Ocenjevanje je vrednotenje doseženega znanja in se opravi po utrjevanju in preverjanju učnih vsebin. Dijaki morajo biti vnaprej pisno seznanjeni s kriteriji vseh oblik ocenjevanja pri slovenščini, kjer se dijakovo znanje preverja pisno in ustno.

 

Za dijake Gimnazije Celje – Center veljajo določila, zapisana v Pravilniku o ocenjevanju v srednjih šolah. Ustno ocenjevanje izvajamo kot vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja.

 

 

Kriteriji za ustno ocenjevanje znanja pri slovenščini

 

Za oceno odlično (5)

Dijak dobro pozna učno snov, določeno z učnim načrtom, pravilno odgovarja na učiteljeva vprašanja, odgovore samostojno in poglobljeno razloži, utemelji, argumentira. Dosledno se izraža v knjižnem jeziku, njegovo besedišče je bogato. V pogovoru je sproščen, odgovarja tekoče, upošteva kulturo dialoga – gleda sogovorniku v oči, če se zmoti, se opraviči, če vprašanja ni razumel, prosi učitelja, da ga ponovi.

 

Za oceno prav dobro (4)

Dijak pravilno odgovarja, vendar pri razlagi in utemeljevanju ni samostojen, ampak potrebuje učiteljevo pomoč. Skoraj dosledno upošteva pravila knjižne izreke, napake samostojno in sproti popravlja in upošteva kulturo dialoga.

 

Za oceno dobro (3)

Dijak pravilno odgovarja, vendar kljub učiteljevi pomoči slabše utemeljuje in argumentira. Pogosto iz knjižnega jezika preide v pogovornega, pomaga si z mašili, napake ob opozorilu popravlja. V dialogu ni sproščen, opazna je trema, dialog ni tekoč, kultura dialoga je nepopolna.

 

Za oceno zadostno (2) minimalni standard

Dijak kljub učiteljevi pomoči le delno odgovarja na vprašanja, znanje je zgolj reproduktivno. Iz knjižnega jezika pogosto preide v neknjižne zvrsti. Uporablja mašila, napak največkrat ne popravi. Odgovarja tiho, nejasno, nesproščeno.

 

Za oceno nezadostno (1)

Dijak ne odgovarja kljub učiteljevi pomoči. Izraža se v neknjižnem jeziku, napak kljub opozorilu ne popravi. Uporablja mašila, odgovarja nejasno, tiho, nesproščeno.

 

Kriteriji za pisno ocenjevanje znanja pri slovenščini

 

Pisno ocenjevanje izvajamo kot vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja in kot vrednotenje pisnega izdelka.

Na ta način lahko ocenjujemo znanje jezika po jezikovnih ravninah ali književnosti

(značilnosti obdobja, literarne smeri, literarne zvrsti in vrste, o avtorju, motivno-tematska analiza besedil, slogovno-oblikovne lastnosti besedil).

Preverjamo lahko reprodukcijo, analizo, sintezo, vrednotenje in uporabo.

Na oceno lahko vplivajo tudi jezikovne napake.

Naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno

možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik. Pri ocenjevanju pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

 

Kriteriji za točkovnik:

od 50 do 62 %  zadostno

od 63 do 75 %  dobro

od 76 do 88 %  prav dobro

od 89 do 100 %  odlično

 

 

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ŠOLSKIH NALOG V 1. IN 2. LETNIKU VSEH TREH PROGRAMOV

 

Kriteriji za ocenjevanje šolske naloge v prvem in drugem letniku

 

1. Vsebina

 

Za oceno odlično (5)

Obravnavanje izhodiščne teme je zanimivo, prepričljivo in izvirno. Dijak pristopa k njej z več različnih gledišč. Na koncu izpelje ustrezne zaključke.

 

Za oceno prav dobro (4)

Dijak snov pozna in jo razume. K temi pristopa problemsko. Lahko se opira na učno gradivo in pride do samostojnih sklepov. Zmožen je zavzeti osebno stališče do obravnavane problematike.

 

Za oceno dobro (3)

Vsebina je povezana z izhodiščno temo. Dijak snov pozna in razume, a so možne vrzeli. Temo obravnava neproblemsko, prevladuje reprodukcija gradiva. Vrednotenje je le doživljajsko. Poskusi analize in primerjave so šibki.

 

Za oceno zadostno (2) minimalni standard

Poznavanje snovi je skromno. Gre le za obnavljanje vsebine književnega besedila in reprodukcijo učnega gradiva. Analitičnega pristopa z razlaganjem ni. Dijakovo faktografsko znanje je sicer zadovoljivo, a je tudi precej nebistvenih podatkov.

 

 

Za oceno nezadostno (1)

Med vsebino besedila in izhodiščno temo besedila ni smiselne povezanosti. Besedilo obravnava naslovno temo zelo poenostavljeno, poznavanje snovi je skromno in površno. Veliko je nebistvenih podatkov.

 

1. Jezikovna pravilnost, slog in zgradba

 

Za oceno odlično (5)

Zgradba besedila je ustrezna, včasih tudi izvirna. Besedilo je koherentno. Besedišče je bogato, vsebuje subjektivne besedne zveze, povezane z literarnimi termini. Jezikovnih napak skoraj ni.

 

Za oceno prav dobro (4) Besedilo je ustrezno členjeno. Posamezni deli so izvirni. Termini so ustrezno uporabljeni. Dijak obvlada tudi zapletene povedi. Njegovo pisno izražanje je tekoče, jasno, jedrnato in logično. Besedilo vsebuje nekaj lažjih jezikovnih napak.

 

Za oceno dobro (3)

V besedilu prevladuje smiselna povezava odstavkov. Raba strokovnih izrazov ni vedno ustrezna. Izražanje je v celoti logično. V besedilu so slovnične in pravopisne napake.

 

Za oceno zadostno (2) minimalni standard

Zunanja zgradba ne ustreza v celoti notranji. Pogoste so nepotrebne ponovitve povedanega. Besedišče je revno in stereotipno, dopolnjujejo ga nerazumljeni ali slabo razumljeni strokovni izrazi. Izražanje je slogovno šibko. Precej je jezikovnih napak, veliko grobih.

 

Za oceno nezadostno (1)

Veliko je različnih ali ponavljajočih se enakih pravopisnih in slovničnih napak. Dijak ne obvlada tvorbe zahtevnejših povedi. Besedilo ni ne notranje (vsebinsko) ne zunanje (odstavki) ustrezno členjeno.

 

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ESEJA V TRETJEM IN ČETRTEM LETNIKU

 

Izdelani so kriteriji za celostno (holistično) ocenjevanje in to na osnovi meril za celostno ocenjevanje šolskega eseja na maturi.

 

Merila za analitično oceno zadnjega eseja v četrtem letniku, ki ga ocenimo tudi tako kot na maturi, pa strukturiramo za vsako nalogo posebej, kot to zahtevajo (problemsko zastavljena) navodila. Število točk pretvorimo v ocene, upoštevajoč sprejete meje za številčne ocene. Meja za zadostno oceno je 50 %.

Izdelane kriterije upoštevajo vse učiteljice slovenščine na Gimnaