij	Dijak upošteva pravila za varno delo v laboratoriju (ustrezna zaščita).	Dijak le delno upošteva pravila za varno delo.	Dijak ne upošteva pravil za varno delo.
Nastop	Dijak uporablja zborni jezik, govori prosto ali ob predlogi, ustrezno uporablja strokovne termine. Predstavitev je aktualna, zanimiva in kreativna.	Dijak deloma uporablja zborni jezik, bere iz predloge, delno ustrezno uporablja strokovne termine. Predstavitev je delno aktualna, zanimiva in kreativna.	Dijak ne uporablja zbornega jezika, bere iz predloge, neustrezno uporablja strokovne termine. Predstavitev ni aktualna, zanimiva in kreativna.
Upoštevanje časovne omejitve	Dijak upošteva dogovorjene časovne omejitve.	/	Dijak ne upošteva dogovorjenih časovnih omejitev.
Sodelovanje v skupini	Dijak prevzame svojo vlogo v skupini, prevzame sorazmeren delež zadolžitev, je usklajen s sodelavci in je odgovoren.	Dijak delno prevzame svojo vlogo v skupini, prevzame manjši delež zadolžitev, je delno usklajen s sodelavci in je delno odgovoren.	Dijak ne prevzame svoje vloge v skupini, prevzame premajhen delež zadolžitev, ni usklajen s sodelavci in ni odgovoren.

Kriteriji za pridobitev ocene iz projektne naloge so enaki kriterijem za pridobitev

pisne ocene. Ocena projektne naloge ni enakovredna pisni in ustni oceni.

ZAKLJUČEVANJE OCEN

Zaključna ocena izhaja iz ocen, pridobljenih do konca pouka. Pri tem se upošteva tudi ocena projektne naloge.

POPRAVNI, DOPOLNILNI IN PREDMETNI IZPITI

Popravni, predmetni in dopolnilni izpiti pri kemiji so v 1. in 2. letniku ustni. Ustna sta tudi popravni in dopolnilni izpit v 3. letniku. Za izpit je pripravljenih pet izpitnih kompletov več kot je kandidatov. Dijak ima 15 minut časa za pripravo in največ 20 minut za odgovarjanje na izpitna vprašanja.

Predmetni izpit je v 3. letniku pisni. Prav tako so pisni popravni, dopolnilni in predmetni izpiti v 4. letniku (priprave na maturo). Izpit traja 60 minut.

Kriteriji za posamezne ocene pri popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitih so enaki kot pri pridobivanju ocen v sklopu rednega pouka.

Informatika

1 Pri pouku informatike ocenjujeva: ustno, pisno, nastop, samostojno delo z računalnikom in različne izdelke.

Ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih v 1. letniku

1. ocenjevalno obdobje

− teoretične osnove

− praktično delo na računalniku

2. ocenjevalno obdobje:

− urejevalnik besedil (Word)

− projektna naloga

− predstavitev projektne naloge

3 Ocenjuje se:

− znanje,

− razumevanje,

− obdelava in predstavitev podatkov,

− sodelovanje,

− napredovanje v znanju.

4 Pri ocenjevanju znanja bo dijak ocenjen z oceno:

nezadostno (1):

− če ne reši nalog, ki se začnejo z besedami: definiraj, naštej, skiciraj, imenuj enoto, odgovori z »da«, ali »ne«,

− ne zna ponoviti osnovnih nalog, narejenih v šoli;

zadostno (2):

− če je uspešen pri nalogah objektivnega tipa; rešuje naloge tipa: pojasni razloži,

…,

− zna narediti naloge narejene v šoli,

− ni sposoben smiselno uporabiti podatkov,

− ne zna smiselno razložiti enostavnih zakonitosti in pravil,

− ni sposoben reševati problemov s povezovanjem znanja;

dobro (3):

− dobro rešuje naloge tipa: uporabi,

− prenaša znanje tudi na nove situacije,

izpeljuje, …;

− delno rešuje naloge tipa: primerjaj, poveži, izpelji, …;

prav dobro (4):

− rešuje naloge s povezovanjem znanja iz različnih poglavij,

− primerja,

− povezuje, −

odlično (5):

− dijak uporablja znanje,

− znanja logično povezuje,

− uporabi znanje v novih situacijah, − rešuje naloge tipa: predlagaj, napovej, sklepaj, primerjaj, analiziraj.

5 Pri pisnem ocenjevanju je ocena odvisna od odstotka doseženih točk:

za doseženih manj kot 50 % nezadostno (1);
za doseženih 50 % do 62 % zadostno (2);
za doseženih 63 % do 75 % dobro (3); 4 za doseženih 76 % do 87 % prav dobro

(4);

5.5 za doseženih 88 % do 100 % odlično (5).

6 Določitev minimalnih standardov

Za doseganje minimalnih standardov mora dijak pri vseh sklopih obvladati vsaj osnovni nivo, naveden v učnem načrtu za informatiko.

7 Popravljanje nedoseganja minimalnih standardov

V primeru, da dijak ni dosegel minimalnih standardov, popravlja oceno (dosega minimalne standarde) v enaki obliki, kot je bilo izvedeno osnovno ocenjevanje.

8 PISNO OCENJEVANJE

Dijake zaradi majhnega števila ur teorije (18) pisno ocenimo v prvem ocenjevalnem

− Ocenjujemo teoretične osnove…

− Dijakom podrobno predstavimo vsebino in način ocenjevanja.

− Predhodno preverimo kvaliteto znanja (dijaki praktično spoznajo vsebino in način ocenjevanja).

− Pri vsaki nalogi podamo možno število točk in ob koncu ocenjevalnega lista je naveden točkovnik.

Če je več kot tretjina nalog ocenjena negativno, se naloga
Pozitivno ocenjeni dijaki se lahko udeležijo ponovitve V redovalnico se jim vpiše višja ocena izmed.

9 USTNO OCENJEVANJE

Ustno ocenjevanje se izvaja kot

− odgovarjanje na zastavljena vprašanja,

− razlaganje in zagovarjanje postopka izdelave praktične informacijske rešitve.

Ustna ocena je komponenta pri ocenjevanju

10 OCENJEVANJE VAJ

Dijaki morajo opraviti predpisane
Izgled vaj in njihova imena so predstavljena na Microsoft Teams (objavi se sproti)
Pri ocenjevanju vaj so naloge po zahtevnosti enakovredne nalogam predpisanim v učbenikih, zbirki vaj ali tistim, ki smo jih naredili v šoli.

11 OCENJEVANJE PROJEKTNE NALOGE (timsko delo)

Projektna naloga se zaključi in oceni ob koncu drugega ocenjevalnega obdobja. Ocenjujemo

pisno predstavitev informacije – Wordov izdelek (70% ocene);
nastop in predstavitev izdelka (30%)

− PowerPoint predstavitev 50%), −

nastop (50%).

Merila za ocenjevanje pisnega izdelka so zapisana v ocenjevalnem listu, ki je bil izdelan na osnovi ocenjevalnega lista, ki ga je izdelala predmetna skupina za informatiko in se nahaja na spletni strani Zavoda za šolstvo (http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=24&rID=293 ).

OCENJEVALNI LIST PROJEKTNE NALOGE ZA PREDMET INFORMATIKA

Dijak-inja: : Ime in priimek

Skupina: 1×1 ali 1×2

Zahtevani elementi naloge

IME DOKUMENTA

pravilno

nepravilno

naslovnica z zahtevanimi elementi

logotip

naslov

osn. podatki

Gl.&No.

število besed

več kot 3000

2500 do 3000

manj kot 2500

kazalo vsebine

samodejno

ročno s tab.

navadno ročno

kazalo slik / stvarno kazalo

samodejno

ročno

glava/noga s številko strani

glava&št.strani

le glava

le številka

BREZ

uvod

pomanjkljiv

uporaba slogov (1, 2, 3 ali več)

2 slike (najmanj 6)

2 položaj slik

oblivanje

ozadje

med tekstom

na koncu strani

napisi pod slikami

avtomatsko štev.

ročno štev.

komentar

napisov ni

2 tabela z vsaj 5 vrsticami in 3 stolpci

“manj”

2 sprotne opombe

2 število poglavij

več kot 3

manj kot 3

NI – le eno

zaključek

pomanjkljiv

navedba virov

pravilna

pomanjkljiva

je ni

2 poravnava besedila

obojestransko

levo

sredinsko

2 urejenost prelomov strani

delno

2 splošni vtis o urejenosti

zelo dobro

urejeno

slabo

OCENA:

Vsak element je točkovan z 1 in največ 5 točkami.

MINIMALNI STANDARDI
naslovnica z zahtevanimi elementi	Če je ni, je skupna ocena naloge za eno oceno nižja.
število besed	Če je manj kot 2000 besed, nalogo zavrnemo, če pa kljub opozorilu ni ustreznega popravka, naloga ni pozitivno ocenjena. Če je število besed med 2000 in 2500, je najvišja ocena zadostno (2), ne glede na ostale elemente naloge.
kazalo vsebine	Če ni kazala vsebine, je najvišja ocena dobro (3), ne glede na ostale elemente naloge.
slike	Če naloga ne vsebuje slik, je najvišja ocena dobro (3), ne glede na ostale elemente naloge.

Nastop in predstavitev izdelka −

Ocena predstavitve PowerPoint:

primerna velikost in tipografija pisave,
barvna usklajenost vseh elementov na elektronskih prosojnicah,
primerno ozadje,
primerna uporaba in animacija grafičnih elementov (slike, animacije, film, … morajo popestriti vsebino, nikakor pa je ne smejo zadušiti),
uporaba slovenskega knjižnega jezika,
praktična vrednost predstavitve pri izvajanju

Skupina izdela dve predstavitvi:

predstavitev z definiranimi gumbi in povezavami elektronskimi prosojnicami ter onemogočenimi gumbi, razen tipke Esc (programirana sekvenca), predstavitev, pripravljena za nastop.

− Ocena nastopa:

dijak samostojno predstavi projektno nalogo in ne bere z lista,
pri navajanju podatkov si pomaga s projekcijo,
ne bere s projekcije na platnu, ampak si pomaga z ekranom,
občinstvu ne obrača hrbta,
pazi na uporabo knjižnega jezika,
uporabi uvod v predstavitev in zaključek z odprtjem diskusije,
nastop mora biti usklajen z izdelano elektronsko

OCENJEVALNI LIST PROJEKTNE NALOGE ZA PREDMET INFORMATIKA PREDSTAVITEV

Dijaka-inji: :

Skupina:

PREDSTAVITEV

IME DOKUMENT

pravilno

nepra

vilno

NASLOVNICA z zahtevanimi elementi

logotip

naslov

osn. podatki

OSNOVNI IZBOR

pregleden

slabo pregleden

ŠTEVILO SLIK

dovolj

premalo

KVALITETA SLIK

odlična

zadovoljiva

slaba

TEKST

ravno prav

preveč

premalo

GUMBI

naprej

nazaj

izbor

ANIMACIJA DIAPOZITIVOV

DELNO

VKLJUČENA GLASBA (ZVOK)

VKLJUČEN FILM (ANIMACIJA)

SPLOŠNI VTIS (OCENA OCENJEVALCA)

zelo dobro

dobro

zadovolji

PREDSTAVITEV	IME DOKUMENT	pravilno		nepravilno
PREKINITEV PREDSTAVITVE LE Z “Esc”	DA		NE


OCENA:

OCENJEVALNI LIST PROJEKTNE NALOGE ZA PREDMET INFORMATIKA

S pomočjo Excela predstavijo vstavljene slike s kratkim opisom in povezavo na vir slike …

OCENJEVALNI LIST PROJEKTNE NALOGE ZA PREDMET INFORMATIKA EXCEL

Dijak-inja:

Skupina:

PREDSTAVITEV

IME DOKUMENT

pravilno

nepravilno

NASLOVNICA z zahtevanimi elementi

logotip

naslov

osn. podatki

OSNOVNI IZBOR

pregleden

slabo pregleden

ŠTEVILO SLIK

VSE (projekt)

pomanjkljivo

premalo

KVALITETA SLIK

odlična

zadovoljiva

slaba

TEKST

naslov in opis slike

le naslov slike

ni naslo

POVEZAVA izbor-list

OBLIKOVANJE SKUPNE OCENE PROJEKTNEGA DELA:

OCENJEVALNI LIST PROJEKTNE NALOGE ZA PREDMET INFORMATIKA

OCENA SKUPINE

	*Skupina: 1×1 ali 1x2*
ELEMENT PROJEKTNE NALOGE		OCENA	VREDNOTENJE	ŠTEVILO TOČK
WORD			50%
PREDSTAVITEV (PowerPoint – gumbi)			20%
SPLETNI ALBUM			10%
EXCEL – predstavitev vstavljenih slik			5%
PREDSTAVITEV – NASTOP			15%
SKUPAJ			100%

KRITERIJI ZA IZRAČUN KONČNE (ZAKLJUČENE) OCENE

Pogoj za zaključeno oceno je opravljena projektna
Če dijak doseže v obeh ocenjevalnih obdobjih minimalni standard znanj, je ob koncu leta pozitivno ocenjen.
Upošteva se tudi sodelovanje in samoiniciativnost pri
Zaključena ocena ni zgolj aritmetična sredina ocen, ker ocene niso enakovredne

− PISNO OCENJEVANJE – TEORETIČNE OSNOVE

− USTNO OCENJEVANJE IN OCENJEVANJE VAJ

− OCENJEVANJE PROJEKTNE NALOGE – IZDELEK

− PREDSTAVITEV PROJEKTNE NALOGE

13 POPRAVNI, DOPOLNILNI IN PREDMETNI IZPITI

Pogoj za pristop k izpitu je opravljena projektna

Če je kandidat-ka opravil-a projektno nalogo v času rednega pouka, se ocena naloge prizna, razen če kandidat-ka želi nalogo ponovno izdelati, da bi s tem zvišal-a njeno oceno.

Dijak je seznanjen s potekom popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitov na posebnih pripravah. Na pripravah za te izpite je dijakom omogočen tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni

Izpiti so praviloma Za vsak izpit je pripravljenih pet izpitnih kompletov več kot je kandidatov. Dijak ima do 30 minut časa za pripravo in največ 20 minut za odgovarjanje na izpitna vprašanja in predstavitev praktičnih primerov.

Izpitni komplet vsebuje vprašanja iz teorije informatike, primere uporabe operacijskega sistema in interneta, ter primere uporabe urejevalnika besedil.

Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca neposredno po ustnem izpitu. O oceni obvesti dijaka predsednik izpitne komisije.

Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki seznanjeni 1. šolsko uro pouka.

Pri izvajanju popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitov se uporablja veljavna šolska zakonodaja

Kriteriji ocenjevanja veljajo od 1. 9. 2021 dalje.

Filozofija

Dijaki oz. dijakinje v šolskem letu pri predmetu filozofija pridobijo tri ocene, od tega eno pisno (predvidoma v mesecu oktobru), eno ustno (bodisi v prvem bodisi v drugem ocenjevalnem obdobju) in eno kot predstavitev izbrane teme oz. kot seminarsko nalogo (predvidoma v drugem ocenjevalnem obdobju).

Pri predmetu filozofija na maturi dijaki v 4. letniku pridobijo 4 pisne ocene, in sicer v mesecu novembru (poznavanje prebranega filozofskega dela), decembru (komentar besedila), marcu (poznavanje izbrane teme – moralna filozofija) in aprilu (filozofski esej). Pri predmetu filozofija na maturi v 3. letniku pridobijo dijaki 2 oceni, in sicer eno v obliki predstavitve izbrane teme (predvidoma v mesecih maju in juniju) ter drugo kot pisno oceno (predvidoma v mesecu maju).

DOPOLNILO: V primeru izrednih razmer je mogoče pisna ocenjevanja znanja prilagoditi oz. zamenjati z drugimi oblikami ocenjevanj. Prav tako je v izrednih razmerah možno zmanjšati predvideno število ocenjevanj.

OCENJEVALNI KRITERIJI ZA PISNO IN USTNO OCENJEVANJE

NEZADOSTNO

Dijak/-inja ne zna obnoviti obravnavane snovi, ne razume filozofskih problemov in avtorjev, čeprav včasih lahko navrže kakšen pravilen podatek ali dejstvo. Ne pozna filozofske terminologije. Pri pouku ne sodeluje in/ali ga moti. Ne sledi učni uri, praviloma ne piše zapiskov in ne bere besedil, če da, piše in bere zgolj na učiteljevo zahtevo. Ne sodeluje v diskusijah, ne posluša, ni strpen do drugih. Če se oglasi, je njegov/njen prispevek praviloma nerelevanten in z njim moti potek pouka. Filozofska mapa ni urejena, poleg pri pouku dobljenih besedil vsebuje nekaj zapiskov in domačih nalog, ki so bile izdelane izrecno na učiteljevo zahtevo. Zato mapa ne more biti osnova za učenje.

ZADOSTNO

Dijak/-inja le okvirno, približno in pomanjkljivo obnovi obravnavano snov in komaj kdaj kaj razume. Ne povezuje snovi s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. Pozna nekaj filozofske terminologije, nikoli ne analizira pojmov in argumentira, zna obnoviti obravnavana besedila, avtorje in njihove nauke/ideje. Sodelovanje: piše zapiske in bere besedila, največkrat šele po učiteljevi vzpodbudi, včasih odgovori na kakšno vprašanje, praviloma ne postavlja svojih, komaj kdaj sodeluje v diskusijah, ne utemelji svojih prispevkov, a strpno posluša in sledi prispevkom drugih. Njegovi/njeni prispevki so večinoma nerelevantni, a z njimi ne moti poteka ure. Jezik uporablja nekorektno (pogovorni jezik, v pisnih izdelkih veliko jezikovnih napak). Filozofska mapa je urejena, poleg pri pouku dobljenih besedil vsebuje nekaj zapiskov in domačih nalog.

DOBRO

Dijak/-inja okvirno razloži obravnavane filozofske probleme, čeprav gre bolj za obnovo obravnavane snovi, ki je tudi ne razume vselej (kar se kaže v pomanjkljivih izpeljavah, nelogičnosti odgovorov ipd.) Skorajda ne povezuje snovi s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. Pozna osnovno filozofsko terminologijo (npr. dialektika, materializem, gnoseologija) in včasih poskuša analizirati filozofske pojme in argumentirati stališča, vendar oboje običajno spodleti brez učiteljeve pomoči. Sodelovanje: piše zapiske, bere besedila, včasih odgovori na kakšno vprašanje, praviloma ne postavlja svojih, zelo redko sodeluje v diskusijah, se ne trudi preveč utemeljiti svojih prispevkov, jih kar navrže. Vendar strpno posluša prispevke drugih. Njeni/njegovi govorni prispevki se včasih ne nanašajo na obravnavani problem. Filozofska mapa je solidno urejena, poleg besedil vsebuje zapiske, izpiske, domače naloge. Se trudi biti jezikovno korekten(a).

PRAV DOBRO

Dijak/-inja razloži obravnavane filozofske probleme, jih povežeeđ z obravnavanimi avtorji in s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. V novih vsebinah včasih odkrije filozofske probleme, jih naveže na že poznane. Z učiteljevo pomočjo analizira filozofske pojme (npr. bivajoče, konkretno, svoboda) in utemeljuje svoje teze. Solidno obvlada filozofsko terminologijo (npr. dialektika, materializem, gnoseologija). Sodelovanje: piše zapiske, bere besedila, odgovarja na vprašanja, včasih postavlja vprašanja in sodeluje v diskusijah, poskuša utemeljiti svoje zamisli, teze, mnenja, ocene; strpno posluša, premisli in upošteva prispevke drugih. Njeni/njegovi govorni prispevki so večinoma relevantni. Njegovo/njeno jezikovno izražanje je korektno. Filozofska mapa je urejena, poleg besedil vsebuje zapiske, izpiske, skrbno izdelane domače naloge, nekaj je tudi ustreznega gradiva iz drugih medijev.

ODLIČNO

Dijak/-inja razloži obravnavane filozofske probleme, jih poveže z ustreznimi avtorji in s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. Zna analizirati filozofske pojme (npr. bivajoče, konkretno, svoboda) in argumentirati različne filozofske pozicije. V novih vsebinah pogosto odkrije filozofske probleme, jih naveže na že poznane. Včasih odkrije tudi izvirne rešitve. Dobro obvlada tudi strokovno filozofsko terminologijo (npr. dialektika, materializem, gnoseologija). Pri pouku aktivno sodeluje: piše zapiske, bere besedila, odgovarja na vprašanja, samostojno postavlja vprašanja, pogosto sodeluje v diskusijah, se trudi prepričljivo utemeljiti svoje zamisli, teze, mnenja, ocene; strpno posluša, premisli in upošteva prispevke drugih. Njeni/njegovi govorni prispevki so relevantni (nanašajo se na obravnavani problem). Jezikovno je korekten(a), odlika je tudi bogat besedni zaklad in lahkotnost izražanja. Če je zahtevana filozofska mapa, je urejena, poleg besedil vsebuje zapiske, izpiske, skrbno izdelane domače naloge, tudi ustrezno gradivo iz drugih medijev.

MEJE MED OCENAMI V ODSTOTKIH

0-49 % NEZADOSTNO (1)

50-64 % ZADOSTNO (2)

65-79 % DOBRO (3)

80-89 % PRAV DOBRO (4)

90-100 % ODLIČNO (5)

OCENJEVALNI KRITERIJI ZA PREDSTAVITEV IZBRANE TEME

NEZADOSTNO: predstavitev ni pripravljena oz. ne ustreza nobenemu od vsebinskih in/ali oblikovnih kriterijev.

ZADOSTNO: predstavitev je večinoma pripravljena in predstavljena v skladu s podanimi navodili, vendar je vsebina tako v razlagi kot utemeljevanju šibka, kar se odraža tudi v nejasnem govoru.

DOBRO: predstavitev je večinoma pripravljena in predstavljena v skladu s podanimi navodili. Vsebina ima v razlagi in utemeljevanju večje pomanjkljivosti; mnenje je izraženo, a ni vsebinsko podkrepljeno. Govor je deloma nejasen in zato nerazumljiv.

PRAV DOBRO: predstavitev je pripravljena in predstavljena v skladu s podanimi navodili. Vsebina ima v razlagi in utemeljevanju manjše pomanjkljivosti; izraženo je mnenje, ki je podkrepljeno z vsaj enim vsebinskim argumentom. Govor je pretežno jasen, razumljiv, sproščen.

ODLIČNO: predstavitev je pripravljena in predstavljena v skladu s podanimi navodili. Vsebina je strokovno podprta in primerno utemeljena; izraženo je mnenje, ki je podkrepljeno z vsebinsko podprtimi argumenti. Govor je jasen, razumljiv, sproščen.

OCENJEVALNI KRITERIJI ZA FILOZOFSKI ESEJ (povzeto po Maturitetnem izpitnem katalogu za filozofijo)

NEZADOSTNO: odgovor je fragmentaren, če pa ima zaokroženo zgradbo, je polna miselnih preskokov. Poznavanje in razumevanje danega problema je zelo omejeno, običajno skrčeno na nekaj nerazvitih, zgolj navrženih relevantnih poudarkov, ki so obrobni in kombinirani s splošno razgledanostjo kandidata. Kandidat skorajda ne uporablja ustrezne filozofske terminologije. Njegove trditve so pogosto tudi nenatančne in napačne. Za odgovor je tipično obnavljanje drobcev najbolj elementarne snovi ter ponavljanje enega in istega.

ZADOSTNO: gre za daljše in razmeroma celovito besedilo (meja ni trdna, a odgovori z manj kakor 600 besedami so večinoma prekratki za zadovoljivo obravnavo problema). Odgovor je esejističnega tipa (zgradba, celovitost, zaključenost), vendar sta uvod in zaključek slabo razdelana. Nekatere izpeljave in utemeljitve so že lahko jasne, pogosto pa je odgovor težko razumljiv, tudi zaradi preskokov v izpeljavi. Problem, ki ga zastavlja vprašanje v naslovu, kandidat razume zelo poenostavljeno. Nerelevantnosti so še očitne, toda odgovor se že nanaša na vprašanje. Kandidat uporabi nekaj relevantnih pojmov, vendar jih ne razčleni. Naloga je večinoma opisna, kadar pa kandidat argumentira, je utemeljitev skromna, površna in pogosto nejasna; naloga kaže samo osnovno seznanjenost s filozofsko problematiko in omejeno razumevanje, uporabljena terminologija in jezik le delno ustrezata filozofski obravnavi problemov. Odgovor kot celota se opira na obnavljanje najbolj splošno znanih dejstev in argumentov, večkrat pa je najti tudi napačne trditve. Zato je odgovor le zelo poenostavljena predstavitev in rešitev problema. Se pa kandidat večinoma že giblje na najosnovnejši ravni razumevanja in razlage problema.

DOBRO: odgovor ima najmanj 600 besed, esejistična zgradba je s formalnega vidika dobra; uvod razloži problem in sklep je vsaj praviloma izpeljan iz naloge. Zgradba odlomkov je zvečine dobra. Ponekod so še preskoki v izpeljavi. Problem, ki ga zastavlja naslov, kandidat razume, kar mu omogoči pregled nad celoto odgovora. Uporablja osnovno filozofsko terminologijo, ki je večinoma relevantna za obravnavani problem. Vendar so pojmi pogosto preprosto sprejeti kot samoumevni, njihova analiza je bolj obrobna, prav tako je v zametkih že mogoče zaznati povezovanje ustreznih pojmov. Kandidat opis in razlago dopolnjuje z argumenti, vendar so “šolski” in predvidljivi, lahko so tudi zgolj opis znanih argumentov. Kandidat predstavi več pogledov, vendar pa protiargumentov še ni ali so zgolj nakazani. Je pa opaziti poskus analize nekaterih pojmov in podmen vprašanja ter prav tako zametke logičnega povezovanja pojmov, iskanja utemeljenih rešitev problemov in vrednotenja nekaterih posledic rešitev. Esej izraža solidno splošno seznanjenost z ustrezno filozofsko problematiko, kar se kaže v dovolj obširni predstavitvi posameznih pogledov, vendar argumentacija in analiza pojmov še nista v ospredju.

PRAV DOBRO: esejistična zgradba je s formalnega in večinoma tudi vsebinskega vidika dobra. Uvod in zaključek sta jasna, jedrnata in relevantna, izpeljave in utemeljitve so skladne in razumljive, posamični odlomki so največkrat smiselno zaokrožene celote in so pogosto med seboj dobro povezani. Problem, ki ga zastavlja vprašanje v naslovu, kandidat razume in to razumevanje dobro izrazi skozi celotno strukturo eseja. Uporabljeni pojmi so skoraj zmeraj relevantni in zadoščajo za smiselno obravnavo problema. Nekaj vpeljanih pojmov se kaže kot filozofsko problematičnih, večkrat je mogoče zaslediti njihovo analizo in vzpostavljanje logičnih zvez med njimi. Nasploh v eseju že prevladuje argumentacija pred povzemanjem stališč. Argumentacija je večinoma dobra in je posledica samostojnega premisleka. Vendar so lahko nekateri argumenti še pomanjkljivi, nasprotna stališča in protiargumenti pa ponekod niso primerno ali pa sploh niso predstavljeni, nekateri temeljni pojmi so lahko predstavljeni kot samoumevni. Terminologija in jezikovno izražanje sta primerna. Iz odgovora je razvidna zelo dobra splošna seznanjenost s filozofskimi problemi, tudi njihovo dobro razumevanje, čeprav je še mogoče zaslediti pomanjkljivosti v znanju, razumevanju in argumentaciji. Vendar se kandidat že pretežno giblje na abstraktni ravni razmisleka in abstraktno večkrat povezuje s konkretnim.

ODLIČNO: poglobljen in argumentiran odgovor na vprašanje z analizo pojmov in razvito pojmovno mrežo, z jasno in koherentno linijo argumentacije, ki upošteva tudi protiargumente. Uvod in zaključek sta jasna in jedrnata, z dobro formuliranim problemom oziroma njegovo rešitvijo. Izpeljave in utemeljitve so skladne in povsem jasne, odlomki so zaokrožene celote in so med seboj zelo dobro povezani. V naslovu zastavljeni problem kandidat poglobljeno razume, kar izrazi s poglobljeno analizo pojmov, bogato pojmovno mrežo, lahko pa se že zaveda meja svoje argumentacije (vendar to ni nujno). Včasih stopa v filozofski dialog z zagovorniki drugačnih stališč in kaže tudi oseben odnos do filozofskih problemov, kar je že plod samostojnega razmisleka. Esej kaže zelo dobro splošno seznanjenost s filozofskimi problemi in njihovo zelo dobro razumevanje. Terminologija in jezikovno izražanje sta ustrezna. Kandidat se že zanesljivo giblje na abstraktni ravni razmisleka in pogosto povezuje abstraktno s konkretnim. Esej še lahko ima kakšno pomanjkljivost, toda pri ocenjevanju je treba upoštevati starost kandidatov in dejstvo, da so se s filozofijo ukvarjali samo eno leto.

OCENJEVALNI KRITERIJI ZA KOMENTAR BESEDILA (povzeto po Maturitetnem izpitnem katalogu za filozofijo)

NEZADOSTNO: komentar že lahko ima deloma zaokroženo zgradbo, vendar v odgovoru prevladuje fragmentarnost; razvitih je nekaj ustreznih poudarkov, vendar je poznavanje dela zelo šibko, brez jasne navezave na vprašanja iz navodil, običajno je najti še veliko nerelevantnosti. Poznavanje dela ima resne pomanjkljivosti.

ZADOSTNO: odgovor je že esejističnega tipa (zgradba, celovitost, zaključenost).Probleme, ki jih odpira odlomek, kandidat razume, vendar na nizki ravni, saj je njegovo poznavanje dela zelo površno. Čeprav je še veliko nerelevantnosti, se odgovor deloma nanaša na dani odlomek; deloma je lahko tudi parafraza odlomka. Vpeljano je nekaj ustreznih pojmov, vendar brez analize. Odgovor je pogosto preprost opis filozofskega problema iz odlomka ali morda celo preprosta obnova celotnega dela. Če kandidat poskuša z argumentacijo, je ta bolj opisna. Kandidat delo pomanjkljivo razume na najosnovnejši ravni.

DOBRO: poznavanje dela je brez večjih pomanjkljivosti in na osnovni ravni kandidat delo tudi razume. Naloga ima dobro strukturo in je brez večjih preskokov v izpeljavi; odgovor je večinoma relevanten, toda opisi in razlage so še slabo razviti; kandidat poskuša analizirati nekatere pojme, morda vzpostavi nekaj povezav med njimi, vendar analizo pogosto nadomešča opis in povzemanje ali parafraziranje trditev iz komentiranega besedila. Kandidat delo dobro pozna in dobro predstavi vsebino, ki se navezuje na odlomek.

PRAV DOBRO: kandidat obravnavano delo v celoti pozna in razume, filozofski problem iz odlomka umesti v kontekst dela; razlaga in argumentacija sta jasna in razumljiva, temeljni pojmi so opredeljeni. Kandidat pozna celotno delo, razume bistvene filozofske probleme, ki jih delo, zlasti pa navedeni odlomek odpira, in ga tudi razlaga v tem okviru. Še vedno je mogoče najti kako nerelevantnost in neutemeljeno trditev, še so mogoče napake v izpeljavi ali nejasnosti, vendar pa so na tej ravni to bolj obrobne pomanjkljivosti. Kandidat delo zelo dobro pozna ter zna dobro razložiti in razčleniti temeljne probleme odlomka in dela.

ODLIČNO: dober odgovor z analizo pojmov in razvito pojmovno mrežo, z jasno in koherentno črto razlage in argumentacije, upošteva (vsaj implicitno) tudi drugačne poglede. Kandidat ima zelo dober pregled nad celotnim delom in ga komentira s pojmovnim aparatom, ki je v besedilu razvit. Vstopa v dialog z avtorjem dela ter razvija in utemeljuje tudi svoja stališča. Avtorja lahko obravnava tudi širše z vidika filozofske tradicije. Seveda je treba upoštevati starost kandidatov in dejstvo, da so se s filozofijo ukvarjali samo eno leto. Kandidat delo zelo dobro razume, temeljito obravnava vse vidike danega odlomka in ponekod celo vstopa v dialog z avtorjem.

OCENJEVALNI KRITERIJI SEMINARSKE NALOGE

NEZADOSTNO: Slaba seminarska naloga, ki ne formalno ne vsebinsko ni zadostna, napisana je, ker jo je pač treba napisati. Morda vsebuje kakšnega od zahtevanih elementov, a zgolj po naključju.

ZADOSTNO: Seminarska naloga izpolnjuje minimalna zahtevana merila, vendar ima resne pomanjkljivosti. Formalne zahteve so večinoma upoštevane, a niso integralni del naloge. Tema je slabo opredeljena, besedilu je ponekod težko slediti, nerelevantnosti so pogoste. Je opisna, kandidatov pogled omejen, predznanje majhno, trditve včasih nenatančne ali celo dejstveno napačne. A razvidno je, da je naloga napisana na podlagi prebrane literature in pripeljana do sklepa.

DOBRO: Seminarska naloga je dobra, korektno napisana, formalne zahteve so večinoma izpolnjene. Gre za obnovo, kandidatu manjkata uvid in filozofsko znanje, da bi začel o temi resneje razmišljati. Naloga je pretežno razumljiva in berljiva, ima uvod in sklep, večinoma je smiselno razčlenjena na odstavke, a vse je šolsko, predvidljivo, ne izraža osebnega odnosa do obravnavanega problema ter je brez prave analize pojmov in argumentacije. Oboje se sicer včasih poskuša doseči, a pri tem tudi ostane.

PRAV DOBRO: Seminarska naloga je formalno ustrezna, jasno stopa v svet filozofskega razmisleka, vendar ima še resne pomanjkljivosti. Je sicer zadosti temeljita in izčrpna pri obravnavi teme, razvidno je znatno predznanje in uporaba literature, kandidat že zastavlja vprašanja in išče odgovore ter izraža osebni odnos do obravnavanega problema, toda izpeljava je neenakomerna; včasih kandidatu uide iz rok, analiza pojmov ni vselej integralni del besedila, pojavljajo se tudi neutemeljene trditve in šibka argumentacija. Ne uspe mu vselej najti sorazmerja med dolžino besedila, ki ga posveti neki podtemi, in njeno pomembnostjo znotraj naloge – ta ni uravnotežena. Včasih je opisna namesto analitična.

ODLIČNO: Glavna značilnost seminarske naloge je, da kandidat natančno opredeli temo in jo potem v nepretrganem loku poskuša premisliti. Ton ji daje vprašujoč premislek, ki izraža poglobljen in oseben odnos do obravnavanega problema in ki temelji na poglobljeni analizi pojmov ter natančni, logično skladni in jasni argumentaciji. Večkrat kandidat išče povezave med pojmi, opozarja na druge povezave, na drugačne interpretacije in ugovore svojim izpeljavam. Vse to spremlja ustrezno predznanje in prebrana literatura, vendar količina niti ni tako pomembna. Pomembno je dobro in poglobljeno razumevanje in filozofsko skoraj v celoti ustrezna raven, na kateri si kandidat zastavlja vprašanja.

ZAKLJUČEVANJE OCEN

Pri zaključni oceni predmeta se upoštevajo vse v redovalnico vpisane ocene in njihove morebitne različne obtežitve.

Popravni, predmetni in dopolnilni izpiti pri predmetU FILOZOFIJA IN FILOZOFIJA NA MATURI

Dijak/-inja opravlja izpit iz filozofije pisno.
Pisni izpit iz predmeta filozofija oz. priprave na maturo v 3. letniku traja 60 minut.
Pisni izpit za dijaka/-injo, ki opravlja izpit iz priprav na maturo v 4. letniku traja 90 minut.
Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.
Pisne naloge pripravi učitelj sam, odobri pa jih strokovni aktiv.

Kriteriji so bili sprejeti na sestanku aktiva 22. 8. 2024 in začnejo veljati s 1. 9. 2024.

Geografija

PREVERJANJE ZNANJA

Znanje se preverja pred, med in po posredovanju novih učnih vsebin ter neposredno pred pisnim ocenjevanjem znanja. S preverjanjem znanja se ugotavlja predznanje in utrjuje že predelana snov. Obenem se tudi ugotavlja ali so nove učne vsebine jasne in razumljene.

Preverjanje lahko poteka ustno z zastavljanjem vprašanj ali pa pisno z uporabo delovnih listov, vaj iz delovnega zvezka, različnih nalog …

OCENJEVANJE ZNANJA

Dijaki programov gimnazija, umetniška gimnazija in predšolska vzgoja pri pouku geografije praviloma pridobijo štiri ocene letno, pri čemer lahko profesor izvede dve pisni ocenjevanji in dve ustni ali tri pisna ocenjevanja in eno ustno. Ustna ocena je na podlagi avtonomne odločitve profesorja lahko pridobljena tudi z drugimi oblikami ocenjevanja. Izjema so dijaki 2. letnika programa umetniška gimnazija, ki praviloma pridobijo tri ocene letno, pri čemer mora biti vsaj ena ocena ustna. Pri pripravah na maturo v 3. letnikih dijaki pridobijo eno pisno oceno, pri pripravah na maturo v 4. letnikih pa praviloma šest pisnih ocen. Z obsegom ocenjevanja profesor seznani dijake na začetku šolskega leta.

V primeru izrednih razmer (razglašene epidemije, daljšega pouka od doma …) se lahko zmanjša zahtevano število ocen. Število ocen in obliko ocenjevanja v tem primeru na podlagi avtonomne strokovne odločitve in na podlagi situacije določi profesor, ki poučuje v razredu. V kolikor so tudi v času izrednih razmer omogočeni pogoji za pridobitev vseh ocen, se upošteva dikcija 1. alineje II. točke (Ocenjevanja znanja).

Možni načini ocenjevanja znanja: ustno ocenjevanje, pisno ocenjevanje, druge oblike ocenjevanja (slika, miselni vzorec, plakat, pisna vaja, seminarska naloga, avtentična naloga, PowerPoint predstavitev, skupinsko delo z javno predstavitvijo dela, predstavitev teme na ekskurziji, ocenjevanje zvezkov in delovnih zvezkov …).

A) USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

Ustno ocenjevanje znanja je napovedano ali nenapovedano. Način izbere vsak profesor geografije po svoji presoji in z njim seznani dijake ob začetku šolskega leta.

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
– dijak ne zna ali pozna zelo malo učne snovi, zamenjuje pojme, obnavlja snov brez povezav in ne pozna bistva posameznih pojmov, napačno razlaga, ne pozna dejstev, imen, dogodkov, nima urejenega zvezka oz. delovnega zvezka	NEZADOSTNO (1)
– dijak ima pomanjkljivo znanje, slabo razume, obnavlja učno snov z nekaterimi bistvenimi elementi, zelo potrebuje pomoč profesorja, nima urejenega zvezka oz. delovnega zvezka	ZADOSTNO (2)
– dijak ima dobro znanje, pravilno oblikuje odgovore, razume učno snov brez podrobnosti, ima nekatere primanjkljaje v znanju, navaja učno snov po zapiskih ali po učbeniku, potrebuje profesorjevo pomoč in jo dobro izkoristi, ima pomanjkljivo urejen zvezek oz. delovni zvezek	DOBRO (3)
– dijak razume učno snov, nima pomanjkljivega znanja, pozna bistvene elemente učne snovi s podrobnostmi, skoraj ne potrebuje profesorjeve pomoči, oblikuje odgovore s svojimi besedami, pojasnjuje, primerja, logično razlaga, povezuje podobnosti in razlikuje, ima težave le pri sintezi in vrednotenju, ima urejen zvezek oz. delovni zvezek	PRAV DOBRO (4)
– dijak zelo dobro razume učno snov, dodatna vprašanja profesorja ga ne zmedejo, kaže veliko samostojnost pri posredovanju in opisovanju problemov in primerov, samostojno logično razlaga, interpretira podatke, razširja in povezuje, odlično obvlada sintezo in vrednotenje, ima urejen zvezek oz. delovni zvezek	ODLIČNO (5)

B) PISNO OCENJEVANJE ZNANJA

Pri pisnem ocenjevanju znanja se ocenjuje znanje, razumevanje, uporaba znanj, analiza in sinteza, vrednotenje znanj ter spretnosti oz. veščine. Ob tem se v pisnih nalogah uporabljajo zemljevidi, slikovno in drugo ilustrativno gradivo, grafično gradivo, pisni viri …

Načini označevanja napak:

– prečrtan napačen odgovor,

– označen pomanjkljiv in manjkajoči odgovor,

– pri esejskih vprašanjih je lahko podan kratek komentar.

Profesor po presoji dopiše pravilen odgovor.

Kriteriji v programih gimnazija in umetniška gimnazija

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
90‒100 %	ODLIČNO (5)
80‒89 %	PRAV DOBRO (4)
65‒79 %	DOBRO (3)
50‒64 %	ZADOSTNO (2)
0‒49 %	NEZADOSTNO (1)

Kriteriji v programu predšolska vzgoja

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
90‒100 %	ODLIČNO (5)
75‒89 %	PRAV DOBRO (4)
60‒74 %	DOBRO (3)
50‒59 %	ZADOSTNO (2)
0‒49 %	NEZADOSTNO (1)

C) DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA

Vsak profesor geografije se sam odloči, katere druge oblike ocenjevanja znanja bo dopuščal oz. uporabljal. S tem dijake seznani ob začetku šolskega leta oz. lahko tudi med letom.

C1: Pisna vaja

Ocenjuje se:

– znanje,

– razumevanje,

– uporaba znanj,

– analiza in sinteza,

– vrednotenje znanj ter

– spretnosti oz. veščine.

C2: Seminarska naloga

Tehnična navodila za pisanje seminarske naloge dijaki najdejo na spletni strani Gimnazije Celje – Center, v zavihku »Knjižnica« in nadalje v zavihku »KIZ«.

Ocenjuje se: izbira teme in opredelitev problema, zbiranje podatkov in njihova interpretacija, vsebina in zgradba naloge, jezik, viri, literatura in dokumentacija, urejenost naloge in količina vloženega dela.

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
90‒100 %	ODLIČNO (5)
80‒89 %	PRAV DOBRO (4)
65‒79 %	DOBRO (3)
50‒64 %	ZADOSTNO (2)
0‒49 %	NEZADOSTNO (1)

C3: Avtentična naloga

Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcije, izražanje v obliki neumetnostnih besedil (osebna pisma o izkušnjah, doživetjih in dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprave video in avdio zapisov ipd.) ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov …

Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti.

ELEMENTI / OCENA	SLABO (0‒1 točka)	DOBRO (2‒3 točke)	ZELO DOBRO (4‒5 točk)
PREGLEDNOST IN UREJENOST	– nepregleden ali premalo pregleden – površno izdelan – slikovno gradivo v izdelku ni v skladu z besedilom	– deloma nepregleden – vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno in logično organizirano – slikovno gradivo v izdelku je pretežno v skladu z besedilom	– pregleden – pazljivo izdelan – slikovno gradivo v izdelku je zanimivo in je usklajeno z besedilom
LIKOVNA PESTROST	– površen, nezanimiv in neestetsko izdelan	– površen, neizviren, delno estetsko izdelan	– dovršen, zanimiv, estetsko izdelan
IZVIRNOST IN KREATIVNOST	– idejno neizviren izdelek, kjer ni razvidna kreativnost	– idejno izviren izdelek, ki dokazuje nekaj kreativnosti	– idejno zelo izviren izdelek, ki dokazuje veliko kreativnost
VSEBINA	– veliko osnovnih, pomembnih podatkov manjka (navedeni so nepomembni podatki ali pojmi) – nekatere informacije so netočne – vsebina je pomanjkljiva	– nekateri ključni podatki manjkajo, nekateri deli niso povezani z naslovom dela – informacije so verodostojne – vsebina je ustrezna a premalo organizirana	– vsebuje vse pomembne podatke (izbrani zapisi ustrezno poudarjajo ključne točke ali dele vsebine) – informacije so verodostojne – vsebina je ustrezna in dobro organizirana
BESEDIŠČE	– nejasno in neučinkovito besedilo – besedišče ni slikovito	– natančno in jasno besedilo, ki pa občasno izgubi osredotočenost – besedišče je slikovito	– natančno, jasno in čitljivo besedilo, tudi zelo osredotočeno – besedišče je slikovito

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
22,5‒25 točk	ODLIČNO (5)
20‒22 točk	PRAV DOBRO (4)
16‒19,5 točk	DOBRO (3)
12,5‒15,5 točk	ZADOSTNO (2)
< 12,5 točk	NEZADOSTNO (1)

C4: Predstavitev s PowerPoint programom

ELEMENTI / OCENA

SLABO

(0‒1 točka)

DOBRO

(2‒3 točke)

ZELO DOBRO

(4‒5 točk)

IZDELAVA PROSOJNIC

(oceni se izdelane in predstavljene prosojnice)

– prosojnice so narejene zelo površno in malomarno

– prevladuje preveč ali premalo besedila ali preveč ali premalo slik

– prosojnice so narejene konvencionalno

– na njih je preveč ali premalo informacij, da bi se dalo razbrati bistvo naloge

– prosojnice so narejene zanimivo, izvirno in barvito

– vsebina je premišljeno načrtovana ter vsebuje bistveno sporočilo

VKLJUČEVANJE RAZLIČNIH MEDIJEV

(oceni se vključevanje slikovnega in avdio-vizualnega gradiva v prosojnice in predstavitev)

– prosojnice vsebujejo le besedilo in eno ali dve sliki

– prosojnice vsebujejo besedilo in primerno slikovno gradivo

– povezanost besedila in slikovnega gradiva je dobra

– prosojnice vsebujejo slikovno in avdio-vizualno gradivo

– povezanost besedila in slikovnega ter avdio-vizualnega gradiva je dobra

STRUKTURA ZAGOVORA

(oceni se porabo razpoložljivega časa, strukturiranost zagovora, jasnost in jedrnatost informacij)

– čas zagovora je prekoračen

– slaba strukturiranost, brez jasnega uvoda in zaključka

– zagovor je slabo pripravljen

– zagovor je izveden v okviru predpisanega časa

– osnovna struktura je razvidna

– zagovor je nekoliko premalo pripravljen

– zagovor je izveden v okviru predpisanega časa

– dobra strukturiranost, zagovor je jasen in jedrnat

– zagovor je dobro pripravljen

JEZIK IN NASTOP

(oceni se bogastvo besedišča, dinamičnost govora in nastopa, jedrnatost in nazornost)

– besedišče je revno, z malo strokovnimi izrazi

– nastop je okoren, z malo dinamike ali brez pravega stika s poslušalci

– besedišče je primerno, z ustreznimi strokovnimi izrazi

– nastop je dober, z manjšimi pomanjkljivostmi

– besedišče je bogato, z ustreznimi strokovnimi izrazi

– nastop je sproščen, dinamičen, s primernim posluhom za poslušalce

POZNAVANJE PODROČJA

(oceni se znanje, ki ga dijak pokaže ob zagovoru)

– dijak pomanjkljivo pozna problematiko

– dejstva pozna le površno

– dijak problematiko dobro pozna

– manj ve o dejstvih iz širšega konteksta

– dijak problematiko dobro pozna

– dijak zelo dobro pozna tudi dejstva iz širšega konteksta

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
22,5‒25 točk	ODLIČNO (5)
20‒22 točk	PRAV DOBRO (4)
16‒19,5 točk	DOBRO (3)
12,5‒15,5 točk	ZADOSTNO (2)
< 12,5 točk	NEZADOSTNO (1)

C5: Skupinsko delo z javno predstavitvijo dela

ELEMENTI / OCENA

SLABO (0‒1 točka)

DOBRO (2‒3 točke)

ZELO DOBRO (4‒5 točk)

PRIPRAVLJENOST NA DELO

(oceni se skupina)

– skupina nima nobene literature, razpolaga le z besedili z interneta (v slovenskem ali v tujem jeziku)

– skupina razpolaga z učbeniki in besedili z interneta (v slovenskem jeziku)

– skupina razpolaga z učbeniki, dodatno strokovno literaturo in besedili z interneta (v slovenskem in v tujem jeziku)

DELO IN SODELOVANJE

(oceni se posameznik)

– dijak odklanja delo in sodelovanje v skupini

– dijak ne dela in ne sodeluje dovolj zavzeto

– profesor mora dijaka opozoriti na njegovo nedelo oz. nesodelovanje

– dijak s svojim nedelom moti delo skupine

– skupina dela in izvedbe ne organizira dobro

– skupina je nepozorna do predstavitev drugih skupin

– dijak ne odklanja dela in sodelovanja v skupini

– dijak občasno ne izvršuje svoje naloge dovolj zavzeto

– dijak izvršuje svoje delo, a pri organizaciji in izvedbi potrebuje pomoč profesorja

– skupina pri organizaciji dela in izvedbi potrebuje pomoč profesorja

– skupina je nepozorna do predstavitev drugih skupin

– dijak ne odklanja dela in sodelovanja v skupini

– dijak v skupini sodeluje in prizadevno izvršuje svojo nalogo

– dijak dobro in samostojno izvršuje svoje delo

– skupina delo in izvedbo dobro organizira, člani so samostojni

– skupina pozorno sledi predstavitvam drugih skupin

TABELSKA SLIKA

(oceni se skupina)

– tabelske slike ni

– tabelska slika je, a je nepregledna in nejasna

– tabelska slika vsebuje preveč besedila

– tabelska slika ima slovnične in vsebinske napake

– tabelska slika je nepopolna

– tabelska slika je

– vsebina na tabelski sliki je slabo organizirana

– tabelska slika vsebuje preveč besedila

– tabelska slika ima manjše slovnične in vsebinske napake

– tabelska slika je delno nepopolna

– tabelska slika je

– tabelska slika je jasna in pregledna

– tabelska slika vsebuje vse bistvene informacije

– tabelska slika nima nobenih slovničnih in vsebinskih napak

– tabelska slika je popolna

PREDSTAVITEV

(oceni se posameznik)

– dijak predstavitve ne izvede

– dijak se med predstavitvijo neprimerno vede

– dijak svojo predstavitev v celoti bere z lista

– v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje ne zna odgovoriti

– za predstavitev niso zadolženi vsi člani skupine

– dijak predstavitev izvede

– dijak se med predstavitvijo občasno neprimerno vede

– dijak svojo predstavitev občasno bere z lista

– v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje slabo odgovori

– za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine

– dijak predstavitev izvede

– dijak se med predstavitvijo primerno vede

– dijak svojo predstavitev izvede samostojno, brez pomoči lista

– v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje prepričljivo odgovori

– za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine

DELOVNI LIST

(oceni se skupina)

– skupina delovnega lista ne naredi

– delovni list ne obsega predpisanega obsega

– delovni list ni oddan pravočasno

– delovni list je narejen površno

– v besedilu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake

– skupina naredi delovni list

– delovni list obsega predpisani obseg

– delovni list je oddan pravočasno

– delovni list vsebuje različna vprašanja, a so ta predvsem vprašanja nižjega zahtevnostnega nivoja (vprašanja kdo, kdaj, kje)

– v besedilu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake

– skupina naredi delovni list

– delovni list obsega predpisani obseg

– delovni list je oddan pravočasno

– delovni list je dobro izdelan, vključuje tudi slike in zemljevide, vsaj polovico vprašanj predstavljajo vprašanja zahtevnejšega nivoja (vprašanja zakaj, kako)

– v besedilu ni slovničnih in vsebinskih napak

– delovni list je duhovit

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
22,5‒25 točk	ODLIČNO (5)
20‒22 točk	PRAV DOBRO (4)
16‒19,5 točk	DOBRO (3)
12,5‒15,5 točk	ZADOSTNO (2)
< 12,5 točk	NEZADOSTNO (1)

C6: Predstavitev teme na ekskurziji (referat)

ELEMENTI / OCENA

SLABO (0‒1 točka)

DOBRO (2‒3 točke)

ZELO DOBRO (4‒5 točk)

OPREDELITEV PROBLEMA (UVOD) IN NAVEDBA LITERATURE

(oceni se opredelitev problema, pravilnost navajanja literature in virov in skladnost naloge z navodili za izdelavo)

– uvoda ni ali je iz njega nejasno, kaj je tema naloge

– literatura in viri niso navedeni ali pa so navedeni tako pomanjkljivo, da ni mogoče ugotoviti, kdo je avtor in kdaj je bila/bil izdana/izdan

– tehnična izvedba naloge ni v skladu z navodili

– pisni del naloge ni oddan pravočasno

– v uvodu je tema navedena konvencionalno, brez poglabljanja v aktualnost problema

– navajanje literature in virov je površno (napake) ali pomanjkljivo

– tehnična izvedba naloge ni povsem v skladu z navodili

– pisni del naloge je oddan pravočasno

– v uvodu je tema predstavljena problemsko ‒ predstavljena je tudi aktualnost teme

– navajanje literature in virov je pravilno, brez napak

– tehnična izvedba naloge je povsem v skladu z navodili

– pisni del naloge je oddan pravočasno

ZBIRANJE PODATKOV (PREDSTAVITEV TEME IN ZAKLJUČEK)

(oceni se povezanost besedila in njegovo organiziranost, analizo podatkov, njihovo razumevanje in povezovanje v širši kontekst)

– besedilo je slabo povezano, deli so neposredno povzeti iz literature

– organiziranost naloge je pomanjkljiva

– analiza podatkov (zaključek) je preprosta, ponavljajo se dejstva, navedena v predstavitvi teme

– do virov je dijak nekritičen

– besedilo je povezano, čeprav še vedno ne deluje enotno, ker so posamezni deli povzeti neposredno iz literature

– organiziranost naloge je pregledna

– analiza podatkov (zaključek) je preprosta

– očitno je, da dijak skuša biti kritičen

– besedilo je izvirno in zanimivo, bistvene misli iz virov so avtorsko obdelane

– organiziranost naloge je dobra

– analiza podatkov (zaključek) je skrbna in kaže visoko zrelost, interpretacija se nanaša na širši teoretski kontekst

– dijak je kritičen, njegov zaključek podaja tudi novo odprta vprašanja

STRUKTURA ZAGOVORA

(oceni se porabo razpoložljivega časa (največ 20 minut), strukturiranost zagovora, jasnost in jedrnatost informacij)

– čas zagovora je prekoračen

– zagovor ima slabo strukturiranost, brez jasnega uvoda in zaključka

– zagovor je slabo pripravljen

– zagovor je izveden v okviru predpisanega časa

– osnovna struktura zagovora je razvidna

– zagovor je nekoliko premalo pripravljen

– zagovor je izveden v okviru predpisanega časa

– zagovor ima dobro strukturiranost, je jedrnat in jasen

– zagovor je dobro pripravljen

JEZIK IN NASTOP

(oceni se bogastvo besedišča, dinamičnost govora in nastopa, jedrnatost in nazornost)

– besedišče je revno, z malo strokovnimi izrazi

– nastop je okoren, z malo dinamike ali brez pravega stika s poslušalci

– besedišče je primerno, z ustreznimi strokovnimi izrazi

– nastop je dober, z manjšimi pomanjkljivostmi

– besedišče je bogato, z ustreznimi strokovnimi izrazi

– nastop je sproščen, dinamičen, s primernim posluhom za poslušalce

POZNAVANJE PODROČJA

(oceni se znanje, ki ga dijak pokaže ob zagovoru)

– dijak pomanjkljivo pozna problematiko

– dejstva pozna le površno

– dijak problematiko dobro pozna

– manj ve o dejstvih iz širšega konteksta

– dijak problematiko dobro pozna

– dijak zelo dobro pozna tudi dejstva iz širšega konteksta

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
22,5‒25 točk	ODLIČNO (5)
20‒22 točk	PRAV DOBRO (4)
16‒19,5 točk	DOBRO (3)
12,5‒15,5 točk	ZADOSTNO (2)
< 12,5 točk	NEZADOSTNO (1)

C7: Slika, miselni vzorec, plakat, ocenjevanje zvezkov in delovnih zvezkov

ELEMENTI / OCENA	SLABO (0‒1 točka)	DOBRO (2‒3 točke)	ZELO DOBRO (4‒5 točk)
PREGLEDNOST	– nepregleden – gradivo je nelogično in nejasno organizirano	– premalo pregleden – vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno in logično organizirano	– pregleden – dobro organizirana in čitljiva vsebina
UREJENOST VSEBINE	– veliko pomembnih idej in ključnih besed manjka – dijak navede nepomembne podatke ali pojme, navede cele stavke – posamezni deli niso povezani z vsebino	– določene pomembne ideje in ključne besede manjkajo – dijak navede daljše povedne zveze (stavke) – posamezni deli niso povezani z vsebino	– ključne točke so ustrezno poudarjene – dijak navede le ključne besede oziroma kratke besedne zveze – vsi deli so povezani z vsebino
LIKOVNA PESTROST	– likovno površen in nezanimiv izdelek – neestetsko izdelan	– likovno neizviren in občasno površen izdelek – glavne ideje se po ničemer ne ločujejo od manj pomembnih	– likovno zanimiv izdelek – glavne ideje so ustrezno poudarjene
IZVIRNOST IN KREATIVNOST	– idejno neizviren izdelek, ki ne dokazuje kreativnosti	– deloma izviren izdelek, ki dokazuje nekaj kreativnosti	– idejno zelo izviren izdelek, ki dokazuje veliko kreativnost
SLOVNIČNA PRAVILNOST	– izdelek ima mnogo slovničnih napak (> 5)	– izdelek ima nekaj slovničnih napak (3‒5)	– izdelek ima do dve slovnični napaki

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
22,5‒25 točk	ODLIČNO (5)
20‒22 točk	PRAV DOBRO (4)
16‒19,5 točk	DOBRO (3)
12,5‒15,5 točk	ZADOSTNO (2)
< 12,5 točk	NEZADOSTNO (1)

UČNA SREDSTVA, KI JIH POTREBUJEJO DIJAKI

Dijaki morajo imeti pri pouku učna sredstva, ki jih zahtevajo profesorji in jih s tem seznanijo na začetku šolskega leta (na primer zvezke, učbenike, delovne zvezke, Atlase sveta za OŠ in SŠ, zemljevide sveta, zemljevide Evrope, zemljevide Slovenije).

ZAKLJUČEVANJE OCEN

Ob zaključku konferenčnega obdobja (ob polletju) se dijaku zabeleži NEG/NEO če:

nima nobene ocene,
ima eno ali več negativnih ocen,
ni dosegel ciljev in standardov ne glede na pridobljene ocene.

Dijak in profesor se dogovorita o načinu in času ponovnega ocenjevanja znanja.

Ob zaključku pouka se pri zaključevanju ocen upoštevajo vse ocene, ki so zapisane v redovalnici.

PREDMETNI, POPRAVNI IN DOPOLNILNI IZPIT

A) PREDMETNI IZPIT

Predmetni izpit opravlja dijak, ki hitreje napreduje, izboljšuje končno oceno iz predmeta ali se želi vpisati v drug izobraževalni program. Izpraševalec pripravi izpitna vprašanja. Predmetni izpit se opravlja ustno in traja 20 minut.

B) POPRAVNI IZPIT

Dijak, ki je ob koncu šolskega leta ocenjen negativno, ima pravico opravljati popravni izpit. Popravni izpit se opravlja ustno in traja 20 minut. Izpitna vprašanja pripravi izpraševalec, ki je praviloma profesor, ki je dijaka poučeval.

C) DOPOLNILNI IZPIT

Dijak, ki ob koncu šolskega leta pri predmetu oziroma programski enoti ni bil ocenjen, ima pravico opravljati dopolnilni izpit. Dopolnilni izpit se opravlja ustno in traja 20 minut. Izpitna vprašanja pripravi izpraševalec, ki je praviloma profesor, ki je dijaka poučeval.

OPOMBA

V besedilu sta uporabljeni moški obliki samostalnikov dijak in profesor, vendar velja to za oba spola.

Kriteriji ocenjevanja znanja so bili potrjeni na sestanku strokovnega aktiva družboslovja dne 24. 1. 2025 in veljajo od 24. 1. 2025 dalje.

Psihologija

Dijaki so s kriteriji ocenjevanja ustno seznanjeni na začetku šolskega leta.

PRI OCENJEVANJU DIJAKOV IN DIJAKINJ PRI PREDMETU PSIHOLOGIJE SE UPOŠTEVAJO:

poznavanje temeljnih psiholoških pojmov, definicij in zakonitosti,
razumevanje, pojasnjevanje in uporaba psiholoških pojmov, definicij, zakonitosti,
zmožnost lastne interpretacije, vrednotenja in uporabe pridobljenega psihološkega znanja. Zahtevnostna raven ocenjevanja je prilagojena letniku, v katerem se pouk izvaja. Višji zahtevnostni nivo prinaša dodatno utrjevanje za psihologijo na maturi in poklicni maturi, kjer so poudarjeni še naslednji cilji: zmožnost interpretacije in analize psiholoških vsebin, korelacija z ostalimi družboslovnimi in naravoslovnimi predmeti, zmožnost povezovanja psihološkega znanja z drugimi družboslovnimi in naravoslovnimi znanji, zmožnost natančnega pisnega izražanja, pisanja esejev.

Kriterij ustnega ocenjevanja

Posamezen učitelj se lahko po lastni presoji odloči, ali bo ustno ocenjevanje napovedal. Učitelj lahko po lastni presoji napovedano ocenjevanje tudi ukine.

Praviloma se v šolski uri ustno oceni od dva do štiri dijake, razen če je ob predhodnem dogovoru z razredom napovedano drugače.

Ocena	Opis
Odlično (5)	Dijak dokazuje poglobljeno razumevanje strokovnih pojmov. Izraža se samostojno, vsebino smiselno povezuje, sam dodaja praktične primere. Argumentacije so jasne in konsistentne. Presojanje in sklepanje temelji na podlagi ugotovljenih dejstev.
Prav dobro (4)	Dijak vsebinsko ustrezno in smiselno odgovarja na zastavljena vprašanja. Odgovori so jasni, jedrnati in relevantni, izpeljave in utemeljitve so skladne in razumljive, posamični odlomki so večinoma smiselno zaokrožene celote in so pogosto med seboj dobro povezani. V argumentacijo vključuje ustrezno terminologijo in dokazuje poznavanje bistvenih strokovnih pojmov, čeprav so sodbe in sklepi še preveč posplošeni. Posplošitve ne upoštevajo ugotovljenih dejstev v celoti.
Dobro (3)	Dijak navaja pomembna dejstva, jih argumentira, a je argumentacija pomanjkljiva, nejasna in nekonsistentna. Dijak razume problematiko, ki jo prinaša vprašanje. Na dodatna vprašanja odgovarja delno, pozna primere, vendar ni vedno sposoben lastne uporabe spoznanj. Analiza je zgolj delna oz. nepopolna.
Zadostno (2)	Odgovori tvorijo pretežno celovito besedilo. Nekatere izpeljave in utemeljitve so delno razumljive, jasne. Odgovori na zastavljena vprašanja so večinoma opisni. Argumentacija je skromna, površna in nejasna.
Nezadostno (1)	Dijak ne navaja dejstev, ali pa navaja zgolj osnovna dejstva, ki so pomanjkljiva, informacije ne tvorijo povezane celote. Ne odgovarja smiselno in povezano.

Kriteriji pisnega ocenjevanja
Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk in točkovno vrednost posameznih nalog.

Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

odlično (5)	90–100 %
prav dobro (4)	79–89 %
dobro (3)	66–78 %
zadostno (2)	50–65 %
nezadostno (1)	0–49 %

Pisno ocenjevanje znanja traja do 45 minut oz. sorazmerno več za dijake, ki imajo z odločbo opredeljen podaljšan čas. Dovoljena je uporaba kemičnega svinčnika oz. nalivnega peresa. V kolikor dijak piše s svinčnikom, se naloga razveljavi. Uporaba kakršnihkoli drugih pripomočkov je prepovedana, razen v primerih, ko jih za potrebe izvedbe določi profesor, ali pa v primerih, ko so drugi pripomočki potrebni zaradi izvedbe prilagoditve dela dijakom z odločbo. Prepovedano je pogovarjanje s sosedom ali obračanje proti njemu. Kazen za kršitev je takojšen odvzem pisne naloge.

Pisna ocenjevanja pri predmetu Psihologija – priprava na maturo trajajo od 45 do 90 minut in so sestavljena iz različnih tipov nalog, npr. nalog izbirnega tipa, nalog dopolnjevanja in kratkih odgovorov, strukturiranih nalog, strukturiranih esejev itd.

Merila ocenjevanja za strukturirane eseje in strukturirane naloge so v skladu s predmetnim izpitnim katalogom za maturo pri psihologiji. Za strukturirane eseje velja naslednje:

1. raven:	Kandidat/-ka zapiše nekaj dejstev, a pomanjkljivih.	1–2
2. raven:	Kandidat/-ka zapiše vsa pomembna dejstva.	3–4
3. raven:	Kandidat/-ka razume in uporablja znanje, vendar z nekaterimi
	pomanjkljivostmi.	1–2
4. raven:	Kandidat/-ka razume in ustrezno uporablja znanje.	3–4
5. raven:	Kandidat/-ka vrednoti, analizira in povezuje informacije, vendar preveč posplošeno (posplošitve ne upoštevajo v celoti ugotovljenih dejstev).	1–2
6. raven:	Kandidat/-ka ustrezno vrednoti, analizira in povezuje informacije na
	podlagi ugotovljenih dejstev.	3–4

Posamezne sestavine eseja (dejstva, razumevanje in uporaba, sinteza in vrednotenje) se ocenijo ločeno. Če kandidat/-ka pri posameznih sestavinah eseja poleg pravilnih zapiše tudi nekatere napačne odgovore, se lahko najviše oceni na 1., 3. ali 5. ravni. Kandidat/-ka lahko dobi dodatne točke za notranjo zgradbo eseja. Kandidatu/-kandidatki se dodeli dodatna točka za notranjo zgradbo eseja, ko je vsaka od njegovih sestavin (poznavanje dejstev, razumevanje in uporaba, sinteza in vrednotenje) po ocenjevalnih merilih ocenjena na višji ravni (tj. na 2., 4. ali 6. ravni). Sestavine eseja so jasne in medsebojno povezane, zapisane v esejski obliki.

Pri strukturiranih nalogah ocenjujemo odgovor na vsako vprašanje posebej. Pri tem upoštevamo naslednji kriterij:

1. raven:	Kandidat zapiše nekaj dejstev, a pomanjkljivih.	1–2
2. raven:	Kandidat zapiše vsa pomembna dejstva.	3–4
3. raven:	Kandidat razume in uporablja znanje,
	vendar z nekaterimi pomanjkljivostmi.	1–2
4. raven:	Kandidat razume in ustrezno uporablja znanje.	3–4
5. raven:	Kandidat vrednoti, analizira in povezuje informacije,
	vendar preveč posplošeno (posplošitve ne upoštevajo
	v celoti ugotovljenih dejstev).	1–2
6. raven:	Kandidat ustrezno vrednoti, analizira in povezuje
	informacije na podlagi ugotovljenih dejstev.	3–4

Če kandidat na posamezna vprašanja v nalogi poleg pravilnih odgovorov zapiše nekatere napačne, se lahko najviše oceni na 1., 3. ali 5. ravni.

Kriterij za seminarsko nalogo pri maturitetnem izpitu iz psihologije (splošna matura)

Seminarska naloga je del maturitetnega izpita iz psihologije na splošni maturi in predstavlja 20% ocene, ocenjevanje je notranje. Dijakinje in dijaki izberejo naslov iz stalnega kataloga naslovov seminarskih nalog pri predmetu psihologija in po navodilih izdelajo maturitetno seminarsko nalogo.

Splošna ocenjevalna shema maturitetne seminarske naloge po predmetnem izpitnem katalogu:

Opredelitev in teoretična predstavitev problema

raven 2–3 točke

Problem ni opredeljen v skladu z naslovom naloge ali je oblikovan nejasno. Izbrani viri so laični ali presplošni glede na problem. Obseg virov je preskromen ali preobsežen. Izbrane informacije ne zadevajo neposredno ciljev in hipotez, so nepopolne in med seboj niso povezane v smiselno celoto. Cilji in hipoteze so neustrezno oblikovani: nejasni, preširoki oz. preozki ali nepreverljivi.

raven 2–3 točke

Problem je opredeljen v skladu z naslovom naloge, vendar premalo natančno. Izbrani viri so ustrezni glede na problem, toda pomanjkljivi. Izbrane informacije večinoma zadevajo cilje in hipoteze. Povzete so pomembne informacije, ki pa niso povezane v smiselno celoto. Cilji in hipoteze so ustrezno oblikovani, z manjšimi pomanjkljivostmi (npr. nekateri so nejasni, preširoki oziroma preozki ali nepreverljivi).

raven 4 točke

Problem je opredeljen jasno in natančno v skladu z naslovom seminarske naloge. Izbrani viri so ustrezni glede na problem in dovolj obsežni. Izbrane informacije zadevajo cilje in hipoteze. Povzete informacije so med seboj smiselno povezane v lahko berljivo in razumljivo celoto. Cilji in hipoteze so ustrezno oblikovani: jasni, konkretni in preverljivi.

Zbiranje in obdelava podatkov

raven 0-1 točka

Merski pripomoček ne ustreza povsem ciljem seminarske naloge, preskromen je ali preobsežen. Podatki niso bili izbrani na primernem vzorcu (npr. vzorec je premajhen ali ni izbran ustrezno). Vzorec in postopek zbiranja podatkov nista opisana. Statistična obdelava je neustrezna glede na podatke ali hipoteze. Prikaz rezultatov je nejasen ali nepregleden (npr. nepopolne tabele, nepotrebni grafi), nekateri rezultati niso prikazani.

raven 2-3 točke

Merski pripomoček je ustrezen glede na cilje seminarske naloge, vendar ima nekatere slabosti (npr. dvoumna ali sugestivna vprašanja). Podatki so zbrani na primernem vzorcu, ki omogoča sklepe v skladu s cilji seminarske naloge. Vzorec in postopek zbiranja podatkov sta opisana pomanjkljivo (npr. manjka navedba časa in kraja zbiranja podatkov). Uporabljena statistična obdelava je ustrezna, vendar zbrani podatki dopuščajo še dodatno obdelavo. Prikazani so vsi rezultati, vendar prikaz rezultatov v nekaterih delih ni jasen in pregleden.

raven 4-5 točk

Merski pripomoček je ustrezen glede na cilje seminarske naloge, pri tem pa kandidat pokaže izvirnost pri izdelavi ali kritično presojo pri izbiri ali priredbi. Podatki so zbrani na primernem vzorcu, ki omogoča sklepe v skladu s cilji seminarske naloge. Vzorec in postopek zbiranja podatkov sta opisana natančno in izčrpno. Statistična obdelava je ustrezna glede na podatke in hipoteze. Rezultati so prikazani jasno in pregledno, tako da jih je mogoče analizirati in interpretirati glede na cilje seminarske naloge.

Analiza in interpretacija rezultatov

raven 0-1 točka

Opis rezultatov je pomanjkljiv, kandidat zgolj ubesedi rezultate v tabelah in grafih. Presoja rezultatov glede na hipoteze ni ustrezna ali rezultati niso povezani s hipotezami. Interpretacija rezultatov je nekritična in enostranska, brez povezave rezultatov s širšimi psihološkimi spoznanji.

raven 2-3 točke

Opis rezultatov je večinoma ustrezen, kandidat povzame nekatere pomembne rezultate iz tabel in grafov. Presoja rezultatov glede na hipoteze je ustrezna, vendar je povezava med njimi preprosta (npr. rezultati potrjujejo hipotezo 1) ali pa kandidat presodi povezave le za nekatere hipoteze. Interpretacija rezultatov je obširna in ustrezna, a premalo kritična in nepovezana s širšimi psihološkimi spoznanji.

raven 4-5 točk

Opis rezultatov je ustrezen, kandidat povzame bistvene rezultate iz tabel in grafov. Presoja rezultatov glede na hipoteze je ustrezna. Povezava med njimi je jasno ubesedena, kandidat presodi vse povezave med rezultati in hipotezami. Interpretacija rezultatov je obširna, ustrezna, kritična in povezana s širšimi psihološkimi spoznanji

Oblikovanje sklepov in ocenjevanje seminarske naloge

raven 0-1 točka

Oblikovani so očitni in preprosti sklepi, ki delno zadevajo cilje seminarske naloge. Nekateri sklepi niso veljavni glede na dobljene rezultate ali so neutemeljeno posplošeni. Sklepi niso umeščeni v širši okvir psiholoških teorij in raziskav. Presoje prednosti in pomanjkljivosti seminarske naloge ni ali je neustrezna. Predlogi možnosti nadaljnjega raziskovanja niso dani. Oblikovani so preprosti sklepi, nekateri sklepi niso veljavni glede na dobljene rezultate ali pa so neutemeljeno posplošeni. Presoje prednosti in pomanjkljivosti naloge ni ali pa je neustrezna.

raven 2 točki

Oblikovani so preprosti sklepi, ki zadevajo cilje seminarske naloge, ali ustrezni sklepi za večino ciljev. Sklepi so pomanjkljivo umeščeni v širši okvir psiholoških teorij in raziskav. Presoja prednosti in pomanjkljivosti seminarske naloge je ustrezna, vendar enostranska (npr. le presoja šibkosti seminarske naloge) ali pomanjkljiva. Predlagane so preproste in splošne možnosti nadaljnjega raziskovanja (npr. večji vzorec).

raven 3 točke

Oblikovani so ustrezni sklepi glede na cilje seminarske naloge. Sklepi so umeščeni v širši okvir

psiholoških teorij in raziskav. Presoja prednosti in pomanjkljivosti seminarske naloge je ustrezna in kritična. Predlagane so konkretne vsebinske in metodološke možnosti nadaljnjega raziskovanja.

Predstavitev (zgradbe) naloge

raven 0–1 točka

Seminarska naloga ne vsebuje vseh navedenih elementov. Besedilo je nejasno in dvoumno, včasih celo nerazumljivo. Pogosta je uporaba laičnih in nestrokovnih izrazov. Seznam virov je nepopoln ali preobsežen, viri v besedilu so neustrezno navedeni ali izpuščeni.

raven 2 točki

Seminarska naloga vsebuje vse elemente, vendar v neustreznem vrstnem redu. Besedilo je

jasno in razumljivo, toda besedišče je skopo. Uporaba strokovnih izrazov je ponekod neustrezna. Viri so v seznamu virov ustrezno navedeni, njihova navedba v besedilu pa je pomanjkljiva.

raven 3 točke

Seminarska naloga vsebuje vse elemente v ustreznem vrstnem redu. Besedilo je jasno in razumljivo, z bogatim besediščem. Uporaba strokovnih izrazov je ustrezna. Viri so v seznamu virov in v besedilu navedeni ustrezno in natančno.

Kriteriji avtentične naloge

Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcija, izražanje v obliki neumetnostnih ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov idr.
Pisni kriteriji za ocenjevanje avtentičnih nalog, ki predstavljajo izražanje v obliki neumetnostnih besedil: osebna pisma o izkušnjah, doživetjih, dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprava video, avdio zapisa idr.
Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti oz. prilagoditi glede na zahteve izvedene oblike naloge s čimer so dijaki seznanjeni pred izvedbo ocenjevanja.

Kriterij
%	Točke	Ocena
90–100	18–20	Odlično (5)
79–89	16–17	Prav dobro (4)
66–78	13–15	Dobro (3)
50–65	10–12	Zadostno (2)
0–49	0–9	Nezadostno (1)

Področje točkovanja
Področje točkovanja	0 – 1 točka	2 – 3 točke	4 – 5 točk
Preglednost in urejenost	Nepregleden/ premalo pregleden, površnost v izdelavi, slikovno gradivo ni v skladu z besedilom.	Vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno oz. je izdelek deloma nepregleden, slikovno gradivo je pretežno v skladu z besedilom.	Pregleden, čitljiv, pazljivo izdelan, zanimivo slikovno gradivo, ki je usklajeno z besedilom.
Vsebina	Veliko osnovnih/pomembnih podatkov manjka, navaja nepomembne podatke ali pojme, nekatere informacije so netočne, pomanjkljivo predstavljena vsebina.	Nekateri ključni podatki manjkajo, nekateri deli predstavitve niso povezani z naslovom dela, informacije so verodostojne, ustrezna in premalo organizirana vsebina.	Izbrani napisi ustrezno poudarjajo ključne točke ali dele vsebine, tekst vsebuje vse pomembne podatke, informacije so verodostojne, ustrezna in dobro organizirana vsebina.
Besedišče	Nejasno in neučinkovito besedilo, besedišče ni slikovito.	Natančno in jasno besedilo, vendar občasno izgubi osredotočenost, besedišče je slikovito.	Natančno in jasno besedilo, tudi zelo osredotočeno, besedišče je slikovito.
*Ustvarjalnost*	Idejno neustvarjalen izdelek.	Idejno delno ustvarjalen izdelek.	Idejno ustvarjalen izdelek.

Kriteriji predstavitve

Glede na različne oblike predstavitev je možno navedene kriterije ustrezno spremeniti prilagoditi glede na zahteve izvedene oblike predstavitve s čimer so dijaki seznanjeni pred izvedbo ocenjevanja.

Kriterij
%	Točke	Ocena
90–100	15–16	Odlično (5)
79–89	13–14	Prav dobro (4)
66–78	11–12	Dobro (3)
50–65	8–10	Zadostno (2)
0–49	0–7	Nezadostno (1)

Opisni kriterij	4 točk	3 točke	2 točke	1 točki	0 točk
*Način podajanja informacij*	Govor je prost, razločen, razumljiv, naraven in tekoč. Kaže zavzetost nad temo. Način predstavitve je zelo domiseln.	Govor je večinoma prost, razločen, razumljiv, naraven in tekoč. Kaže zavzetost nad temo. Način predstavitve je domiseln.	Govor je večinoma prost, razločen in razumljiv, vendar ne tako naraven in tekoč. Kaže delno zavzetost nad temo. Način predstavitve je povprečen.	Pri govorjenju si v večji meri pomaga z zapisanim besedilom, govori manj razločno ali nenaravno. Zavzetosti nad temo ni zaznati. Način predstavitve je povprečen.	Izključno branje.
*Stik s poslušalci*	/	Vzpostavi aktiven stik s poslušalci in osmisli podano vsebino.	Vzpostavi aktiven stik s poslušalci in delno osmisli podano vsebino.	Vzpostavi neznaten aktiven stik s poslušalci in pomanjkljivo osmisli podano vsebino.	S poslušalci ne vzpostavi aktivnega stika in ne osmisli podane vsebine.
*Upoštevanje časa*	/	/	/	Upošteva časovno omejitev predstavitve.	Predstavitev ni v predvidenih časovnih okvirjih (prekratka ali predolga).
*Ustreznost vsebine*	Vsebina je popolnoma ustrezna, zamisel odlična.	Vsebina je večinoma ustrezna, zamisel dobra.	Vsebina je ustrezna v zadovoljivi meri, zamisel dobra.	Vsebina je deloma ustrezna, zamisel deloma dobra.	Vsebina je neustrezna, zamisel zelo pomanjkljiva.
*Znanje o vsebini*	Popolnoma ustrezno odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini.	Večinoma ustrezno odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so zadovoljivi.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so zelo pomanjkljivi.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so popolnoma neustrezni.

IZPITI

Izpiti so pisni in trajajo 60 minut.

Vse vrste izpitov potekajo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.

Sprejeto na sestanku strokovnega aktiva in velja od 1. 9. 2023 dalje.

Sociologija

Pisno ocenjevanje

Dijaki so z načinom poteka pisnega ocenjevanja znanja seznanjeni na začetku šolskega leta, merila ocenjevanja pa so navedena na pisnem preverjanju znanja.

Z dijaki na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja določimo datume za pisno ocenjevanje znanja.

Pisno preverjanje znanja obsega naloge iz temeljnih vsebin predmeta, določenih v učnem načrtu, vključuje pa vprašanja objektivnega, strukturiranega in problemskega tipa. Pri sestavi pisnih nalog se upošteva, da preverjanje ne zajema le faktografskega znanja, ampak tudi zahtevnejše taksonomske stopnje (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje).

Kriteriji pisnega ocenjevanja so:

0–50	1
51–64	2
65–79	3
80–89	4
90–100	5

Dijaki negativno oceno iz pisnega preverjanja znanja popravljajo s ponovnim pisnim preverjanjem, za datum se dogovorijo z učiteljem.

Dijaki, ki ne pišejo v dogovorjenem terminu, pišejo test takoj naslednjo uro ali po dogovoru z učiteljem (dijaki se morajo sami dogovoriti z učiteljem pred to uro: ustno ali pisno). Če dijakov ni tudi takrat, so neocenjeni (razen v primerih, ko izostajajo od pouka zaradi opravičenih razlogov).

Ocenjevanje eseja

Kriteriji za vrednotenje esejskega dela so podani v maturitetnem katalogu predmeta, Izpitna pola 2, stran 8.

(http://www.ric.si/splosna_matura/predmeti/sociologija/?lng=eng

Esejske naloge ocenjujem po splošni shemi za ocenjevanje esejskih odgovorov.

0–5 točk: Ni razviden sociološki uvid v problem ali vsebina odgovora ne ustreza zastavljeni nalogi. Odgovor ne vsebuje pomembnih elementov za analizo problema ali razpravo o njem; navedenih je le nekaj zdravorazumskih ugotovitev, dejstev, informacij. Ni uporabljena sociološka terminologija, besedilo ni povezano.

6–9 točk: Delno opredeljen problem: navedena so nekatera ustrezna dejstva, ugotovitve, informacije, več navedenih ugotovitev in trditev je napačnih. Zapisana dejstva in trditve so neargumentirane. Na podlagi navedenih podatkov so zaključki oblikovani le deloma.

10–13 točk: Opredeljen problem: navedena dejstva, ugotovitve, informacije so delno ustrezne in sociološko relevantne. Na podlagi navedenih podatkov so oblikovani zaključki, pomembni za razčlenitev problema ali razpravo o njem, in delno argumentirani.

14–17 točk: Jasno opredeljen problem: navedene so ustrezne in sociološko relevantne ugotovitve,dejstva, informacije. Na njihovi podlagi so oblikovani zaključki, argumentirani s poznavanjem sociološke problematike. V odgovoru je ustrezno uporabljena sociološka terminologija in nakazano poznavanje socioloških teorij, če to naloga eksplicitno zahteva.

18–20 točk: Jasno opredeljen problem: navedeni so ustrezni in sociološko relevantni podatki, informacije, dejstva. Med seboj so povezani in omogočajo oblikovanje ustreznih zaključkov, celovito so argumentirani. V odgovoru je ustrezno uporabljena sociološka terminologija in sociološke teorije, če naloga to eksplicitno zahteva. Odgovor izkazuje povezovanje problema iz naslova z drugimi sociološko relevantnimi problemi/problem iz naslova je umeščen v širši družbeni okvir.

Ocenjevalni kriterij za govorni nastop

ODLIČNO (5)

Dijak dobro pozna obravnavano temo, ki ima podlago v strokovnih virih. Vsebino predstavi jasno, razumljivo, nazorno, zanimivo, izvirno in živo. Besedilo ustrezno členi na uvod, jedro in zaključek. Pripravi tudi dodatno gradivo (delovni list, miselni vzorec, prosojnice, plakat, avdio-vizualno gradivo …). Vseskozi vzdržuje in preverja naslovnikovo pozornost in ohranja očesni stik. Govori prosto in uporablja knjižni zborni jezik. Govorjenje je razločno in naravno, hitrost, glasnost in intonacija govora so ustrezne. Na koncu pusti čas za naslovnikova vprašanja in morebitno debato. Upošteva odmerjeni čas.

PRAV DOBRO (4)

Dijak dobro pozna obravnavano temo, ki ima podlago v poljudnih virih. Vsebino predstavi jasno, razumljivo, nazorno, zanimivo in živo. Besedilo ustrezno členi na uvod, jedro in zaključek. Pripravi tudi dodatno gradivo (delovni list, prosojnice, plakat, miselni vzorec …). Vzdržuje in preverja naslovnikovo pozornost in ohranja očesni stik. Govori prosto in uporablja knjižni zborni jezik, vendar se že kažejo delna odstopanja od pravorečne norme. Govorjenje je razločno in naravno, hitrost, glasnost in intonacija govora so večinoma ustrezne. Na koncu pusti čas za naslovnikova vprašanja. Upošteva odmerjeni čas.

DOBRO (3)

Vsebina je dobro povezana z obravnavano temo, vendar nima dovolj podlage v strokovnih, poljudnih ali drugih virih. Dijak vsebino predstavi manj jasno in razumljivo. Dokaj dobro pozna pravila besedilne vrste in večinoma uporablja ustrezno ubeseditveno stališče. Besedilo členi na uvod, jedro in zaključek. Pripravi tudi dodatno gradivo, vendar vsebinsko in jezikovno ni najustreznejše. Stik z naslovnikom je slabši in tudi sicer je nebesedna komunikacija manj ustrezna. Pri govoru si pomaga z zapiski. Uporablja prvine pogovornega jezika. Na naslovnikova vprašanja odgovarja poenostavljeno. Ne upošteva odmerjenega časa.

ZADOSTNO (2)

Vsebina je skromna in le deloma povezana s temo. Dijak jo predstavi nejasno in manj razumljivo. Dodatno gradivo je skromno ali ga sploh ni. Dijak ne vzdržuje naslovnikove pozornosti in ne ohranja očesnega stika. Tudi sicer je nejezikovna komunikacija neustrezna. Besedilo predvsem bere, prostega govora skorajda ni. Uporablja neknjižni jezik. Ne upošteva odmerjenega časa.

NEZADOSTNO (1)

Dijak zavrne govorni nastop.

Vsebina ni povezana s temo, dijak pa jo predstavi nejasno, nerazumljivo in nezanimivo. Dodatnega gradiva nima. Dijak ne vzdržuje naslovnikove pozornosti in ne ohranja očesnega stika. Nejezikovna komunikacija je neustrezna. Besedilo bere in ne izbere ustrezne hitrosti, glasnosti in intonacije. Ne upošteva pravorečnih norm in odmerjenega časa.

Negativna ocena se popravlja po dogovoru z učiteljem (določitev datuma in vsebin).

Ocenjevanje sociološke mape – 2. letnik

Opisni kriteriji za ocenjevanje

Sociološka mapa vsebuje:

Naslovno stran (naslov šole, naslov sociološke mape, datum in kraj, avtorja ter razred).
Kazalo izbranih člankov.
Pet člankov s področja sociologije (dva v e-obliki in tri v fizični obliki).
- Utemeljitev izbora članka (ustrezno utemeljite, zakaj ste izbrali članek).
- Povezava med prebrano vsebino in Pri vsakem članku zapišite, s katero sociološko temo je povezana prebrana vsebina članka. Povezavo med vsebino in sociološkim znanjem podkrepite z ustreznimi argumenti. Pri tem si pomagajte s temami v sociološkem učbeniku oz. drugi sociološki literaturi (npr. kultura, socializacija, revščina, globalizacija, družina …).
- Vaš pogled na temo: zapis lastnega razmišljanja ob branju. Izogibajte se opisu ali obnovi vsebine. Zapišite lastno mnenje o prebrani problematiki.
Seznam virov in literature.

Kriteriji ocenjevanja naloge:

Ocena poročila	Urejenost: – smiselna, jasna struktura (naslovna stran, kazalo izbranih člankov, vsebina, seznam virov in literature …); – jezikovna pravilnost.	3 točke
	Izbor članka: utemeljitev izbora članka.	3 točke
	Ustreznost povezave med predstavljeno problematiko in sociološkim znanjem.	6 točk
	Vaš pogled na temo: lastno razmišljanje.	4 točke
	Citiranje in navajanje virov: Upoštevajte priložena navodila – enotno navajanje virov in literature (objavljeno je v spletni učilnici). *Ne pozabite na sprotno navajanje virov in literature. Na koncu sociološke mape zapišite še celoten seznam virov in literature, ki ste jih uporabili.	1 točka
Skupno število točk		17 točk

Rok oddaje sociološke mape: do 3. 5. 2025 (v spletno učilnico)

Ocenjevanje referata – 3. letnik

Dijak izdela referat v dolžini do 10 strani, povzetek pa naj ne bo daljši od dveh strani. Teme/tematska področja izbere dijak iz seznama, ki ga pripravi učitelj. Referat mora dijak izdelati in skupaj s povzetkom oddati do prvomajskih počitnic.

Kriteriji za ocenjevanje referata:

Jezikovna pravilnost.	0-5 t
Citiranje literature in virov.	0-5 t
Ustreznost in natančnost obravnavane teme (5 t), poznavanje in razumevanje problema (5 t), analiziranje, sinteza in vrednotenje problema (10 t), vključevanje aktualnih vsebin (5 t); priprava povzetka (5 t)	0-30 t

Splošni kriteriji za ocenjevanje referata (izraženi v %):

0–50	1
51–64	2
65–79	3
80–89	4
90–100	5

Popravni, predmetni in dopolnilni izpiti

Popravni, predmetni in dopolnilni izpiti potekajo iz pisnega dela izpita. Pisni del izpita traja 60 minut.

Zgodovina

A) USTNO OCENJEVANJE

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
Dijak: – ne zna ali pozna zelo malo učne snovi, – zamenjuje pojme, – obnavlja snov brez povezav in ne pozna bistva posameznih pojmov, – napačno razlaga, – ne pozna dejstva, imen, dogodkov, – nima urejenega zvezka .	NEZADOSTNO (1)
Dijak: – ima pomanjkljivo znanje, – slabo razume, – obnavlja učno snov z nekaterimi bistvenimi elementi, – zelo potrebuje pomoč učitelja, – nima urejenega zvezka.	ZADOSTNO (2)
Dijak: – ima dobro znanje, – pravilno oblikuje odgovore, – razume učno snov brez podrobnosti, – ima nekatere primanjkljaje v znanju, – navaja učno snov po zapiskih ali po učbeniku, – potrebuje učiteljevo pomoč in jo dobro izkoristi, – ima pomanjkljivo urejen zvezek.	DOBRO (3)
Dijak: – razume učno snov, – nima pomanjkljivega znanja, – pozna bistvene elemente učne snovi s podrobnostmi, – skoraj ne potrebuje učiteljeve pomoči, – oblikuje odgovore s svojimi besedami, – pojasnjuje, primerja, logično razlaga, povezuje podobnosti in razlikuje, – ima težave le pri sintezi in vrednotenju, – ima urejen zvezek.	PRAV DOBRO (4)
Dijak: – zelo dobro razume učno snov, – dodatna vprašanja učitelja ga ne zmedejo, – kaže veliko samostojnost pri posredovanju in opisovanju problemov in primerov, – samostojno logično razlaga, interpretira podatke, razširja in povezuje, – odlično obvlada sintezo in vrednotenje, – ima urejen zvezek.	ODLIČNO (5)

B) PISNO OCENJEVANJE (pisni preizkusi znanja)

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik.

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
0-49%	NEZADOSTNO (1)
50-64%	ZADOSTNO (2)
65-79%	DOBRO (3)
80-89%	PRAV DOBRO (4)
90-100%	ODLIČNO (5)

Način ocenjevanja:

ocenjuje se znanje, razumevanje, uporaba znanj, analiza in sinteza, vrednotenje znanj ter spretnosti oz. veščine; ob tem se v nalogah uporabljajo zemljevidi, slikovno in drugo ilustrativno gradivo, grafično gradivo, pisni viri in druga besedila;
v šolskem letu se znanje praviloma ocenjuje z največ tremi pisnimi nalogami, pri pripravah na maturo pa praviloma z največ štirimi pisnimi nalogami.

Ponavljanje nalog:

če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot tretjina, se pisanje za dijake z negativno ocenjenimi pisnimi izdelki in za tiste, ki to kljub pozitivni oceni želijo, enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni.

C) OCENJEVANJE DRUGIH IZDELKOV

SKUPINSKO DELO Z JAVNO PREDSTAVITVIJO DELA

OCENA

ELEMENTI

Slabo = 0-1 točka

Dobro = 2-3 točke

zelo dobro = 4-5 točk

PRIPRAVLJENOST NA DELO

(Oceni se skupina.)

Skupina nima nobene literature, temveč razpolaga le s printi z interneta (v slovenščini ali tujem jeziku).

Skupina razpolaga z učbeniki in printi z interneta (v slovenščini).

Skupina razpolaga z učbeniki, dodatno strokovno literaturo in printi z interneta (tudi v tujem jeziku).

DELO IN SODELOVANJE

(Oceni se posameznik.)

Dijak odklanja delo in sodelovanje v skupini,

– učitelj mora dijaka opozoriti na njegovo, nedelo oz. nesodelovanje,

– dijak ne dela in ne sodeluje dovolj zavzeto,

– dijak s svojim nedelom moti delo skupine,

– skupina dela in izvedbe ne organizira dobro,

– nepozornost do predstavitve drugih skupin.

Dijak izvršuje svoje delo, a pri organizaciji in izvedbi potrebuje pomoč učitelja,

– dijak občasno ne izvršuje svoje naloge dovolj zavzeto,

– skupina pri organizaciji dela potrebuje pomoč učitelja,

– nepozornost do predstavitve drugih skupin.

Dijak v skupini sodeluje in prizadevno izvršuje svoje delo,

– delo v skupini je organizirano samostojno in dobro,

– dijak pozorno sledi predstavitvi drugih skupin.

TABELSKA SLIKA

(Oceni se skupina.)

Tabelske slike ni,

– tabelska slika je nepregledna in nejasna,

– tabelska slika vsebuje preveč teksta,

– tabelska slika ima slovnične in vsebinske napake,

– tabelska slika je nepopolna.

Tabelska slika vsebuje preveč teksta,

– vsebina na tabelski sliki je slabo organizirana,

– tabelska slika ima manjše slovnične in vsebinske napake.

Tabelska slika je jasna in pregledna,

– tabelska slika vsebuje vse bistvene informacije,

– tabelska slika nima nobenih (slovničnih in vsebinskih) napak.

PREDSTAVITEV

(Oceni se posameznik.)

Predstavitve ni,

– dijak se med predstavitvijo neprimerno vede,

– dijak svojo predstavitev v celoti bere z lista,

– za predstavitve niso zadolženi vsi člani skupine,

– v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje ne zna odgovoriti.

Dijak svojo predstavitev občasno bere z lista,

– dijak se med predstavitvijo občasno neprimerno vede,

– za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine,

– v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje slabo odgovarja.

Dijak svojo predstavitev izvede samostojno, brez pomoči lista,

– dijakov nastop je primeren,

– za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine,

– v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje prepričljivo odgovarja.

DELOVNI LIST

(Oceni se skupina.)

Delovnega lista ni,

– delovni list ne dosega predpisanega obsega,

– delovni list ni bil oddan pravočasno,

– delovni list je narejen površno,

– v tekstu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake.

Delovni list obsega predpisani obseg,

– delovni list vsebuje različna vprašanja, a so to predvsem vprašanja nižjega zahtevnostnega nivoja (vprašanja kdo, kdaj, kje),

– v tekstu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake.

Delovni list obsega predpisani obseg,

– delovni list je dobro izdelan, vključene so tudi slike oziroma zemljevidi,

– vsaj polovico vprašanj predstavljajo vprašanja zahtevnejšega nivoja (vprašanja zakaj, kako …),

– v tekstu ni slovničnih in vsebinskih napak,

– delovni list je duhovit.

22,5 – 25 točk	Odlično (5)
20 – 22 točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5 točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0 – 12 točk	Nezadostno (1)

AVTENTIČNE NALOGE

Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcija, izražanje v obliki neumetnostnih ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov …

Pisni kriteriji za ocenjevanje avtentičnih nalog, ki predstavljajo izražanje v obliki neumetnostnih besedil: osebna pisma o izkušnjah, doživetjih, dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprava video, avdiozapisa ipd.

Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti.

OCENA

ELEMENTI

Slabo = 0-1 točka

Dobro = 2-3 točke

zelo dobro = 4-5 točk

Preglednost in urejenost

Nepregleden/

premalo pregleden,

– površnost v izdelavi,

– slikovno gradivo ni v skladu s tekstom.

Vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno in logično organizirano,

– deloma nepregleden izdelek,

– slikovno gradivo je pretežno v skladu s tekstom.

Pregleden,

– čitljiv,

– pazljivo izdelan,

– zanimivo slikovno gradivo, ki je usklajeno s tekstom.

Likovna pestrost

Likovno površno-

nezanimiv izdelek,

– neestetsko izdelano.

Likovno neoriginalen izdelek.

Likovno zanimiv izdelek,

– estetsko izdelan.

Originalnost in kreativnost

Idejno neoriginalen izdelek, kjer ni razvidna kreativnost.

Idejno originalen izdelek, ki dokazuje nekaj kreativnosti.

Idejno zelo originalen izdelek, ki dokazuje veliko kreativnost.

Vsebina

Veliko osnovnih/pomembnih podatkov manjka,

– navaja nepomembne podatke ali pojme,

– nekatere informacije so netočne,

– pomanjkljivo predstavljena vsebina.

Nekateri ključni podatki manjkajo,

– nekateri deli predstavitve niso povezani z naslovom dela,

– informacije so verodostojne,

– ustrezna in premalo organizirana vsebina.

Izbrani napisi ustrezno poudarjajo ključne točke ali dele vsebine,

– tekst vsebuje vse pomembne podatke,

– informacije so verodostojne,

– ustrezna in dobro organizirana vsebina.

Besedišče

Nejasno in neučinkovito besedilo,

– besedišče ni slikovito.

Natančno in jasno besedilo, vendar občasno izgubi osredotočenost,

– besedišče je slikovito.

Natančno in jasno besedilo, tudi zelo osredotočeno,

– besedišče je slikovito.

22,5 – 25 točk	Odlično (5)
20 – 22 točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5 točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0 – 12 točk	Nezadostno (1)

PREDSTAVITEV S POWER POINT PROGRAMOM

Elementi ocenjevanja

Slabo = 0-1 točka

dobro = 2-3 točke

Odlično = 4-5 točk

IZDELAVA PP PROSOJNIC

Ocenjujemo izdelane in predstavljene prosojnice.

Prosojnice so narejene zelo površno in malomarno,

– prevladuje preveč/premalo besedila ali preveč/premalo slik.

Prosojnice so narejene konvencionalno: na njih je preveč ali premalo informacij, da bi se dalo razbrati bistvo naloge.

Prosojnice so zanimive, izvirne in barvite: vsebina je premišljeno načrtovana ter vsebuje bistveno sporočilo o vsebini.

VKLJUČEVANJE RAZLIČNIH MEDIJEV

Ocenjujemo vključevanje slikovnega in audiovizualnega gradiva v prosojnice in predstavitev.

Prosojnice vsebujejo le besedilo in eno/dve sliki.

Prosojnice vsebujejo besedilo in primerno slikovno gradivo,

– kombiniranje besedila in slik je dobro.

Prosojnice vsebujejo dobro kombinacijo besedila in slikovnega materiala,

– vsebujejo tudi audiovizualno gradivo.

STRUKTURA ZAGOVORA

Ocenjujemo strukturiranost zagovora, porabo razpoložljivega časa, jasnost in jedrnatost informacije.

Čas je bil prekoračen in je imel slabo strukturiranost, brez jasnega uvoda in zaključka; očitno je bil slabo pripravljen.

Zagovor se je odvijal v predpisanem času in njegova osnovna struktura je bila razvidna; zagovor je bil nekoliko premalo pripravljen.

Zagovor je bil jedrnat in jasen, v okviru predpisanega časa;

je bil dobro pripravljen.

JEZIK IN NASTOP

Ocenjujemo bogastvo besedišča, dinamičnost govora in nastopa, jedrnatost in nazornost.

Besedišče je bilo revno z malo strokovne terminologije;

– nastop je bil okoren z malo dimanike ali brez pravega stika s poslušalci.

Besedišče je bilo primerno z ustreznimi strokovnimi izrazi;

– nastop je bil dober z manjšimi pomanjkljivostmi.

Besedišče je bilo bogato z ustreznimi strokovnimi izrazi;

– nastop je bil sproščen, dimaničen, s primernim posluhom za poslušalce.

POZNAVANJE PODROČJA

Ocenjujemo znanje, ki ga dijak pokaže ob zagovoru.

Dijak je pokazal pomanjkljivo poznavanje problematike; dejstva je poznal le površno.

Dijak je predstavljeno problematiko dobro poznal, manj pa je vedel o dejstvih iz širšega konteksta.

Dijak je zelo dobro poznal tudi dejstva iz širšega področja, ki ga je pokrivala predstavitev.

22,5 – 25 točk	Odlično (5)
20 – 22 točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5 točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0 – 12 točk	Nezadostno (1)

PREDSTAVITEV TEME NA EKSKURZIJI (referat)

Elementi ocenjevanja

Slabo = 0-1 točka

Dobro = 2-3 točke

Odlično = 4-5 točk

OPREDELJEVANJE PROBLEMA (uvod) IN NAVEDBA LITERATURE

Ocenjujemo opredeljevanje problema. Ocenjujemo pravilnost navajanja literature in virov.

Ocenjujemo skladnost naloge z navodili za izdelavo.

Uvoda ni ali je iz njega nejasno, kaj je tema naloge.

Literatura in viri niso navedeni ali pa so navedeni tako pomanjkljivo, da ni mogoče ugotoviti, kdo je avtor literature in kdaj je bila literatura izdana,

Tehnična izvedba naloge ni v skladu z navodili, pisni del naloge ni bil oddan pravočasno.

V uvodu je tema navedena konvencionalno, brez poglabljanja v aktualnost problema,

– navajanje literature in virov je površno (napake) ali pomanjkljivo,

– tehnična izvedba naloge ni povsem v skladu z navodili, pisni del naloge je bil oddan pravočasno.

V uvodu je tema predstavljena problemsko. Predstavljena je tudi aktualnost teme.

Navajanje literature in virov je pravilno, brez napak.

Tehnična izvedba naloge je povsem v skladu z navodili. Pisni del naloge je bil oddan pravočasno.

ZBIRANJE PODATKOV (predstavitev teme in zaključek)

Ocenjujemo povezanost besedila in njegovo organiziranost.

Ocenjujemo analizo podatkov, njihovo razumevanje in povezovanje v širši kontekst.

Besedilo je slabo povezano, deli so neposredno povzeti iz literature, organiziranost naloge je pomanjkljiva,

– analiza podatkov (zaključek) je preprosta, ponavljajo se dejstva, navedena v predstavitvi teme, do virov je dijak nekritičen.

Besedilo je povezano, čeprav še vedno ne deluje enotno, ker so posamezni deli povzeti neposredno iz literature,

– zgradba naloge je pregledna,

– analiza podatkov (zaključek) je preprosta, vendar je očitno, da je dijak skušal biti kritičen.

Besedilo je izvirno in zanimivo, bistvene misli iz virov so avtorsko obdelane,

– organiziranost/zgradba naloge je dobra,

– analiza podatkov je skrbna in kaže visoko zrelost, interpretacija se nanaša na širši teoretski kontekst, dijak je kritičen, njegov zaključek nakazuje tudi novo odprta vprašanja.

STRUKTURA ZAGOVORA

Ocenjujemo strukturiranost zagovora, porabo razpoložljivega časa (največ 20 minut), jasnost in jedrnatost informacije.

Čas je bil prekoračen;

– zagovor je imel slabo strukturiranost, brez jasnega uvoda in zaključka;

– je bil slabo pripravljen.

Zagovor se je odvijal v predpisanem času,

– osnovna struktura zagovora je bila razvidna,

– zagovor je bil nekoliko premalo pripravljen.

Zagovor je bil jedrnat in jasen,

– zagovor je bil izveden v okviru predpisanega časa;

– zagovor je bil dobro pripravljen.

JEZIK IN NASTOP

Ocenjujemo bogastvo besedišča, dinamičnost govora in nastopa, jedrnatost in nazornost

Besedišče je bilo revno z malo strokovne terminologije;

– nastop je bil okoren z malo dinamike ali brez pravega stika s poslušalci.

Besedišče je bilo primerno z ustreznimi strokovnimi izrazi;

– nastop je bil dober z manjšimi pomanjkljivostmi.

Besedišče je bilo bogato z ustreznimi strokovnimi izrazi;

– nastop je bil sproščen, dinamičen, s primernim posluhom za poslušalce.

POZNAVANJE PODROČJA

Ocenjujemo znanje, ki ga dijak pokaže ob zagovoru.

Dijak je pokazal pomanjkljivo poznavanje problematike;

– dejstva je poznal le površno.

Dijak je predstavljeno problematiko dobro poznal,

– manj pa je vedel o dejstvih iz širšega konteksta.

Dijak je zelo dobro poznal tudi dejstva iz širšega področja, ki ga je pokrivala predstavitev.

22,5 – 25 točk	Odlično (5)
20 – 22 točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5 točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0 – 12 točk	Nezadostno (1)

UČNA SREDSTVA PRI POUKU

Učenci morajo imeti pri pouku učna sredstva, ki jih zahtevajo učitelji (na primer zvezke, učbenike,

delovni zvezek, delovne liste).

DOPOLNILNI, POPRAVNI IZPIT

Popravni, predmetni, dopolnilni izpit se opravlja ustno pred komisijo. Izpitna vprašanja se nanašajo na snov obeh ocenjevalnih konferenc. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je dijaka poučeval, izpraševalec pripravi tudi izpitna vprašanja.

Dijak, ki si je izbral zgodovino na maturi opravlja predmetni/popravni izpit iz obsega snovi rednega pouka in priprav na maturo. Izpitna vprašanja pripravi/-ta učitelj/-a obeh sklopov.

Kriteriji ocenjevanja znanja so bili potrjeni na sestanku strokovnega aktiva družboslovja dne 21. 8. 2023 in veljajo od 1. 9. 2023 dalje.

Likovna umetnost

NAČRT PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Načini preverjanja

Znanje se preverja pred, med in po posredovanju novih učnih vsebin ter neposredno pred pisnim ocenjevanjem znanja, in sicer z namenom, da ugotavljamo predznanje, ponavljamo in utrjujemo ter ugotavljamo razumevanje novih učnih vsebin.

Načini ocenjevanja

Znanje se ocenjuje pisno – šolska naloga.

pisno dve oceni (prvo in drugo ocenjevalno obdobje)

likovni izdelek minimalno dve oceni

Meje za ocene (pisno preverjanje znanja):

Nezadostno (1); 0 – 49%,

zadostno (2); 50 – 64%,

dobro (3); 65 – 79%,

prav dobro (4); 80 – 89%,

odlično (4); 90 – 100%.

Dijak mora v šolskem letu pridobiti dve pisni oceni in vsaj dve oceni, ki sta vezani na likovni izdelek.

Kriteriji za vrednotenje likovnih izdelkov

• v celoti uresniči zastavljene cilje posameznih likovnih nalog

• njegove rešitve so kreativne

• v celoti upošteva navodila

• samostojno rešuje likovno problematiko in je ob tem natančen in dosleden, likovni izdelki pa izstopajo po kreativnosti in skladnosti vsebine in forme

• dijak zagovarja izdelek in razmišlja in utemelji formalno zgradbo izdelka

• v razredu je motiviran za delo

• je natančen, dosleden in kreativen pri uporabi likovnih tehnik

• ima spoštljiv in skrben odnos do likovnega izdelka

• uresniči zastavljene učne cilje posameznih likovnih nalog

• upošteva navodila

• z manjšim usmerjanjem izdeluje in konča likovni izdelek

• z manjšim vodenjem rešuje likovno problematiko in je ob tem natančen in dosleden

• v razredu je motiviran za delo in je pripravljen sodelovati

• je natančen in dosleden pri uporabi likovnih tehnik

• ima spoštljiv in skrben odnos do likovnega izdelka

• delno uresniči zastavljene cilje posameznih likovnih nalog

• delno upošteva navodila

• vodeno in usmerjeno izdeluje in konča likovni izdelek

• vodeno rešuje likovno problematiko

• v razredu slabo sodeluje, za delo potrebuje dodatno motivacijo

• pri uporabi likovnih tehnik je nedosleden in nenatančen

• ima skrben odnos do svojega likovnega izdelka

• minimalno uresniči zastavljene učne cilje posameznih likovnih nalog

• delno upošteva navodila

• vodeno in usmerjeno izdeluje likovni izdelek

• izdelek v celoti ne konča

• vodeno rešuje likovno problematiko

• v razredu slabo sodeluje

• za delo potrebuje dodatno motivacijo

• pri uporabi likovnih tehnik je nedosleden in nenatančen

• ima neprimeren odnos do likovnega izdelka

Športna vzgoja

GIMNAZIJA

LETNIK

ŠPORT	OCENJEVANJE
ATLETIKA	Dolgotrajnejši neprekinjen tek (14min – dijakinje, 18min – dijaki oz. 12. min na čas), šola teka (nizek štart, tek s poudarjenim odrivom, nizek skiping).
GIMNASTIKA	Stoja na rokah, mačji skok (DIJAKINJE), skok prednožno strižno (DIJAKI), valčkov korak, dvojni obrat za 180°
KOŠARKA	Nizko vodenje s preigravanjem s pasivno obrambo, dvokorak s polaganjem žoge od spodaj.
ODBOJKA	Zgornji odboj, spodnji odboj, spodnji servis.
IZBIRNE VSEBINE – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST (ocena je izbirna)	Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti (vzdržljivost, moč, gibljivost, ravnotežje, …), priprava načrta vadbe, izvajanje, doseganje zastavljenega cilja, napredek.
ODZIVNOST	Sodelovanje pri urah športne vzgoje.

LETNIK

ŠPORT	OCENJEVANJE
ATLETIKA	Dolgotrajnejši neprekinjen tek (14min – dijakinje, 18min – dijaki oz. 12. min na čas), skok v višino (flop).
GIMNASTIKA	Sestava na parterju
KOŠARKA	Tehnika izvedbe testa petih žog ali test petih žog na čas.
ODBOJKA	Igra 6 : 0 ali prilagojena igra 3:3.
IZBIRNE VSEBINE – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST (ocena je izbirna)	Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti (vzdržljivost, moč, gibljivost, ravnotežje, …), priprava načrta vadbe, izvajanje, doseganje zastavljenega cilja, napredek.
ODZIVNOST	Sodelovanje pri urah športne vzgoje.

LETNIK

ŠPORT	OCENJEVANJE
ATLETIKA	Dolgotrajnejši neprekinjen tek (14min – dijakinje, 18min – dijaki oz. 12. min na čas), suvanje krogle ali skok v daljino
GIMNASTIKA	Skok raznožno preko koze ali skok skrčno preko koze ali vaja na gredi ali osnovni elementi na mali prožni ponjavi (fantje).
ROKOMET	Komolčna podaja, dolga podaja, strel s tal ali strel iz skoka (fantje).
ODBOJKA	Napadalni udarec ali zgornji servis.
IZBIRNE VSEBINE – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST (ocena je izbirna)	Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti (vzdržljivost, moč, gibljivost, ravnotežje, …), priprava načrta vadbe, izvajanje, doseganje zastavljenega cilja, napredek.
ODZIVNOST	Sodelovanje pri urah športne vzgoje.

LETNIK

ŠPORT	OCENJEVANJE
ATLETIKA	Dolgotrajnejši neprekinjen tek (14min – dijakinje, 18min – dijaki oz. 12. min na čas), suvanje krogle ali skok v daljino
GIMNASTIKA	Skok stegnjeno, skok stegnjeno z obratom za 180º/ 360º ali skok prednožno skrčno/raznož-no ali skok z zabijanjem na koš.
ROKOMET	Delo v parih: dolga podaja, sprejem žoge, strel na vrata.
ODBOJKA	Dijakinje: Prirejena igra treh dijakinj z priporočenim zgornjim servisom in napadalnim udarcem ali igra 6:0. Dijaki: Igra 4 : 2 ali igra 6:0 ali prirejena igra 3:3.
IZBIRNE VSEBINE – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST (ocena je izbirna)	Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti (vzdržljivost, moč, gibljivost, ravnotežje, …), priprava načrta vadbe, izvajanje, doseganje zastavljenega cilja, napredek.
ODZIVNOST	Sodelovanje pri urah športne vzgoje.

LETNIK – KRITERIJI OCENJEVANJA

ATLETIKA

OSNOVNI

PROGRAM

RAVEN ZNANJA

OB KONCU PRVEGA LETNIKA

PREVERJANJE

OCENJEVANJE

OCENE

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

VSOTA UTEŽI

( število točk)

ATLETIKA

Dijaki glede na svoje sposobnosti pretečejo daljšo razdaljo, obvladajo tehniko teka in tehniko osnovnih elementov skokov in metov.

Poznajo atletske izraze in pravila ter osnove delovanja človekovega telesa v mirovanju in gibanju.

Šola teka,

neprekinjeni teki 12 minut pri pulzu do 160 utripov na minuto,

razlaga osnovnih atletskih izrazov in pravil.

Dolgotrajnejši neprekinjen tek (14min – dijakinje, 18min – dijaki oz. 12. min na čas),

šola teka (nizek štart, tek s poudarjenim odrivom, nizek skiping).

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

0 – 4

5 – 6

7 – 9

10 – 11

12 – 14

KRITERIJI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK

OSNOVNI

PROGRAM

OCENJEVANJE

OCENE (DIJAKI)

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

REZULTAT

ATLETIKA

· Vzdržljivostni tek

(12 minut)

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

ali

opravil/ni opravil

< 1954m

1955– 2209m

2210 – 2549m

2550 – 2889m

2890m >

ali

Preteče 18 minut

KRITERIJI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK

OSNOVNI

PROGRAM

OCENJEVANJE

OCENE (DIJAKINJE)

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

REZULTAT

ATLETIKA

· Vzdržljivostni tek

(12 minut)

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

ali

opravil/ni opravil

< 1869 m

1870 – 2039m

2040 – 2209m

2210 –2379m

2380m >

ali

preteče 14 minut

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – ŠOLA TEKA

Tek s poudarjenim odrivom

Nizek štart

KRITERIJI

UTEŽ

KRITERIJI

UTEŽ

Odriv izveden do iztegnitve

***

Boki višje za dlan od ramen v položaju – pozor

***

Skoki izvedeni po prednjem delu stopala

***

Odriv izveden od obeh stopalk štartnega bloka

***

Zamašna noga je pokrčena in zamahuje do horizontale

Pravilna postavitev štartnega bloka

Zravnan položaj zgornjega dela telesa

V položaju na mesta kleči na eni nogi in se opira na obe roki

Roke so v komolcu pokrčene in zamahujejo v smeri teka

V položaju pozor prenese težo tudi na roke

Gibanje rok je samo v ramenskem sklepu

Glava v podaljšku zgornjega dela telesa, pogled v tla

Glava v podaljšku zgornjega dela

Povezava štarta in štartnega pospeška

Seštevek:

14 točk

Seštevek:

14 toćk

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – ŠOLA TEKA
Nizki skiping
KRITERIJI	UTEŽ
Postavitev noge na tla (prsti – peta)	****
Zravnan položaj bokov (ne sedi)	***
Hiter, živahen ritem s kratkimi koraki	***
Zravnan zgornji del telesa	**
Pogled usmerjen naravnost	**
Seštevek:	14 točk

GIMNASTIKA

OSNOVNI

PROGRAM

RAVEN ZNANJA

OB KONCU PRVEGA LETNIKA

PREVERJANJE

OCENJEVANJE

OCENE

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

VSOTA UTEŽI

(število točk)

GIMNASTIKA Z RITMIČNO IZRAZNOSTJO

Dijaki samostojno izbirajo sklop gimnastičnih vaj glede na lastne potrebe in zmožnosti.

Obvladajo ritmične prvine brez rekvizita, osnovne prvine akrobatike, prvine ravnotežja in osnove preskakovanja gimnastičnega orodja.

Poznajo osnovne gimnastične izraze in pravila.

Preval naprej in nazaj,

stoja na rokah in glavi,

premet v stran (boljša stran),

ritmični koraki na parterju in nizki gredi,

razlaga gimnastičnih izrazov in pravil.

Stoja na rokah,

mačji skok (DIJAKINJE),

skok prednožno strižno (DIJAKI),

valčkov korak,

dvojni obrat za 180°.

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

0 – 4

5 – 6

7 – 9

10 – 11

12 – 14

OPISNIKI OCENJEVANJA – GIMNASTIKA – OSNOVNI ELEMENTI NA PARTERJU

Dva vezana obrata za 180* v vzponu na eni in drugi nogi

Stoja na rokah

Mačji skok

(DIJAKINJE)

Skok prednožno strižno (DIJAKI)

Valčkov korak

KRITERIJI

UTEŽ

KRITERIJI

UTEŽ

KRITERIJI

UTEŽ

KRITERIJI

UTEŽ

KRITERIJI

UTEŽ

obrat na ln je izveden za 180*

***

samostojna izvedba

***

primerna višina skoka ( nad 10 cm od tal )

***

primerna višina skoka ( nad 10 cm od tal )

***

prvi korak je primerno dolg

***

obrat na dn je izveden za 180*

***

roke so iztegnjene

***

pravilno gibanje nog

***

pravilno gibanje nog ( strig )

***

drugi in tretji korak je krajši

***

vzpon na prste

noge so iztegnjene

primerna amplituda gibov

vzpon na prste

iztegnitev telesa

noge so v vertikali

mehak doskok

pravilna ritmičnost

rotacija izvedena s pomočjo celega telesa

drža vsaj 2s

usklajeno gibanje rok in nog

iztegnitev nog pri strigu

pravilno gibanje rok

primeren zaklon glave

iztegnitev stopal (špičke)

iztegnitev stopal

gibanje rok je usklajeno z gibanjem nog

NI izgube ravnotežja

dovolj dolg korak pri odrivu v stojo

pravilo gibanje rok ( krog )

pravilna drža rok ( iztegnitev)

povezanost obeh obratov

iztegnitev telesa v stoji

pravilna drža telesa

Seštevek:

14 točk

Seštevek:

14 točk

Seštevek:

14 točk

Seštevek:

14 toćk

Seštevek:

14 točk

KOŠARKA

RAVEN ZNANJA OB KONCU PRVEGA LETNIKA

PREVERJANJE

OCENJEVANJE

OCENE

OCENA

VSOTA UTEŽI (število točk)

KOŠARKA

Dijaki obvladajo tehnične prvine vodenja žoge do stopnje, ki omogoča uspešno preigravanje obrambnega igralca in uspešen zaključek akcije s polaganjem na koš in zadetkom.

· Nizko vodenje s spremembo smeri z žogo pred telesom,

· prosti met,

· igra 1 : 1, 2 : 2,

· seznanjenost s pravili (sojenje in pravila igre).

Nizko vodenje s preigravanjem s pasivno obrambo,
dvokorak s polaganjem žoge od spodaj.

5 (odlično) 13 – 15

4 (prav dobro) 10 – 12

3 (dobro) 8 – 9

2 (zadostno) MINIMALNI STANDARD 6 – 7

1 (nezadostno) 4 – 5

OPISNIKI OCENJEVANJA – KOŠARKA – OSNOVNI ELEMENTI
VODENJE ŽOGE V PARIH (nizko vodenje)		DVOKORAK S POLAGANJEM ŽOGE OD SPODAJ
VODENJE ŽOGE V PARIH (nizko vodenje)		DVOKORAK S POLAGANJEM ŽOGE OD SPODAJ
KRITERIJ	UTEŽ	KRITERIJ	UTEŽ
Prosta roka v položaju obrambe žoge.	***	Žogo vodi z zunanjo roko.	***
Žogo vodi brez vidnega nadzora.	**	Nasprotna roka – noga pri odrivu v polaganje.	***
Žogo vodi ob in ne pred telesom.	**	Zamašna noga visoko pokrčena v višini bokov.	**
Žoga ne uhaja iz rok.	**	Dvokorak začenja in polaganje zaključi v primerni razdalji od table.	**
Žoga se odbija v višini bokov.	*	Žogo vodi ob telesu.	*
Telo je v košarkarsko napadalni preži.	*	Notranja roka v položaju branjenja žoge.	*
Žogo vodi ritmično s prisunskimi koraki ali v teku (ne skače).	*	Ritmična izvedba prehoda iz vodenja v dvokorak.	*
Uspešno menja smeri in roki vodenja.	*	Telesa v zraku ne suče.	*
Uspešno preigravanje (roling, sprememba smeri).	*	Zaključek s košem.	*
Ne obrača hrbta obrambnemu igralcu (pogled v smeri gibanja).	*
Seštevek	15 točk	Seštevek	15 točk

ODBOJKA

OSNOVNI

PROGRAM

RAVEN ZNANJA

OB KONCU PRVEGA LETNIKA

PREVERJANJE

OCENJEVANJE

OCENE

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

VSOTA UTEŽI ( število točk)

ODBOJKA

Dijaki obvladajo tehnične prvine in osnovne taktične kombinacije do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v preprostih igralnih situacijah.

Poznajo osnovna pravila igre.

· Zgornji odboj,

· spodnji odboj,

· spodnji servis,

· igra 3 : 3 na prirejenem igrišču,

· igra 6 : 0,

· razlaga osnovnih pravil odbojkarske igre in pomena sodniških znakov.

Zgornji odboj,

spodnji odboj,

spodnji servis.

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

0 – 4

5 – 6

7 – 9

10 – 11

12 – 14

OPISNIKI OCENJEVANJA– ODBOJKA – OSNOVNI ELEMENTI

Zgornji odboj

Spodnji odboj

Spodnji servis

KRITERIJI

UTEŽ

KRITERIJI

UTEŽ

KRITERIJI

UTEŽ

Srednja odbojkarska preža

Rahlo pokrčena preža

Odbojkarska košarica

***

Odboj žoge na spodnji pol. podlahti

Položaj roke s katero držimo žogo

Dotik žoge z blazinicami prstov

***

Roke popolno iztegnjene

***

Položaj roke s katero udarimo žogo

***

Iztegnjene roke po podaji v smeri leta žoge

***

Iztegnitev telesa po odboju žoge

Udarec z iztegnjeno roko

Iztegnjeno telo po odboju

Postavitev nog rahlo diagonalno

Mesto udarca po žogi

Točnost odboja

***

Gibanje roke po udarcu

***

Postavitev nog

Seštevek:

14 točk

Seštevek:

14 točk

Seštevek:

14 točk

TOČKOVNIK: 0 – 4 = 1 ( nzd ), 5 – 6 = 2 ( zd ), 7 – 9 = 3 ( db ), 10 – 11 = 4 ( pdb ), 12 – 14 = 5 ( odl )

Elementi spremljanja

OPISNIKI IN KRITERIJI OCENJEVANJA – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST

2 MINIMALNI STANDARD

SODELOVANJE

– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– priprava načrta vadbe,

– dosledno izvajanje vadbe,

– dosledno sledenje cilju,

– vztrajnost in motiviranost za delo in napredek,

– doseganje zastavljenega cilja,

– napredek.

– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– priprava načrta vadbe,

– zmanjšana pripravljenost izvajanja vadbe,

– zmanjšana pripravljenost sledenja cilju,

– pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za delo,

– delno doseganje zastavljenega cilja,

– manjši napredek.

– Zmanjšana pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– potrebna delna pomoč pri priprav načrta vadbe,

– majhna pripravljenost izvajanje vadbe,

– manjša motiviranost za doseganje cilja,

– manjša vztrajnost in motiviranost za doseganje napredka,

– nedoseganje zastavljenega cilja,

– zelo majhen napredek.

– Slaba pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– potrebna večja pomoč pri pripravi načrta vadbe,

– zelo šibka pripravljenost izvajanja vadbe,

– zelo šibka motiviranost za doseganje cilja,

– pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka,

– nedoseganje zastavljenega cilja,

– ni napredka.

– Nepripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– nepripravljenost priprave načrta vadbe,

– nepripravljenost izvajanja vadbe,

– nemotiviranost za doseganje cilja,

– ni vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka,

– nedoseganje zastavljenega cilja,

– ni napredka.

IZBIRNI DEL – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST

ODZIVNOST

Elementi spremljanja

OPISNIKI IN KRITERIJI OCENJEVANJA – ODZIVNOST

2 MINIMALNI STANDARD

ODZIVNOST

– Zmožnost

dobre

motivacije,

-vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-dobra

pripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-sprejemanje

vzpodbude

učiteljevega,

individualnega

skupinskega

posredovanja,

-redno nosi

športno

opremo.

Vedno

upošteva

pravila fer pleja

– Zmožnost

manjše

motivacije,

– manjša

vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-manjša

pripravljenost

sodelovanje

v skupini,

– slabo

sprejemanje v

celoti

vzpodbude

učiteljevega

individualnega in

skupinskega

posredovanja,

-do 3 – krat brez

športne

opreme.

V večini

situacij

upošteva

pravila fer

pleja.

– Šibka

zmožnost

motivacije,

-majhna

vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-slaba

pripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-slabo

sprejemanje

vzpodbude

učiteljevega

individualn.

skupinskega

posredovanja,

– do 6 – krat brez

športne

opreme.

Včasih krši

pravila fer pleja.

– Zelo slaba

zmožnost

motivacije,

-zelo šibka

vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-zelo šibka

pripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-zelo slabo

sprejemanje

vzpodbude

učiteljevega

individualn.

skupinskega

posredovanja,

-več kot 10 – krat

brez športne

opreme.

Večkrat krši

pravila fer pleja.

– Nemotiviranost

za delo,

-nevztrajnost

nedoslednost,

nesamostojnost,

-nepripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-nesprejemanje

vzpodbude

učiteljevega

individualn.

skupinskega

posredovanja,

-ne nosi

športne

opreme.

Vede se

nešportno in

ne upošteva

pravila fer pleja.

LETNIK – KRITERIJI OCENJEVANJA

ATLETIKA

OSNOVNI

PROGRAM

RAVEN ZNANJA

OB KONCU DRUGEGA LETNIKA

PREVERJANJE

OCENJEVANJE

OCENE

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

VSOTA UTEŽI ( število točk)

ATLETIKA

Dijaki glede na svoje sposobnosti pretečejo daljšo razdaljo, izpopolnijo tehniko teka in tehniko osnovnih elementov skokov in metov.

Poznajo vpliv in učinke atletske vadbe na zdrav način življenja.

Šola teka,

neprekinjeni teki 12 minut,

skok v višino,

skok v daljino,

suvanje krogle,

razlaga atletskih izrazov in pravi,

šport in zdravje.

Dolgotrajnejši neprekinjen tek (14min – dijakinje, 18min – dijaki oz. 12. min na čas),

skok v višino (flop).

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

0 – 4

5 – 6

7 – 9

10 – 11

12 – 14

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – SKOK V VIŠINO – FLOP
		TOČKOVNIK
Skok v višino (flop)		Utež predstavlja največje število točk, ki jih dijak lahko prejme za pravilno izveden del elementa. 1 ( nezadostno ) 0 – 4 2 ( zadostno ) 5 – 6 MINIMALNI STANDARD 3 ( dobro ) 7 – 9 4 ( prav dobro ) 10 – 11 5 ( odlično ) 12 – 14
KRITERIJI
Odriv je izveden z eno nogo.	***
Pospešen ritem zadnjih treh korakov.	***
Uleknjen prehod preko letvice (hrbtno).	**
Pravilna postavitev odrivne noge.	**
Tek v zaletu je odločen.	**
Pravilno izmerjen zalet.	*
Doskok je izveden na ramena in na blazine.	*
Seštevek:	14 točk

KRITERIJI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK

OSNOVNI

PROGRAM

OCENJEVANJE

OCENE (DIJAKINJE)

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

REZULTAT

ATLETIKA

· Vzdržljivostni tek

(12 minut)

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

ali

opravil/ni opravil

< 1869m

1870 – 2039m

2040 – 2209m

2210 –2379m

2380m >

ali

preteče 14 minut

KRITERIJI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK

OSNOVNI

PROGRAM

OCENJEVANJE

OCENE (DIJAKI)

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

REZULTAT

ATLETIKA

· Vzdržljivostni tek

(12 minut)

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

ali

opravil/ni opravil

< 1954m

1955– 2209m

2210 – 2549m

2550 – 2889m

2890m >

ali

preteče 18 minut

GIMNASTIKA

OSNOVNI

PROGRAM

RAVEN ZNANJA

OB KONCU DRUGEGA LETNIKA

PREVERJANJE

OCENJEVANJE

OCENE

ŠPORTNA ZVRST

GIMNASTIKA Z RITMIČNO IZRAZNOSTJO

Dijaki samostojno izbirajo sklop gimnastičnih vaj glede na lastne potrebe in zmožnosti.

Dijaki izpopolnijo preskakovanje gimnastičnega orodja in povežejo preproste elemente v sestav na parterju. Povežejo različne akrobatske, ritmične in plesne prvine.

Preval naprej in nazaj,

preval naprej iz stoje na rokah,

premet v stran (levo in desno),

preskok preko švedske skrinje,

ritmični koraki na parterju,

povezava prvin v ritmično sestav.

Sestava na parterju

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

OPISNIKI OCENJEVANJA – GIMNASTIKA – SESTAVA NA PARTERJU

MINIMALNI STANDARD

Dijak izvede sestav samostojno in brez večjih tehničnih ter estetskih napak.

Dijak izvede sestav samostojno, a z manjšimi tehničnimi in estetskimi napakami.

Dijak izvede sestav samostojno, a z večjimi tehničnimi in estetskimi napakami.

Dijak izvede sestav s pomočjo.

Dijak ne opravi minimalnih zahtev sestave.

VEČJE TEHNIČNE IN ESTETSKE NAPAKE:

– vaja ne vsebuje vseh predpisanih elementov,

– pomoč pri izvedbi elementa,

– nepopolna izvedba elementa,

– padec,

– daljša prekinitev ( pozabi vajo),

– pomanjkanje ritma in harmonije.

MANJŠE TEHNIČNE IN ESTETSKE NAPAKE:

– slaba drža nog, rok, telesa in glave,

– negotovost pri doskokih,

– negotovost pri obratih,

– krajša prekinitev ( razen drže ),

– pomanjkanje amplitude.

KOŠARKA

RAVEN ZNANJA OB KONCU

DRUGEGA LETNIKA

PREVERJANJE

OCENJEVANJE

OCENE

OCENA

VSOTA UTEŽI (število točk)

KOŠARKA

Dijaki obvladajo tehnične prvine vodenja žoge do stopnje, ki omogoča uspešno preigravanje obrambnega igralca in uspešen zaključek akcije s polaganjem na koš in zadetkom.

· Nizko vodenje s spremembo smeri z žogo pred telesom,

· prosti met,

· skok met,

· igra 1 : 1, 2 : 2,

· seznanjenost s pravili (sojenje in pravila igre).

· tehnika izvedbe testa petih žog.

5 (odlično) 12 – 14

4 (prav dobro) 10 – 11

3 (dobro) 7 – 9

2 (zadostno) 5 – 6

MINIMALNI STANDARD

1 (nezadostno) 0 – 4

KOŠARKA	OPISNIKI IN KRITERI OCENJEVANJE – KOŠARKA -TEST PETIH ŽOG – TEHNIKA IZVEDBE
	KRITERIJ	UTEŽ	OCENJEVANJE	OCENA	VSOTA UTEŽI
	Prehod v vodenje	***	TEST PETIH ŽOG	5 (odlično)	11 – 12
	Met z eno roko iznad glave ali met z eno roko od spodaj (polaganje žoge) po dvokoraku	***		4 (prav dobro)	9 – 10
	Podaja po skoku za odbito žogo	**		3 (dobro)	7 – 8
	Test izvaja v primerni hitrosti	*		2 (zadostno) MINIMALNI STANDARD	5 – 6
	Žoga ne uhaja iz rok.	**		1 (nezadostno)	0 – 4
	Žogo vodi ob telesu.	*
	Seštevek	12 točk

ODBOJKA

OSNOVNI

PROGRAM

RAVEN ZNANJA

OB KONCU 2. L

PREVERJANJE

OCENJEVANJE

OCENE

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

VSOTA UTEŽI ( št. točk)

ODBOJKA

Dijaki obvladajo tehnične prvine in osnovne taktične kombinacije do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v preprostih igralnih situacijah.

Uporabljajo osnovna pravila igre in poznajo sodniške znake.

· Zgornji servis,

· igra 3 : 3 na prirejenem igrišču,

· igra 6 : 0,

· razlaga osnovnih pravil odbojkarske igre in pomena sodniških znakov.

Igra 6 : 0

ali

prilagojena igra 3:3.

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

0 – 4

5 – 6

7 – 9

10 – 11

12 – 14

OPISNIKI OCENJEVANJA – ODBOJKA – IGRA

MINIMALNI STANDARD

ODBOJKA

IGRA 6 : 0

Dijak ne opravi minimalnih zahtev izbrane naloge.

Dijak v igri povezuje tehnične elemente s številnimi večjimi napakami in jih delno uporablja v taktičnih rešitvah. Pri zaključevanju igralnih situacij je manj uspešen.

Dijak v igri povezuje tehnične elemente z večjimi napakami in jih delno uporablja v taktičnih rešitvah. Pri zaključevanju igralnih situacij je delno uspešen.

Dijak v igri povezuje tehnične elemente z manjšimi napakami in jih uporablja v taktičnih rešitvah. Igralne situacije zaključuje zanesljivo.

Dijak v igri povezuje tehnične elemente in jih uporablja v taktičnih rešitvah. Igralne situacije zaključuje učinkovito.

IZBIRNI DEL – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST

Elementi spremljanja

OPISNIKI IN KRITERIJI OCENJEVANJA – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST

MINIMALNI STANDARD

SODELOVANJE

– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– priprava načrta vadbe,

– dosledno izvajanje vadbe,

– dosledno sledenje cilju,

– vztrajnost in motiviranost za delo in napredek,

– doseganje zastavljenega cilja,

– napredek.

– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– priprava načrta vadbe,

– zmanjšana pripravljenost izvajanja vadbe,

– zmanjšana pripravljenost sledenja cilju,

– pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za delo,

– delno doseganje zastavljenega cilja,

– manjši napredek.

– Zmanjšana pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– potrebna delna pomoč pri priprav načrta vadbe,

– majhna pripravljenost izvajanje vadbe,

– manjša motiviranost za doseganje cilja,

– manjša vztrajnost in motiviranost za doseganje napredka,

– nedoseganje zastavljenega cilja,

– zelo majhen napredek.

– Slaba pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– potrebna večja pomoč pri pripravi načrta vadbe,

– zelo šibka pripravljenost izvajanja vadbe,

– zelo šibka motiviranost za doseganje cilja,

– pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka,

– nedoseganje zastavljenega cilja,

– ni napredka.

– Nepripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– nepripravljenost priprave načrta vadbe,

– nepripravljenost izvajanja vadbe,

– nemotiviranost za doseganje cilja,

– ni vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka,

– nedoseganje zastavljenega cilja,

– ni napredka.

ODZIVNOST

Elementi spremljanja

OPISNIKI IN KRITERIJI OCENJEVANJA – ODZIVNOST

MINIMALNI STANDARD

ODZIVNOST

– Zmožnost

dobre

motivacije,

-vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-dobra

pripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-sprejemanje

vzpodbude

učiteljevega,

individualnega

skupinskega

posredovanja,

-redno nosi

športno

opremo.

Vedno

upošteva

pravila fer pleja

– Zmožnost

manjše

motivacije,

– manjša

vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-manjša

pripravljenost

sodelovanje

v skupini,

– slabo

sprejemanje v

celoti

vzpodbude

učiteljevega

individualnega in

skupinskega

posredovanja,

-do 3 – krat brez

športne

opreme.

V večini

situacij

upošteva

pravila fer

pleja.

– Šibka

zmožnost

motivacije,

-majhna

vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-slaba

pripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-slabo

sprejemanje

vzpodbude

učiteljevega

individualn.

skupinskega

posredovanja,

– do 6 – krat brez

športne

opreme.

Včasih krši

pravila fer pleja.

– Zelo slaba

zmožnost

motivacije,

-zelo šibka

vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-zelo šibka

pripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-zelo slabo

sprejemanje

vzpodbude

učiteljevega

individualn.

skupinskega

posredovanja,

-več kot 10 – krat

brez športne

opreme.

Večkrat krši

pravila fer pleja.

– Nemotiviranost

za delo,

-nevztrajnost

nedoslednost,

nesamostojnost,

-nepripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-nesprejemanje

vzpodbude

učiteljevega

individualn.

skupinskega

posredovanja,

-ne nosi

športne

opreme.

Vede se

nešportno in

ne upošteva

pravila fer pleja.

LETNIK – KRITERIJI OCENJEVANJA

ATLETIKA

OSNOVNI

PROGRAM

RAVEN ZNANJA

OB KONCU TRETJEGA

LETNIKA

PREVERJANJE

OCENJEVANJE

OCENE

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

VSOTA UTEŽI ( število točk)

ATLETIKA

Dijaki glede na svoje sposobnosti pretečejo daljšo razdaljo, izpopolnijo tehniko teka, tehniko skokov in metov.

Samostojno izbirajo naloge za ohranjanje in razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti.

Neprekinjeni teki,

skok v višino (flop).

· Dolgotrajnejši neprekinjen tek (14min – dijakinje, 18min – dijaki oz. 12. min na čas),

· suvanje krogle

ali

· skok v daljino

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

0 – 4

5 – 6

7 – 9

10 – 11

12 – 14

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – SKOK V DALJINO, SUVANJE KROGLE

TOČKOVNIK

Suvanje krogle

Skok v daljino

Utež predstavlja največje število točk, ki jih dijak lahko prejme za pravilno izveden del elementa.

1 ( nezadostno ) 0 – 4

2 ( zadostno ) 5 – 6

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro ) 7 – 9

4 ( prav dobro ) 10 – 11

5 ( odlično ) 12 – 14

KRITERIJI

UTEŽ

KRITERIJI

UTEŽ

Odločen izmet in zamah z roko v smeri meta.

***

Doskok izveden na obe nogi

(sonožno).

***

Izvede prisunski korak pred izmetom.

***

Pravilen ritem zadnjih treh korakov.

***

Pred izmetom je teža telesa na zadnji nogi.

Zalet je hiter in odločen.

Pred izmetom je krogla pravilno naložena na vrat.

Po odrivu ohrani vzletni položaj.

Komolec izmetne roke je odmaknjen od telesa.

Doskok je izveden v čep.

Po izmetu preskok iz sprednje na zadnjo nogo.

Zalet je pravilno izmerjen.

Ni prestopa.

Pri doskoku izvede reševanje v stran.

Seštevek:

14 točk

Seštevek:

14 točk

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK

OSNOVNI

PROGRAM

OCENJEVANJE

OCENE (DIJAKINJE)

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

REZULTAT

ATLETIKA

· Vzdržljivostni tek

(12 minut)

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

ali

opravil/ni opravil

< 1869m

1870 – 2039m

2040 – 2209m

2210 –2379m

2380m >

ali

preteče 14 minut

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK

OSNOVNI

PROGRAM

OCENJEVANJE

OCENE (DIJAKI)

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

REZULTAT

ATLETIKA

· Vzdržljivostni tek

(12 minut)

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

ali

opravil/ni opravil

< 1954m

1955– 2209m

2210 – 2549m

2550 – 2889m

2890m >

ali

Preteče 18 minut

GIMNASTIKA

OSNOVNI

PROGRAM

RAVEN ZNANJA

OB KONCU TRETJEGA LETNIKA

PREVERJANJE

OCENJEVANJE

OCENE

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

VSOTA UTEŽI ( število točk)

GIMNASTIKA Z RITMIČNO IZRAZNOSTJO

Dijaki samostojno izbirajo sklop gimnastičnih vaj glede na lastne potrebe in zmožnosti.

Dijaki izpopolnijo preskakovanje gimnastičnega orodja in skoke na mali prožni ponjavi.

Skoki na mali prožni ponjavi,

Elementi na drogu in bradlji,

preskoki preko koze,

elementi ritmične gimnastike.

Skoki in koraki na gredi

Skok raznožno preko koze

ali

skok skrčno preko koze

ali

vaja na gredi

ali

Osnovni elementi na mali prožni ponjavi

(fantje).

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

0 – 4

5 – 6

7 – 9

10 – 11

12 – 14

OPISNIKI OCENJEVANJA – GIMNASTIKA – PRESKOK KOZE

Skok skrčno preko koze

Skok raznožno preko koze

KRITERIJI

UTEŽ

KRITERIJI

UTEŽ

Samostojna izvedba

***

Samostojna izvedba

***

Primerna amplituda in drža v prvi fazi leta

Iztegnitev rok pri opori na orodje

Preskok brez dotika orodja z nogama

Primerna drža telesa in nog pri prehodu čez orodje

Primerna drža telesa in iztegnitev nog pri prehodu čez orodje

Pravočasen odriv z orodja

Gotov doskok

Seštevek:

14 točk

Seštevek:

14 točk

TOČKOVNIK: 0 – 4 = 1 ( nzd ), 5 – 6 = 2 ( zd ) MINIMALNI STANDARD, 7 – 9 = 3 ( db ), 10 – 11 = 4 ( pdb ), 12 – 14 ( odl )

OPISNIKI OCENJEVANJA – GIMNASTIKA – SKOKI NA MALI PROŽNI PONJAVI
SKOK STEGNJENO		SKOK STEGNJENO Z OBRATOM ZA 180º/ 360º		SKOK SKRČNO		SKOK PREDNOŽNO RAZNOŽNO		TOČKOVNIK
KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	Utež predstavlja največje število točk, ki jih dijak lahko prejme za pravilno izveden del elementa. 1 ( nezadostno ) 0 – 4 2 ( zadostno ) 5 – 6 MINIMALNI STANDARD 3 ( dobro ) 7 – 9 4 ( prav dobro ) 10 – 11 5 ( odlično ) 12 – 14
Zalet in naskok na ponjavo.	***	Zalet in naskok na ponjavo.	***	Zalet in naskok na ponjavo.	***	Zalet in naskok na ponjavo.	***
Zamah z rokami iz zaročenja v vzročenje.	***	Zamah z rokami iz zaročenja v vzročenje.	***	Zamah z rokami do vzročenja.	***	Zamah z rokami do vzročenja.	***
Višina skoka.	**	Obrat za 180º/ 360º.	***	Skrčenje nog prednožno, dotik goleni.	***	Prednoženje raznožno in predklon.	***
Vzravnana drža telesa.	***	Višina skoka.	**	Doskok vzravnano, vzročenje.	**	Doskok vzravnano, vzročenje.	**
Doskok je tik za ponjavo.	**	Doskok je tik za ponjavo.	**	Ni izgube ravnotežja.	**	Ni izgube ravnotežja.	**
Ni izgube ravnotežja.	*	Ni izgube ravnotežja.	*	Lepa izvedba skoka.	*	Lepa izvedba skoka.	*
Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk

OPISNIKI OCENJEVANJA – GIMNASTIKA – VAJA NA GREDI

MINIMALNI STANDARD

Dijak izvede sestav samostojno in brez večjih tehničnih ter estetskih napak.

Dijak izvede sestav samostojno, a z manjšimi tehničnimi in estetskimi napakami.

Dijak izvede sestav samostojno, a z večjimi tehničnimi in estetskimi napakami.

Dijak izvede sestav s pomočjo.

Dijak ne opravi minimalnih zahtev sestave.

VEČJE TEHNIČNE IN ESTETSKE NAPAKE:

– vaja ne vsebuje vseh predpisanih elementov,

– pomoč pri izvedbi elementa,

– nepopolna izvedba elementa,

– padec,

– daljša prekinitev ( pozabi vajo),

– pomanjkanje ritma in harmonije.

MANJŠE TEHNIČNE IN ESTETSKE NAPAKE:

– slaba drža nog, rok, telesa in glave,

– negotovost pri doskokih,

– negotovost pri obratih,

– krajša prekinitev ( razen drže ),

– pomanjkanje amplitude.

ODBOJKA

OSNOVNI

PROGRAM

RAVEN ZNANJA

OB KONCU TRETJEGA LETNIKA

PREVERJANJE

OCENJEVANJE

OCENE

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

VSOTA UTEŽI ( število točk)

ODBOJKA

Dijaki obvladajo tehnične prvine in osnovne taktične kombinacije do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v preprostih igralnih situacijah.

Uporabljajo osnovna pravila igre in poznajo sodniške znake.

· Zgornji servis,

· blok (enojni in dvojni),

· napadalni udarec,

. igra 6 : 0 z napadalnim udarcem in postavitev dvojnega bloka,

. igra 4 : 2 dijaka.

Napadalni udarec

ali

zgornji servis.

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

0 – 4

5 – 6

7 – 9

10 – 11

12 – 14

OPISNIKI OCENJEVANJA – ODBOJKA – NAPADALNI UDAREC
TOČKOVNIK – NAPADALNI UDAREC
Zalet	***	* dvokoračni zalet, hiter, odločen počasen, neodločen, * nepravilni koraki
Odriv	***	* sonožen odriv, eksploziven, odločen malo odriva, * enonožen odriv, brez odriva
Udarec po žogi	***	* pravilna postavitev roke-dlani, udarec na pravo mesto nepravilna postavitev dlani /obrnjena navzven/ * udarec s prsti, skrčena roka,
Doskok	***	*** doskok na isto mesto, kot je bil odriv , brez dotika mreže * doskok naprej, dotik mreže
Udarec v polje	**	* udarec v polje udarec v avt 0 udarec v mrežo
Seštevek	14 točk	TOČKOVNIK: 0 – 4 = 1 ( nzd ), 5 – 6 = 2 ( zd ) MINIMALNI STANDARD , 7 – 9 = 3 ( db ), 10 – 11 = 4 ( pdb ), 12 – 14 = 5 ( odl )

OPISNIKI OCENJEVANJA – ODBOJKA – ZGORNJI SERVIS

OSNOVNI

PROGRAM

OCENJEVANJE

OCENE

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

VSOTA UTEŽI ( število točk)

ODBOJKA

Zgornji servis

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

0 – 2

3 – 4

5 – 6

7 – 8

10 – 9

ROKOMET

OSNOVNI

PROGRAM

RAVEN ZNANJA

OB KONCU TRETJEGA LETNIKA

PREVERJANJE

OCENJEVANJE

OCENE

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

VSOTA UTEŽI ( število točk)

ROKOMET

Dijaki obvladajo tehnične prvine in osnovne taktične kombinacije do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v preprostih igralnih situacijah.

Poznajo osnovna rokometna pravila igre.

Vodenje žoge,

lovljenje žoge,

komolčna podaja,

dolga podaja,

strel s tal,

strel iz skoka (fantje),

razlaga osnovnih rokometnih pravil,

pomen sodniških znakov.

Komolčna podaja,

dolga podaja,

strel s tal,

strel iz skoka (dijaki).

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

0 – 4

5 – 6

7 – 9

10 – 11

12 – 14

OPISNIKI – ROKOMET – KOMOLČNA PODAJA
NOGE	ROKA	LOVLJENJE ŽOGE	ZG. .DEL TELESA	CILJ PODAJE
Diagonalna postavitev nog, teža telesa je na zadnji nogi, prehod iz nizkega skipa v pravilen položaj nog.	Komolec je višje od ramena, roka je pokrčena vsaj pod kotom 90 stopinj in ne več kot 120 stopinj, dlan je obrnjena navzven, po podaji roka sledi žogi do iztegnitve, komolec prehiti zapestje.	Roki pred telesom sta sproščeni, amortizacija žoge, roki blizu skupaj v »rokometni košarici«.	Odsuk telesa pri izmetu.	Soigralec sprejme podajo v višini prsi, lok podaje.
***	*****	***	*	**

OPISNIKI OCENJEVANJA – ROKOMET – DOLGA PODAJA
NOGE	ROKA	LOVLJENJE ŽOGE	ZG. DEL TELESA	CILJ PODAJE
Diagonalna postavitev nog, teža telesa je na zadnji nogi, prisunski koraki.	Komolec je višje od ramena, roka je pokrčena vsaj pod kotom 90 stopinj in ne več kot 120 stopinj, dlan je obrnjena navzven, po podaji roka sledi žogi do iztegnitve.	Roki pred telesom sta sproščeni, amortizacija žoge, roki blizu skupaj v »rokometni košarici«.	Zasuk telesa pri pripravi na podajo, odsuk telesa pri izmetu.	Soigralec sprejme podajo v višini prsi, lok podaje.
***	****	***	**	**

OPISNIKI OCENJEVANJA – ROKOMET – STREL S TAL
NOGE	ROKA	ZG. DEL TELESA	CILJ STRELA	PRAVILA
Tri- koračni zalet z enkratnim vodenjem, strel izvede s pomočjo prisunskega koraka, prenos teže telesa pri strelu na gol na sprednjo nogo.	Komolec je višje od ramena, roka je pokrčena vsaj pod kotom 90 stopinj in ne več kot 120 stopinj, dlan je obrnjena navzven, po strelu roka izrazito sledi žogi do iztegnitve, met na gol (na koncu ni oplazenja žoge s prsti kot pri podaji).	Zasuk telesa pri pripravi na strel, odsuk telesa pri izmetu.	Zadetek je dosežen v zgornjem delu vrat.	Zadetek je izveden pravilno ( ni prestopa), koraki (dovoljeni trije koraki in ne več).
***	*****	**	**	**

OPISNIKI OCENJEVANJA – ROKOMET – STREL S SKOKA
ODRIVNA NOGA	ZAMAŠNA NOGA	ROKA	ZG. DEL TELESA	CILJ STRELA	PRAVILA
Tri-koračni zalet z enkratnim vodenjem, odriv izveden z ene noge.	Zamašna noga je pokrčena in pomaga pri odrivu v višino, pot kolena zamašne noge je stran in gor.	Komolec je višje od ramena, roka je pokrčena vsaj pod kotom 90 stopinj in ne več kot 120 stopinj, dlan je obrnjena navzven, po strelu roka izrazito sledi žogi do iztegnitve, met na gol (na koncu ni oplazenja žoge s prsti kot pri podaji).	Zasuk telesa pri pripravi na strel, odsuk telesa pri izmetu.	Zadetek je dosežen v zgornjem delu vrat.	Zadetek je izveden pravilno ( ni prestopa), koraki (dovoljeni trije koraki in ne več).
**	**	*****	**	*	**

IZBIRNI DEL – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST

Elementi spremljanja

OPISNIKI IN KRITERIJI OCENJEVANJA – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST

MINIMALNI STANDARD

SODELOVANJE

– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– priprava načrta vadbe,

– dosledno izvajanje vadbe,

– dosledno sledenje cilju,

– vztrajnost in motiviranost za delo in napredek,

– doseganje zastavljenega cilja,

– napredek.

– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– priprava načrta vadbe,

– zmanjšana pripravljenost izvajanja vadbe,

– zmanjšana pripravljenost sledenja cilju,

– pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za delo,

– delno doseganje zastavljenega cilja,

– manjši napredek.

– Zmanjšana pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– potrebna delna pomoč pri priprav načrta vadbe,

– majhna pripravljenost izvajanje vadbe,

– manjša motiviranost za doseganje cilja,

– manjša vztrajnost in motiviranost za doseganje napredka,

– nedoseganje zastavljenega cilja,

– zelo majhen napredek.

– Slaba pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– potrebna večja pomoč pri pripravi načrta vadbe,

– zelo šibka pripravljenost izvajanja vadbe,

– zelo šibka motiviranost za doseganje cilja,

– pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka,

– nedoseganje zastavljenega cilja,

– ni napredka.

– Nepripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– nepripravljenost priprave načrta vadbe,

– nepripravljenost izvajanja vadbe,

– nemotiviranost za doseganje cilja,

– ni vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka,

– nedoseganje zastavljenega cilja,

– ni napredka.

ODZIVNOST

Elementi spremljanja

OPISNIKI OCENJEVANJA – ODZIVNOST

MINIMALNI STANDARD

ODZIVNOST

– Zmožnost

dobre

motivacije,

-vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-dobra

pripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-sprejemanje

vzpodbude

učiteljevega,

individualnega

skupinskega

posredovanja,

-redno nosi

športno

opremo.

Vedno

upošteva

pravila fer pleja

– Zmožnost

manjše

motivacije,

– manjša

vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-manjša

pripravljenost

sodelovanje

v skupini,

– slabo

sprejemanje v

celoti

vzpodbude

učiteljevega

individualnega in

skupinskega

posredovanja,

-do 3 – krat brez

športne

opreme.

V večini

situacij

upošteva

pravila fer

pleja.

– Šibka

zmožnost

motivacije,

-majhna

vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-slaba

pripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-slabo

sprejemanje

vzpodbude

učiteljevega

individualn.

skupinskega

posredovanja,

– do 6 – krat brez

športne

opreme.

Včasih krši

pravila fer pleja.

– Zelo slaba

zmožnost

motivacije,

-zelo šibka

vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-zelo šibka

pripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-zelo slabo

sprejemanje

vzpodbude

učiteljevega

individualn.

skupinskega

posredovanja,

-več kot 10 – krat

brez športne

opreme.

Večkrat krši

pravila fer pleja.

– Nemotiviranost

za delo,

-nevztrajnost

nedoslednost,

nesamostojnost,

-nepripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-nesprejemanje

vzpodbude

učiteljevega

individualn.

skupinskega

posredovanja,

-ne nosi

športne

opreme.

Vede se

nešportno in

ne upošteva

pravila fer pleja.

LETNIK – KRITERIJI OCENJEVANJA

ATLETIKA

OSNOVNI

PROGRAM

RAVEN ZNANJA

OB KONCU TRETJEGA

LETNIKA

PREVERJANJE

OCENJEVANJE

OCENE

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

VSOTA UTEŽI ( število točk)

ATLETIKA

Dijaki glede na svoje sposobnosti pretečejo daljšo razdaljo, izpopolnijo tehniko teka, tehniko skokov in metov.

Samostojno izbirajo naloge za ohranjanje in razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti.

Neprekinjeni teki,

skok v višino (flop).

· Dolgotrajnejši neprekinjen tek (14min – dijakinje, 18min – dijaki oz. 12. min na čas)

· suvanje krogle

ali

· skok v daljino

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

0 – 4

5 – 6

7 – 9

10 – 11

12 – 14

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – SUVANJE KROGLE, SKOK V DALJINO

TOČKOVNIK

Suvanje krogle

Skok v daljino

Utež predstavlja največje število točk, ki jih dijak lahko prejme za pravilno izveden del elementa.

1 ( nezadostno ) 0 – 4

2 ( zadostno ) 5 – 6

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro ) 7 – 9

4 ( prav dobro ) 10 – 11

5 ( odlično ) 12 – 14

KRITERIJI

UTEŽ

KRITERIJI

UTEŽ

Odločen izmet in zamah z roko v smeri meta.

***

Doskok izveden na obe nogi

(sonožno).

***

Izvede prisunski korak pred izmetom.

***

Pravilen ritem zadnjih treh korakov.

***

Pred izmetom je teža telesa na zadnji nogi.

Zalet je hiter in odločen.

Pred izmetom je krogla pravilno naložena na vrat.

Po odrivu ohrani vzletni položaj.

Komolec izmetne roke je odmaknjen od telesa.

Doskok je izveden v čep.

Po izmetu preskok iz sprednje na zadnjo nogo.

Zalet je pravilno izmerjen.

Ni prestopa.

Pri doskoku izvede reševanje v stran.

Seštevek:

14 točk

Seštevek:

14 točk

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK

OSNOVNI

PROGRAM

OCENJEVANJE

OCENE (DIJAKINJE)

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

REZULTAT

ATLETIKA

· Vzdržljivostni tek

(12 minut)

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

ali

opravil/ni opravil

< 1869m

1870 – 2039m

2040 – 2209m

2210 –2379m

2380m >

ali

preteče 14 minut

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK

OSNOVNI

PROGRAM

OCENJEVANJE

OCENE (DIJAKI)

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

REZULTAT

ATLETIKA

· Vzdržljivostni tek

(12 minut)

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

ali

opravil/ni opravil

< 1954m

1955– 2209m

2210 – 2549m

2550 – 2889m

2890m >

ali

Preteče 18 minut

GIMNASTIKA

OSNOVNI

PROGRAM

RAVEN ZNANJA OB KONCU ČETRTEGA LETNIKA

PREVERJANJE PREDLAGANE NALOGE

OCENJEVANJE

OCENE

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

ŠTEVILO TOČK

GIMNASTIKA SKOKI Z

MALE PROŽNE PONJAVE

Dijaki samostojno, varno in zanesljivo izvedejo različne skoke z male prožne ponjave. Vse skoke izvajajo z asistenco.

Razvijajo občutek orientacije v prostoru, koordinacije, odločnosti in premagovanja strahu.

· Osnovni skoki: skok stegnjeno,

· skok vleknjeno,

· skok stegnjeno z obratom za 180º /360º okoli vzdolžne osi,

· skok prednožno raznožno,

· skok skrčno,

skok raznožno,
skok prednožno – snožno.

Skok stegnjeno

ali

skok stegnjeno z obratom za 180º/ 360º

ali

skok prednožno skrčno/raznož-no

ali

· skok z zabijanjem na koš.

1 (nezadostno)

2 (zadostno)

MINIMALNI STANDARD

3 (dobro)

4 (prav dobro)

5 (odlično)

0 – 4

5 – 6

7 – 9

10 – 11

12 – 14

OPISNIKI IN KRITERI OCENJEVANJA – GIMNASTIKA – MALA PROŽNA PONJAVA
SKOK STEGNJENO		SKOK STEGNJENO Z OBRATOM ZA 180º/ 360º		SKOK SKRČNO		SKOK PREDNOŽNO RAZNOŽNO		TOČKOVNIK
KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	Utež predstavlja največje število točk, ki jih dijak lahko prejme za pravilno izveden del elementa. 1 ( nezadostno ) 0 – 4 2 ( zadostno ) 5 – 6 MINIMALNI STANDARD 3 ( dobro ) 7 – 9 4 ( prav dobro ) 10 – 11 5 ( odlično ) 12 – 14
Zalet in naskok na ponjavo.	***	Zalet in naskok na ponjavo.	***	Zalet in naskok na ponjavo.	***	Zalet in naskok na ponjavo.	***
Zamah z rokami iz zaročenja v vzročenje.	***	Zamah z rokami iz zaročenja v vzročenje.	***	Zamah z rokami do vzročenja.	***	Zamah z rokami do vzročenja.	***
Višina skoka.	**	Obrat za 180º/ 360º.	***	Skrčenje nog prednožno, dotik goleni.	***	Prednoženje raznožno in predklon.	***
Vzravnana drža telesa.	***	Višina skoka.	**	Doskok vzravnano, vzročenje.	**	Doskok vzravnano, vzročenje.	**
Doskok je tik za ponjavo.	**	Doskok je tik za ponjavo.	**	Ni izgube ravnotežja.	**	Ni izgube ravnotežja.	**
Ni izgube ravnotežja.	*	Ni izgube ravnotežja.	*	Lepa izvedba skoka.	*	Lepa izvedba skoka.	*
Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk

OPISNIKI OCENJEVANJA – GIMNASTIKA – AKROBATIKA (DIJAKI)

SKOKI

MALE

PROŽNE

PONJAVE

odlično 5

prav dobro 4

dobro 3

zadostno 2

MINIMALNI STANDARD

nezadostno 1

– Dijak pred zabijanjem izvede v zraku poljubno atraktivno koreografijo in zabije žogo skozi koš. obroč z eno ali obema rokama. Odriv s ponjave je izveden visoko in energično.

– Dijaki v parih, trojicah ali več skupaj izvedejo zabijanje skozi košarkarski obroč, pri čemer menjajo vloge, tako, da vsakdo v skupini zabije žogo skozi obroč.

– Dijak z obema rokama zabije košarkarsko žogo skozi obroč, pri čemer zadovolji zahteve za zalet in odriv na in s prožne ponjave, ki sta izvedena odločno in hitro.

– Dijak korektno izvaja osnovne skoke (skok iztegnjeno, skrčno, z obratom za 180 in 360 stopinj ter skok raznožno) z doskokom na mesto snožno.

– Dijak se z obema rokama dotakne obroča z minimalne zahtevane razdalje ali z eno roko zabije žogo skozi obroč.

– Dijak pokaže interes in izvaja osnovne prvine ter zadosti kriterijem za minimalno pozitivno oceno, ki obsega obvladanje zaleta in odriva na in s prožne ponjave ter doskoka pri osnovnih skokih. Skoki so površni, brez zahtevanega doskoka.

– Dijak ni pripravljen na izvajanje osnovnih skokov ali le-te izvaja brez zahtevanega pristopa za zadostitev osnovne varnosti.

ODBOJKA

OSNOVNI

PROGRAM

RAVEN ZNANJA

OB KONCU ČETRTEGA LETNIKA

PREVERJANJE

OCENJEVANJE

OCENE

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

VSOTA UTEŽI ( število točk)

ODBOJKA

Dijaki obvladajo tehnične prvine in osnovne taktične kombinacije do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v preprostih igralnih situacijah.

Uporabljajo osnovna pravila igre in poznajo sodniške znake.

· Zgornji servis,

· napadalni udarec,

· igra 6 : 0 dijakinje,

· prirejena igra treh dijakinj z obveznim zgornjim servisom in napadalnim udarcem,

· igra 4 : 2 dijaka.

· Dijakinje:

prirejena igra treh dijakinj z obveznim zgornjim servisom in napadalnim udarcem

ali

· Igra 6:0.

· Dijaki: igra 4 : 2 ali igra 6:0 ali prirejena igra 3:3

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

0 – 4

5 – 6

7 – 9

10 – 11

12 – 14

4. LETNIK

OPISNIKOCENJEVANJA – ODBOJKA – IGRA

ODBOJKA

IGRA

NZD (1)

ZD (2)

MINIMALNI STANDARD

DB (3)

PDB (4)

ODL (5)

Dijak se v danih igralnih situacijah ne znajde in ne opravi minimalnih tehnično taktičnih nalog.

Dijak v igralni situaciji svoje tehnične naloge opravlja pod nivojem za uspešno zaključevanje, pri taktičnih zamislih pa je nezanesljiv.

Dijak se v igro vključuje z grobo izdelanimi tehničnimi elementi, ki že pripomorejo k delnemu uresničevanju taktičnih zamisli v ekipi. Je že dokaj zanesljiv pri izvajanju taktičnih nalog.

Dijakova tehnika v igri že omogoča pretežno uspešno izvajanje taktičnih zamisli. Obvlada gibanje v sistemu 4 : 2 in je pri tem samostojen.

Dijakova tehnika je na nivoju zanesljivega izvajanja – uspešno zaposluje svoje soigralce. Pri taktiki je zanesljiv in pomaga drugim. Je aktiven v polju pri uresničevanju uspešne taktike ekipe.

ROKOMET

OSNOVNI

PROGRAM

RAVEN ZNANJA

OB KONCU ČETRTEGA LETNIKA

PREVERJANJE

OCENJEVANJE

OCENE

ŠPORTNA ZVRST

OCENA

VSOTA UTEŽI ( število točk)

ROKOMET

Dijaki obvladajo tehnične prvine in osnovne taktične kombinacije do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v preprostih igralnih situacijah.

Poznajo osnovna rokometna pravila igre.

Vodenje žoge,

lovljenje žoge,

komolčna podaja,

dolga podaja,

strel s tal,

strel iz skoka (fantje),

delo v parih,

pomen sodniških znakov.

· Delo v parih: dolga podaja,

sprejem žoge, strel na vrata.

1 ( nezadostno )

2 ( zadostno )

MINIMALNI STANDARD

3 ( dobro )

4 ( prav dobro )

5 ( odlično )

0 – 4

5 – 6

7 – 9

10 – 11

12 – 14

OPISNIKI – ROKOMET, 4. LETNIK (DELO V PARIH (dolga podaja + strel na VRATA))
NALOGA		KAJ ŽELIMO?	TOČKE
DOLGA PODAJA	Pravilno lovljenje	rokometna košarica amortizacija	* *
	Pravilno delo rok	pravilen položaj roke pravilen položaj zapestja pravilno gibanje roke	* * *
	Natančnost podaje	podaja v višini prsi podaja malo naprej v smeri gibanja	* *
	Delo nog	prisunski korak	*
SPREJEM ŽOGE + STREL NA VRATA	Pravilno sprejemanje žoge	obrat proti žogi, na sredini igrišča rokometna košarica amortizacija	* * *
	Pravilno izveden strel na vrata	položaj roke	*
	Strel se zaključi z zadetkom	zadetek	*
	Pravila (koraki, prestop)	koraki, prestop	*
TOĆKOVNIK: 0 – 4 = 1( nezadostno ), 5 – 6 = 2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD, 7 – 9 = 3 ( dobro ), 10 – 11 = 4 ( prav dobro ), 12 – 14 = 5 ( odlično )

IZBIRNI DEL – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST

Elementi spremljanja

OPISNIKI IN KRITERIJI OCENJEVANJA – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST

MINIMALNI STANDARD

SODELOVANJE

– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– priprava načrta vadbe,

– dosledno izvajanje vadbe,

– dosledno sledenje cilju,

– vztrajnost in motiviranost za delo in napredek,

– doseganje zastavljenega cilja,

– napredek.

– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– priprava načrta vadbe,

– zmanjšana pripravljenost izvajanja vadbe,

– zmanjšana pripravljenost sledenja cilju,

– pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za delo,

– delno doseganje zastavljenega cilja,

– manjši napredek.

– Zmanjšana pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– potrebna delna pomoč pri priprav načrta vadbe,

– majhna pripravljenost izvajanje vadbe,

– manjša motiviranost za doseganje cilja,

– manjša vztrajnost in motiviranost za doseganje napredka,

– nedoseganje zastavljenega cilja,

– zelo majhen napredek.

– Slaba pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– potrebna večja pomoč pri pripravi načrta vadbe,

– zelo šibka pripravljenost izvajanja vadbe,

– zelo šibka motiviranost za doseganje cilja,

– pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka,

– nedoseganje zastavljenega cilja,

– ni napredka.

– Nepripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti,

– nepripravljenost priprave načrta vadbe,

– nepripravljenost izvajanja vadbe,

– nemotiviranost za doseganje cilja,

– ni vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka,

– nedoseganje zastavljenega cilja,

– ni napredka.

ODZIVNOST

Elementi spremljanja

OPISNIKI OCENJEVANJA – ODZIVNOST

MINIMALNI STANDARD

ODZIVNOST

– Zmožnost

dobre

motivacije,

-vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-dobra

pripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-sprejemanje

vzpodbude

učiteljevega,

individualnega

skupinskega

posredovanja,

-redno nosi

športno

opremo.

Vedno

upošteva

pravila fer pleja

– Zmožnost

manjše

motivacije,

– manjša

vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-manjša

pripravljenost

sodelovanje

v skupini,

– slabo

sprejemanje v

celoti

vzpodbude

učiteljevega

individualnega in

skupinskega

posredovanja,

-do 3 – krat brez

športne

opreme.

V večini

situacij

upošteva

pravila fer

pleja.

– Šibka

zmožnost

motivacije,

-majhna

vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-slaba

pripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-slabo

sprejemanje

vzpodbude

učiteljevega

individualn.

skupinskega

posredovanja,

– do 6 – krat brez

športne

opreme.

Včasih krši

pravila fer pleja.

– Zelo slaba

zmožnost

motivacije,

-zelo šibka

vztrajnost in

doslednost,

samostojnost,

-zelo šibka

pripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-zelo slabo

sprejemanje

vzpodbude

učiteljevega

individualn.

skupinskega

posredovanja,

-več kot 10 – krat

brez športne

opreme.

Večkrat krši

pravila fer pleja.

– Nemotiviranost

za delo,

-nevztrajnost

nedoslednost,

nesamostojnost,

-nepripravljenost

sodelovanje v

skupini,

-nesprejemanje

vzpodbude

učiteljevega

individualn.

skupinskega

posredovanja,

-ne nosi

športne

opreme.

Vede se

nešportno in

ne upošteva

pravila fer pleja.

Za zaključeno oceno pri predmetu športna vzgoja je potrebno opraviti štiri športne dni.

V primeru neudeležbe na športnem dnevu, je potrebno izključno zdravniško opravičilo.

V primeru, da je dijak zaradi zdravstvenih razlogov delno oproščen, mora za zaključeno končno oceno pri predmetu imeti vsaj dve oceni v šolskem letu.

Izvedba izpitov (popravni, predmetni in dopolnilni) za 1., 2., 3., in 4. letnik vseh treh programov pri športni vzgoji:

Dijak opravi neizpolnjene obveznosti v skladu z učnim načrtom,

Trajanje izpita:

Izpit lahko traja različno dolgo, odvisno od motoričnih nalog, ki so podane na vprašalnem lističu, vendar pa ne več kot 45 minut. Dijak ima pravico pred izvedbo izpita za pripravo (ogrevanje) 15 minut.

Potrošništvo v odnosu do trajnosti

OCENJEVANJE ZNANJA

Znanje dijakov se ocenjuje z drugimi oblikami ocenjevanja in ne klasičnim ustnim in pisnim ocenjevanjem. Dijakovo zanje se ocenjuje v vsakem konferenčnem obdobju z najmanj eno oceno, kar velja za drugi letnik v obdobju od oktobra do maja. Dijaki tretjega letnika pridobijo oceno iz drugih oblik ocenjevanja v decembru/januarju. Ob zaključku prvega ocenjevalnega obdobja se dijakom tretjega letnika določi tudi zaključna ocena tematskega sklopa.

Dijaki so na začetku šolskega leta seznanjeni z obsegom ocenjevanja pri posameznih vsebinskih sklopih. Dijaki so seznanjeni s kriteriji ocenjevanja na začetku šolskega leta. Ocenjevanje je v skladu s Šolskimi pravili ocenjevanja znanja.

Kriteriji za pridobitev ocen so:

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
0-49%	NEZADOSTNO (1)
50-64%	ZADOSTNO (2)
65-79%	DOBRO (3)
80-89%	PRAV DOBRO (4)
90-100%	ODLIČNO (5)

Načini ocenjevanja znanja:

Znanje pri predmetu POT se ocenjuje z drugimi oblikami ocenjevanja, kot so poročila, avtentične naloge, seminarske naloge ter predstavitev s pomočjo PPT oz. drugih predstavitvenih orodij.

Vsak učitelj se sam odloči, katere navedene oblike ocenjevanja bo dopuščal oz. uporabljal. S tem dijake seznani ob začetku pouka oz. lahko tudi med letom.

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI PREDMETU POT V 2. LETNIKU

Tekom šolskega leta se pri posameznih predmetnih sklopih znanje ocenjuje z avtentičnimi nalogami, ob zaključku vseh sklopov pa z zaključno nalogo, ki je sestavljena iz zaključnega poročila in predstavitve naloge.

KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA ZA AVTENTIČNE NALOGE

Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcija, izražanje v obliki neumetnostnih ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov….

Pisni kriteriji za ocenjevanje avtentičnih nalog, ki predstavljajo izražanje v obliki neumetnostnih besedil: osebna pisma o izkušnjah, doživetjih, dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprava video, avdio zapisa ipd.

Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti.

OCENA

ELEMENTI

Nepopolno

0-1 točka

Delno popolno

2-3 točke

Popolno

4-5 točk

Preglednost in urejenost

Nepregleden/

premalo pregleden,

– površnost v izdelavi,

– slikovno gradivo ni v skladu s tekstom.

Vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno in logično organizirano,

– deloma nepregleden izdelek,

– slikovno gradivo je pretežno v skladu s tekstom.

Pregleden,

– čitljiv,

– pazljivo izdelan,

– zanimivo slikovno gradivo, ki je usklajeno s tekstom.

Likovna pestrost

Likovno površno-

nezanimiv izdelek,

– neestetsko izdelano.

Likovno neoriginalen izdelek.

Likovno zanimiv izdelek,

– estetsko izdelan.

Laboratorijska analiza

– delovni zvezek je površno izpolnjen,

– laboratorijske analize izpelje ob stalni pomoči učitelja.

– delovni zvezek je pomanjkljivo izpolnjen,

– laboratorijske analize izpelje ob občasni pomoči učitelja.

– delovni zvezek je urejen, dosledno izpolnjen s pravilnimi rezultati,

Laboratorijske vaje izpelje samostojno.

Originalnost in kreativnost

Idejno neoriginalen izdelek, kjer ni razvidna kreativnost.

Idejno originalen izdelek, ki dokazuje nekaj kreativnosti.

Idejno zelo originalen izdelek, ki dokazuje veliko kreativnost.

Vsebina

Veliko osnovnih/pomembnih podatkov manjka,

– navaja nepomembne podatke ali pojme,

– nekatere informacije so netočne,

– pomanjkljivo predstavljena vsebina.

Nekateri ključni podatki manjkajo,

– nekateri deli predstavitve niso povezani z naslovom dela,

– informacije so verodostojne,

– ustrezna in premalo organizirana vsebina.

Izbrani napisi ustrezno poudarjajo ključne točke ali dele vsebine,

– tekst vsebuje vse pomembne podatke,

– informacije so verodostojne,

– ustrezna in dobro organizirana vsebina.

Besedišče

Nejasno in neučinkovito besedilo,

– besedišče ni slikovito.

Natančno in jasno besedilo, vendar občasno izgubi osredotočenost,

– besedišče je slikovito.

Natančno in jasno besedilo, tudi zelo osredotočeno,

– besedišče je slikovito.

22,5 – 25 točk	Odlično (5)
20 – 22 točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5 točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)

KRITERIJI OCENJEVANJA ZA ZAKLJUČNO NALOGO (poročilo in predstavitev)

Kriteriji ocenjevanja za zaključno poročilo

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
Poročilo ni pripravljeno oz. je tako oblikovno kot vsebinsko popolnoma neskladno z navedenimi navodili.	NEZADOSTNO (1)
Poročilo tako oblikovno kot vsebinsko minimalno ustreza zahtevam podanih navodil.	ZADOSTNO (2)
Poročilo tako oblikovno kot vsebinsko deloma ustreza zahtevam podanih navodil.	DOBRO (3)
Poročilo tako oblikovno kot vsebinsko večinoma ustreza zahtevam podanih navodil.	PRAV DOBRO (4)
Poročilo tako oblikovno kot vsebinsko popolnoma ustreza zahtevam podanih navodil.	ODLIČNO (5)

Kriteriji ocenjevanja za predstavitev

Elementi ocenjevanja	Nepopolno 0-1 točk		Delno popolno 2-3 točke	Popolno 4-5 točk
IZDELAVA PP PROSOJNIC Ocenjujemo izdelane in predstavljene prosojnice.	Prosojnice so narejene zelo površno in malomarno, – prevladuje preveč/premalo besedila ali preveč/premalo slik.		Prosojnice so narejene konvencionalno: na njih je preveč ali premalo informacij, da bi se dalo razbrati bistvo naloge.	Prosojnice so zanimive, izvirne in barvite: vsebina je premišljeno načrtovana ter vsebuje bistveno sporočilo o vsebini.
VKLJUČEVANJE RAZLIČNIH MEDIJEV Ocenjujemo vključevanje slikovnega in audiovizualnega gradiva v prosojnice in predstavitev	Prosojnice vsebujejo le besedilo in eno/dve sliki.		Prosojnice vsebujejo besedilo in primerno slikovno gradivo – kombiniranje besedila in slik je dobro.	Prosojnice vsebujejo dobro kombinacijo besedila in slikovnega materiala – vsebujejo tudi audiovizualno gradivo.
STRUKTURA ZAGOVORA Ocenjujemo strukturiranost zagovora, porabo razpoložljivega časa, jasnost in jedrnatost informacije.	Čas je bil prekoračen in je imel slabo strukturiranost, brez jasnega uvoda in zaključka; očitno je bil slabo pripravljen.		Zagovor se je odvijal v predpisanem času in njegova osnovna struktura je bila razvidna; zagovor je bil nekoliko premalo pripravljen.	Zagovor je bil jedrnat in jasen, v okviru predpisanega časa; je bil dobro pripravljen.
JEZIK IN NASTOP Ocenjujemo bogastvo besedišča, dinamičnost govora in nastopa, jedrnatost in nazornost.	Besedišče je bilo revno z malo strokovne terminologije; – nastop je bil okoren z malo dinamike ali brez pravega stika s poslušalci.		Besedišče je bilo primerno z ustreznimi strokovnimi izrazi; – nastop je bil dober z manjšimi pomanjkljivostmi.	Besedišče je bilo bogato z ustreznimi strokovnimi izrazi; – nastop je bil sproščen, dinamičen, s primernim posluhom za poslušalce.
POZNAVANJE PODROČJA Ocenjujemo znanje, ki ga dijak pokaže ob zagovoru.	Dijak je pokazal pomanjkljivo poznavanje problematike; dejstva je poznal le površno.		Dijak je predstavljeno problematiko dobro poznal, manj pa je vedel o dejstvih iz širšega konteksta.	Dijak je zelo dobro poznal tudi dejstva iz širšega področja, ki ga je pokrivala predstavitev.
22,5 – 25 točk		Odlično (5)
20 – 22 točk		Prav dobro (4)
16 – 19,5 točk		Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk		Zadostno (2)

Ocena zaključne naloge je sestavljena iz ocene zaključnega poročila in predstavitve naloge.

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI PREDMETU POT V 3. LETNIKU

V 3. letniku dijaki pridobijo oceno iz vseh sklopov na podlagi napisane seminarske naloge in njene predstavitve. Seminarsko nalogo in njeno predstavitev lahko opravijo individualno, v parih ali skupinsko. Ocenjuje se sprotno delo oz. oddajanje dodeljenih nalog, oddana seminarska naloga in predstavitev, vse v skladu z določenimi časovnimi obdobji.

KRITERIJI OCENJEVANJA ZA SEMINARSKO NALOGO

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
Dijak: · seminarske naloge ne naredi oz. ne odda do predvidenega roka.	NEZADOSTNO (1)
Dijak: · se večinoma ne drži predvidenih rokov oddaj, · nedosledno upošteva navodila za izdelavo seminarske naloge (ne vsebuje zahtevanega števila strani,ne sledi oblikovnim zahtevam (pisava Times New Roman ali Arial, velikost črk 12; presledki med vrsticami (1, 5) in poglavji so poenoteni skozi celotno nalogo; obojestranska poravnava besedila), · naslovnica je pomanjkljiva (ne vsebuje vseh zahtevanih elementov), · povzetek je površno izdelan, ne vsebuje dovolj ključnih besed, · kazalo vsebine, grafov, slik in drugih dodanih elementov je nepopoln, · teoretične osnove niso v skladu z cilji in hipotezami naloge, neustrezno navajanje virov, · naslovi poglavij niso smiselni, · empirični del in analiza podatkov sta površno narejena; postopek zbiranja podatkov je površen (izbrana metoda dela je neustrezna, laboratorijska analiza je neustrezno narejena, izmerjeni podatki so neverodostojni, anketni vprašalnik je neustrezno oblikovan, število sodelujočih v anketi je minimalno, grafi so neustrezno označeni in oblikovani), · interpretacija rezultatov je skopa, · v zaključku so rezultati ankete ustrezno povzeti oz. predstavljeni, · v sklepu ni lastnih zaključkov. · literatura je neustrezno navedena, · priloge so pomanjkljive.	ZADOSTNO (2)
Dijak: · se deloma drži predvidenih rokov oddaj, · nedosledno upošteva navodila za izdelavo seminarske naloge (ne vsebuje zahtevanega števila strani, ne sledi oblikovnim zahtevam (pisava Times New Roman ali Arial, velikost črk 12; presledki med vrsticami (1, 5) in poglavji so poenoteni skozi celotno nalogo; obojestranska poravnava besedila) · naslovnica je pomanjkljiva (ne vsebuje vseh zahtevanih elementov), · povzetek je ustrezno izdelan, vendar ne vsebuje dovolj ključnih besed, · kazalo vsebine, grafov, slik in drugih dodanih elementov je nepopoln, · teoretične osnove so v skladu z cilji in hipotezami naloge, vendar skope, neustrezno navajanje virov, · naslovi poglavij so ustrezni, · empirični del in analiza podatkov sta ustrezno narejena; postopek zbiranja podatkov je površen (izbrana metoda dela je ustrezna, laboratorijska analiza je površno narejena, izmerjeni podatki so lahko neverodostojni, anketni vprašalnik je ustrezno oblikovan, vendar vsebuje premalo vprašanj ali pa so vprašanja neprimerno oblikovana, število sodelujočih v anketi je zadovoljujoče, grafi so ustrezno označeni in oblikovani), · interpretacija rezultatov je ustrezna, · v zaključku so ustrezno povzeti oz. predstavljeni rezultati empiričnega dela, · sklep vključuje skope lastne zaključke. · literatura je ustrezno navedena, · vsebuje vse priloge.	DOBRO (3)
Dijak: · se večinoma drži predvidenih rokov oddaj, · dosledno upošteva navodila za izdelavo seminarske naloge (vsebuje zahtevano število strani, sledi oblikovnim zahtevam (pisava Times New Roman ali Arial, velikost črk 12; presledki med vrsticami (1, 5) in poglavji so poenoteni skozi celotno nalogo; obojestranska poravnava besedila) · naslovnica je popolna (vsebuje vse zahtevane elemente), · povzetek je ustrezno izdelan in vsebuje dovolj ključnih besed, · kazalo vsebine, grafov, slik in drugih dodanih elementov je popoln, · teoretične osnove so obsežne in v skladu z cilji ter hipotezami naloge, ustrezno navajanje virov, · naslovi poglavij so ustrezni, · empirični del in analiza podatkov sta ustrezno narejena; postopek zbiranja podatkov je ustrezen (izbrana metoda dela je ustrezna, laboratorijska analiza je ustrezno narejena, izmerjeni podatki so verodostojni, anketni vprašalnik je odlično oblikovan, vsebuje ustrezno število kvalitetno oblikovanih vprašanj, število sodelujočih v anketi je ustrezno, grafi so označeni in ustrezno oblikovani), · interpretacija rezultatov je kvalitetna, podprta s strokovnimi besedami in teoretičnimi osnovami, · v zaključku so ustrezno povzeti oz. predstavljeni rezultati empiričnega dela, · sklep vključuje lastne zaključke, · literatura je ustrezno navedena, · vsebuje vse priloge.	PRAV DOBRO (4)
Dijak: · se popolnoma drži predvidenih rokov oddaj, · dosledno upošteva navodila za izdelavo seminarske naloge (vsebuje zahtevano število strani, sledi oblikovnim zahtevam (pisava Times New Roman ali Arial, velikost črk 12; presledki med vrsticami (1, 5) in poglavji so poenoteni skozi celotno nalogo; obojestranska poravnava besedila) · naslovnica je popolna (vsebuje vse zahtevane elemente), · povzetek je ustrezno izdelan, vendar ne vsebuje dovolj ključnih besed, · kazalo vsebine, grafov, slik in drugih dodanih elementov je nepopoln, · teoretične osnove so v skladu z cilji in hipotezami naloge, vendar skope, ustrezno navajanje virov, · naslovi poglavij so ustrezni, · empirični del in analiza podatkov sta ustrezno narejena; postopek zbiranja podatkov je ustrezen (izbrana metoda dela je ustrezna, anketni vprašalnik je dobro oblikovan, lahko vsebuje premalo vprašanj ali pa so vprašanja neustrezno oblikovana, število sodelujočih v anketi je ustrezno, grafi so označeni in ustrezno oblikovani), · interpretacija rezultatov je kvalitetna, podprta s strokovnimi besedami in teoretičnimi osnovami, · v zaključku so ustrezno povzeti oz. predstavljeni rezultati empiričnega dela, · sklep vključuje kvalitetne lastne zaključke, · literatura je ustrezno navedena, · vsebuje vse priloge.	ODLIČNO (5)

KRITERIJI OCENJEVANJA ZA PREDSTAVITEV

Elementi ocenjevanja

Nepopolno

0-1 točk

Delno popolno

2-3 točke

Popolno

4-5 točk

IZDELAVA PP PROSOJNIC

Ocenjujemo izdelane in predstavljene prosojnice.

Prosojnice so narejene zelo površno in malomarno,

– prevladuje preveč/premalo besedila ali preveč/premalo slik.

Prosojnice so narejene konvencionalno: na njih je preveč ali premalo informacij, da bi se dalo razbrati bistvo naloge.

Prosojnice so zanimive, izvirne in barvite: vsebina je premišljeno načrtovana ter vsebuje bistveno sporočilo o vsebini.

VKLJUČEVANJE RAZLIČNIH MEDIJEV

Ocenjujemo vključevanje slikovnega in audiovizualnega gradiva v prosojnice in predstavitev

Prosojnice vsebujejo le besedilo in eno/dve sliki.

Prosojnice vsebujejo besedilo in primerno slikovno gradivo

– kombiniranje besedila in slik je dobro.

Prosojnice vsebujejo dobro kombinacijo besedila in slikovnega materiala

– vsebujejo tudi audiovizualno gradivo.

STRUKTURA ZAGOVORA

Ocenjujemo strukturiranost zagovora, porabo razpoložljivega časa, jasnost in jedrnatost informacije.

Čas je bil prekoračen in je imel slabo strukturiranost, brez jasnega uvoda in zaključka; očitno je bil slabo pripravljen.

Zagovor se je odvijal v predpisanem času in njegova osnovna struktura je bila razvidna; zagovor je bil nekoliko premalo pripravljen.

Zagovor je bil jedrnat in jasen, v okviru predpisanega časa;

je bil dobro pripravljen.

JEZIK IN NASTOP

Ocenjujemo bogastvo besedišča, dinamičnost govora in nastopa, jedrnatost in nazornost.

Besedišče je bilo revno z malo strokovne terminologije;

– nastop je bil okoren z malo dinamike ali brez pravega stika s poslušalci.

Besedišče je bilo primerno z ustreznimi strokovnimi izrazi;

– nastop je bil dober z manjšimi pomanjkljivostmi.

Besedišče je bilo bogato z ustreznimi strokovnimi izrazi; – nastop je bil sproščen, dinamičen, s primernim posluhom za poslušalce.

POZNAVANJE PODROČJA

Ocenjujemo znanje, ki ga dijak pokaže ob zagovoru.

Dijak je pokazal pomanjkljivo poznavanje problematike; dejstva je poznal le površno.

Dijak je predstavljeno problematiko dobro poznal, manj pa je vedel o dejstvih iz širšega konteksta.

Dijak je zelo dobro poznal tudi dejstva iz širšega področja, ki ga je pokrivala predstavitev.

22,5 – 25 točk	Odlično (5)
20 – 22 točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5 točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)

DOSEGANJE MINIMALNIH STANDARDOV ZNANJA IN ZAKLJUČEVANJE OCEN

Ob zaključku konferenčnega obdobja (ob polletju) se dijaku zabeleži neg. oz neoc., če:

nima nobene ocene,
ima eno ali več negativnih ocen,
ni dosegel ciljev in standardov ne glede na pridobljene ocene.

Dijak in profesor se dogovorita o načinu in času ponovnega ocenjevanja znanja.

Ob zaključku pouka se pri zaključevanju ocen upoštevajo vse ocene, ki so zapisane v redovalnici.

PREDMETNI, DIFERENCIALNI IN POPRAVNI IZPITI

letnik:

Dijak mora opraviti vse obveznosti iz posameznega predmetnega sklopa in oddati zaključno nalogo ter jo predstaviti.

letnik:

Dijak mora oddati seminarsko nalogo in jo predstaviti.

Aktivno državljanstvo

VREDNOTENJE DEJAVNOSTI AKTIVNEGA DRŽAVLJANSTVA (program: gimnazija in umetniška gimnazija)

SKLOP	PRISOTNOST (TOČKE)	NALOGE (TOČKE)
Delavnice v sklopu pouka (4 delavnice)	1 na delavnico	4 na delavnico
Delavnice v sklopu pouka (4 delavnice)	4	16
V službi domovine	1	4
Dnevnik prostovoljnega dela	20
Ekskurzija	5
Skupaj	50

Predmet aktivno državljanstvo se ocenjuje kot opravil ali ne-opravil. Dijak je ocenjen z »opravil«, kadar izpolni vse obveznosti (opredeljene v nadaljevanju), ki jih določi učitelj v letnem načrtu aktivnosti. Dijak dokaze o učenju shranjuje v listovniku, ki jih takoj po opravljenih aktivnosti ali do datuma, ki ga določi učitelj, odda učitelju.

KRITERIJI, ki opredeljujejo, na kakšen način dijaki opravijo AD:

Da dijak opravi obveznosti AD, mora imeti po oddanem Dnevniku prostovoljnega dela (rok za oddajo je 25. 4. 2025), skupaj iz prisotnosti in nalog zbranih najmanj 25 T. Dijak, ki je odsoten na kateri od točkovanih dejavnosti, ni upravičen do točk za prisotnost, lahko pa naknadno opravi in na dogovorjeni način odda nalogo v vrednosti 4 T, a najkasneje v 14 dneh od dneva izvajanja posamezne dejavnosti. Dijak, ki po oddanem Dnevniku prostovoljnega dela (rok za oddajo je 25. 4. 2025) v seštevku ne bo dosegel 25 T (o tem bo pisno obveščen do 20. 5. 2025), bo do datuma, ki je v skladu s šolskim koledarjem določen za pridobivanje ocen, lahko opravil kompleksno/-e skupno/-e nalogo/-e. Tudi v tem primeru mora dijak zbrati skupno najmanj 25 T. Vsaka dodatna kompleksna naloga je vredna 5 T. Če dijak ob koncu pouka nima opravljenih obveznosti AD v skladu s predpisanimi kriteriji, bo iz tega opravljal predmetni izpit. Ta bo sestavljen iz manjkajočih kompleksnih nalog. Predmetni izpit se opravlja ustno, tako da dijak prinese in zagovarja predpisano kompleksno nalogo/-e.

Po opravljeni vsaki delavnici dijaki učitelju oddajo t. i. kompleksno nalogo, ki se navezuje dejavnost. Vrednotenje kompleksih nalog je prikazana v spodnji tabeli. Pri aktivnosti V službi domovine je ta naloga spletni kviz, ki ga dijaki rešujejo med obiskom sejmišča. Kviz ima 100 možnih točk, pri čemer dijaki prejmejo po 1 točko (od 4 v končnem seštevku na delavnico) za vsakih 25 točk, doseženih na kvizu.

Kriteriji za ocenjevanje kompleksne/-ih nalog/-e*

OCENA

ELEMENTI

Slabo = 1 točka

Dobro = 2-3 točke

zelo dobro = 4 točke

Preglednost in urejenost

Nepregleden/

premalo pregleden,

– površnost v izdelavi,

– slikovno gradivo ni v skladu s tekstom.

Vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno in logično organizirano,

– deloma nepregleden izdelek,

– slikovno gradivo je pretežno v skladu s tekstom.

Pregleden,

– čitljiv,

– pazljivo izdelan,

– zanimivo slikovno gradivo, ki je usklajeno s tekstom.

Originalnost in kreativnost

Idejno neoriginalen izdelek, kjer ni razvidna kreativnost.

Idejno originalen izdelek, ki dokazuje nekaj kreativnosti.

Idejno zelo originalen izdelek, ki dokazuje veliko kreativnost.

Uporaba virov in literature

Viri in literatura niso ustrezno navedeni

Vir in literatura so deloma ustrezno navedeni

Viri in literatura so ustrezno navedeni

Vsebina

Veliko osnovnih/pomembnih podatkov manjka,

– navaja nepomembne podatke ali pojme,

– nekatere informacije so netočne,

– pomanjkljivo predstavljena vsebina.

Nekateri ključni podatki manjkajo,

– nekateri deli predstavitve niso povezani z naslovom dela,

– informacije so verodostojne,

– ustrezna in premalo organizirana vsebina.

Izbrani napisi ustrezno poudarjajo ključne točke ali dele vsebine,

– tekst vsebuje vse pomembne podatke,

– informacije so verodostojne,

– ustrezna in dobro organizirana vsebina.

Besedišče

Nejasno in neučinkovito besedilo,

– besedišče ni slikovito.

Natančno in jasno besedilo, vendar občasno izgubi osredotočenost,

– besedišče je slikovito.

Natančno in jasno besedilo, tudi zelo osredotočeno,

– besedišče je slikovito.

*Pri dnevniku prostovoljnega dela se kot naloga šteje vsaka aktivnost, ki je opravljena (predvidenih 5 aktivnosti v trajanju 2 ur – 5 aktivnosti po 4 točke = 20 točk), ustrezno izpolnjen in oddan dnevnik pa je vreden 10 točk. Kriterij ocenjevanja dnevnika prostovoljnega dela bo dijakom predstavljen na uvodnih urah in objavljen v spletni učilnici. Ta sledi zgornji razpredelnici le s sorazmerno razporeditvijo točk.

Dijaki v šolskem letu 2024/2025 pridobivajo točke na naslednje načine:

Skozi celo leto bodo ocenjeni z opravljeno/neopravljeno v 7 tematskih sklopih (v razpredelnici zgoraj). Da je dejavnost ocenjena kot opravljena, mora dijak pri vsaki dejavnosti zbrati najmanj polovico predvidenih točk.

TERMINSKI NAČRT OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI

SKLOP

TERMINSKI NAČRT

Delavnice v sklopu pouka (4 delavnice)

OKTOBER

V službi domovine

NOVEMBER

Dnevnik prostovoljnega dela

OKTOBER—APRIL

Ekskurzija

MAJ

Kriteriji ocenjevanja znanja so bili potrjeni na sestanku predmetnega aktiva AD dne 28. 9. 2024 in veljajo od 1. 9. 2024 dalje.

Minimalni standardi

Slovenščina

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA PRI PREDMETU SLOVENŠČINA

Matematika

MNOŽICE IN IZJAVE
Dijak ob pomoči učitelja, pomanjkljivo, z več napakami in nestrokovnim izražanjem:
– Zna preproste izjave zapisati s simboli.
– Pozna izjave: negacija, konjunkcija, disjunkcija, implikacija, ekvivalenca.
– Zna ugotoviti pravilnost sestavljenih izjav s pomočjo pravilnostne tabele.
– Zna uporabljati različne načine podajanja množic in računati z njimi.
– Zna določiti kartezični produkt danih nepraznih množic.

N in Z
Dijak ob pomoči učitelja, pomanjkljivo, z več napakami in nestrokovnim izražanjem:
– Pozna urejenost naravnih in celih števil.
– Zna računati v množici naravnih in celih števil in uporabljati zakonitosti računskih operacij.
– Zna računati s potencami z naravnimi eksponenti in uporabljati pravila za računanje z njimi.
– Zna razcepiti število na produkt praštevil.
– Pozna in uporablja kriterije za deljivost s števili 2, 3, 4, 5, 6, 9, 10 in 25.
– Pozna osnovni izrek o deljenju.
– Zna poiskati največji skupni delitelj in najmanjši skupni večkratnik števil in preprostih izrazov .
– Zna uporabljati izrek D(a, b)⋅ v(a, b) = a ⋅b .
– Zna računati z izrazi: izpostaviti skupni faktor, izračunati kvadrat vsote in razlike, kub vsote in razlike.
– Zna razcepiti preproste veččlenike: razliko kvadratov, vsoto in razliko kubov, razliko višjih potenc, kvadratni tričlenik z uporabo Viètovega pravila

Q in R
Dijak ob pomoči učitelja, pomanjkljivo, z več napakami in nestrokovnim izražanjem:
– Zna računati v množici racionalnih števil: poiskati najmanjši skupni imenovalec, krajšati in razširjati, seštevati, odštevati, množiti in deliti.
– Pozna razliko med nasprotno in obratno vrednostjo ulomka.
– Zna računati s preprostimi algebrskimi ulomki.
– Zna ugotoviti, ali ima ulomek končni decimalni zapis in zapisati končno ali periodično decimalno število kot okrajšani ulomek in obratno.
– Zna računati z decimalnimi števili.
– Zna računati s potencami s celimi eksponenti in uporabljati pravila za računanje z njimi.
– Zna ponazoriti dano racionalno število s točko na številski premici.
– Zna konstruirati daljico, katere dolžina je dano pozitivno racionalno število.
– Zna računati z odstotki in uporabljati procentni račun.

– Zna uporabljati sklepni račun.
– Zna računati z decimalnimi števili in s števili v eksponentnem zapisu.
– Zna računati z določeno natančnostjo.
– Zna računati s koreni in preoblikovati izraze, v katerih nastopajo koreni: delno koreniti.
– Pozna pojem absolutne vrednosti in zna računati z absolutnimi vrednostmi števil.
– Zna reševati preproste enačbe in neenačbe z absolutnimi vrednostmi.
– Loči intervale in jih zna grafično predstaviti.

LINEARNA FUNKCIJA
Dijak ob pomoči učitelja, pomanjkljivo, z več napakami in nestrokovnim izražanjem:
– Pozna pravokotni koordinatni sistem v ravnini.
– Zna narisati točke in odčitati koordinate točk v pravokotnem koordinatnem sistemu.
– Pozna formulo za izračun razdalje med točkama v ravnini in jo zna uporabiti v preprostih primerih.
– Pozna formulo za izračun ploščine trikotnika in jo zna uporabiti v preprostih primerih.
– Pozna pojem funkcije in realne funkcije, zna določiti definicijsko območje, zalogo vrednosti in zna iz grafa ti vrednosti odčitati.
– Pozna predpis za linearno funkcijo in pomen konstant k in n.
– Zna narisati graf linearne funkcije.
– Zna določiti ničlo in presečišče grafa linearne funkcije z ordinatno osjo.
– Zna zapisati enačbo premice v eksplicitni, implicitni in odsekovni obliki, kadar je to mogoče.
– Zna reševati linearne enačbe (neenačbe) s preoblikovanjem v ekvivalentne enačbe (neenačbe).
– Zna interpretirati in uporabljati graf linearne funkcije v praktičnih situacijah.
– Zna reševati sisteme dveh (treh) linearnih enačb z dvema (tremi) neznankama(i).
– Zna rešiti probleme, ki se prevedejo na linearno enačbo ali sistem linearnih enačb.

GEOMETRIJA V RAVNINI
Dijak ob pomoči učitelja, pomanjkljivo, z več napakami in nestrokovnim izražanjem:
– Pozna osnovne geometrijske pojme in aksiome geometrije v ravnini.
– Zna konstruirati pravokotnico na premico skozi dano točko, določeni kot, simetralo daljice, simetralo kota in druge preproste množice točk.
– Pozna toge premike in prepozna simetrije.
– Zna računati s koti, izraženimi v stopinjah ali radianih.
– Pozna lastnosti trikotnika in ga zna konstruirati pri danih podatkih.
– Pozna in zna konstruirati znamenite točke danega trikotnika.
– Zna preveriti in uporabiti skladnost in podobnost trikotnikov.

– Zna razdeliti daljico na n enakih delov.
– Zna razdeliti daljico v danem razmerju.
– Pozna pojme krožnica, krog, lok, središče kroga, polmer, središčni in obodni kot.
– Zna konstruirati tangento v poljubni točki krožnice.
– Pozna različne štirikotnike in njihove osnovne konstrukcije.
– Zna izračunati število diagonal n-kotnika pri poljubnem naravnem številu n ≥ 4 .
– Zna izračunati notranje kote pravilnega n-kotnika pri poljubnem naravnem številu n ≥ 3.
– Pozna Pitagorov izrek in zna uporabiti izreke, povezane s podobnimi trikotniki (tudi Talesov, višinski, Evklidov).

GEOMETRIJA (2. letnik)
Dijak ob pomoči učitelja, pomanjkljivo, z več napakami in nestrokovnim izražanjem:
– spoznajo kotne funkcije ostrih kotov,
– znajo porabljati kotne funkcije pri reševanju nalog,
– znajo predstaviti točke in premice v prostoru,
– razvijajo prostorsko predstavo,
– znajo predstaviti ravnine v prostoru,
– spoznajo vektorje,
– uporabljajo vektorje za reševanje problemov v ravnini in prostoru,
– znajo grafično in računsko računati z vektorji,
– spoznajo koordinatni sistem v prostoru in dobijo predstavo o njem,
– znajo prepoznavati naraščajočo, padajočo, sodo, liho, injektivno, surjektivno in bijektivno funkcijo,
– poznajo zvezo med transformiranim grafom funkcije in enačbo tega grafa,
– znajo k dani funkciji poiskati inverzno funkcijo

POTENCE IN KORENI
Dijak ob pomoči učitelja, pomanjkljivo, z več napakami in nestrokovnim izražanjem:
– znajo računati s potencami in s koreni z različnimi zapisi,
– poznajo povezavo med različnimi zapisi potenc in korenov.

KVADRATNA FUNKCIJA
Dijak ob pomoči učitelja, pomanjkljivo, z več napakami in nestrokovnim izražanjem:
– znajo zapisati kvadratno funkcijo pri različnih podatkih,
– poznajo povezavo in pretvarjanje med različnimi zapisi kvadratne funkcije,
– znajo narisati graf kvadratne funkcije,

– znajo iz grafa kvadratne funkcije razbrati njene lastnosti: naraščanje, padanje, pozitivnost, negativnost, lokalni ekstrem,
…,
– znajo rešiti probleme, ki se nanašajo na uporabo kvadratne funkcije, enačbe in neenačbe.

KOMPLEKSNA ŠTEVILA
Dijak ob pomoči učitelja, pomanjkljivo, z več napakami in nestrokovnim izražanjem:
– znajo uporabljati povezavo med točkami v ravnini in kompleksnimi števili,
– znajo v kompleksni ravnini upodobiti množico točk, ki ustrezajo danim pogojem,
– znajo računati s kompleksnimi števili.

EKSPONENTNA IN LOGARITEMSKA FUNKCIJA
Dijak ob pomoči učitelja, pomanjkljivo, z več napakami in nestrokovnim izražanjem:
– znajo uporabljati inverznost med eksponentno in logaritemsko funkcijo,
– znajo uporabljati logaritme za reševanje eksponentnih enačb,
– znajo smiselno uporabljati kalkulator,
– prepozna predpis in osnovne lastnosti eksponentne funkcije ter nariše graf preproste eksponentne funkcije,
– reši preproste eksponentne enačbe,
– pozna pojem logaritma,
– pozna predpis in osnovne lastnosti logaritemske funkcije in nariše graf preproste eksponentne funkcije,
– uporablja pravila za računanje z logaritmi, ter zna uporabljati žepno računalo pri računanju logaritmov,
– zna reševati preproste logaritemske enačbe, tudi grafično.

GEOMETRIJA (3. letnik) Dijak:
– spoznajo pojem merjenja v geometriji: ploščina, višina, obseg,…
– s pojmi merjenja v geometriji znajo računati in jih uporabljati tudi v različnih nalogah.
– zna uporablja lastnosti pokončnih teles: prizme, valja, piramide in stožca, ter lastnosti krogle.
– zna pri ustreznih danih podatkih na preprostih primerih za dano telo izračuna višino telesa, stranski in osnovni rob, telesno diagonalo, plašč, ploščino osnega preseka, površino in prostornino.
– zna izračunati kote, ki jih med seboj oklepajo robovi ali ploskve geometrijskega telesa s pomočjo žepnega računala.

TRIGONOMETRIJA
Dijak:
– pozna definicije kotnih funkcij v pravokotnem trikotniku in jih uporablja na preprostih primerih,
– zna prikazati kotne funkcije v enotski krožnici,

– zna s kotno funkcijo ostrega kota izrazi kotno funkcijo poljubnega kota,
– zna uporabljati zveze med kotnimi funkcijami komplementarnih in suplementarnih kotov,
– zna uporabljati zveze med kotnimi funkcijami istega kota,
– zna narisati graf funkcij sinus, kosinus, tangens in kotangens, tudi funkcije oblike f (x) = Asin(ωx) in f (x) = Acos(ωx),
– zna uporabljati obrazce za adicijske izreke na preprostih primerih,
– zna uporabiti obrazce za izračun dvojnih kotov,
– zna izračunati naklonski kot premice in kot med premicama.

POLINOMI IN RACIONALNA FUNKCIJA
Dijak:
– prepozna polinom z realnimi koeficienti in mu določi stopnjo, vodilni koeficient in konstantni člen,
– sešteva, odšteva, množi in deli polinome,
– uporablja izrek o deljenju polinomov,
– poišče ničle polinomov,
– uporablja Hornerjev algoritem za iskanje ničel, deljenje z linearnim polinomom in določa vrednost polinoma pri danem x,
– nariše graf polinoma,
– pozna definicijo racionalne funkcije in njen predpis,
– določi ničle, pole in asimptoto racionalne funkcije ter nariše njen graf,
– reši preproste racionalne enačbe in neenačbe.

KRIVULJE 2. REDA
Dijak:
– prepozna enačbe posameznih funkcij drugega reda – krožnica, elipsa, hiperbola, ter parabola.
– zna iz enačbe zapisati predpis krivulje, ter jo tudi narisati.
– zna poiskati presečišča med krivuljami.

KOMBINATORIKA
Dijak:
– zna narisati kombinatorično drevo za dani preprosti primer.
– zna izračunati n!, in vrednost binomskega simbola.
– razlikuje med posameznimi kombinatoričnimi pojmi in zna uporabljati obrazce.
– zna razviti (poljubno) potenco binoma.

VERJETNOST

Dijak:
– zna računati z dogodki in poiskati vse dogodke nekega poskusa.
– zna izračunati verjetnost danega dogodka in temu dogodku nasprotnega dogodka.
– zna izračunati vsoto dogodkov in produkt dogodkov.

STATISTIKA
Dijak:
– zna pojasniti osnovne pojme statistike: statistična enota, vzorec, populacija, statistična spremenljivka, frekvenčni razred, frekvenca, histogram, frekvenčni kolač.
– zna podatke urediti in jih grupirati.
– zna podatke grafično prikazati.
– zna izračunati povprečno vrednost, varianco in standardni odklon.

ZAPOREDJA
Dijak:
– pozna definicijo zaporedja in zna napisati nekaj členov zaporedja, če je dan splošni člen.
– zna določiti lastnosti zaporedja: pogoj za naraščanje in padanje zaporedja, ter pogoja za omejenost zaporedja.
– zna narisati graf zaporedja.
– pozna in zna uporabiti pogoja za aritmetično in geometrijsko zaporedje, izračunati diferenco in splošni člen pri danih podatkih.
– zna zapisati splošni člen, zvezo med poljubnima členoma ter obrazec za vsoto prvih n aritmetičnega in geometrijskega zaporedja. Vse naštete obrazce zna uporabiti na preprostih primerih.
– zna izračunati aritmetično sredino in geometrijsko sredino.
– zna izračunati vsoto neskončne geometrijske vrste.

ODVOD
Dijak:
– zna določiti vodoravno asimptoto grafa funkcije, če le-ta obstaja.
– pozna tabelo odvodov elementarnih funkcij.
– zna zapisati enačbo tangente na krivuljo v dani točki , ki leži na krivulji.
– zna izračunati kot med krivuljama.
– zna uporabljati pravila za računanje odvoda.
– zna s posrednim odvajanjem izračunati odvod sestavljene funkcije.
– zna z uporabo odvoda poiskati stacionarne točke, določiti intervale naraščanja in padanja, ekstreme in narisati graf funkcije.

INTEGRAL
Dijak:
– pozna tabelo nedoločenih integralov elementarnih funkcij.
– zna uporabljati pravila za integriranje.
– zna izračunati integrale nekaterih preprostih funkcij.
– zna izračunati ploščino lika med krivuljama.
– zna smiselno povezati znanje iz prejšnjih let z novimi vsebinami.

Tuji jeziki

LETNIK: 1., 2., 3., 4.

TUJI JEZIK (angleščina)
TUJI JEZIK (nemščina, španščina, ruščina)

LETNIK: 2., 3.

TUJI JEZIK (španščina, italijanščina, nemščina, francoščina, ruščina, kitajščina)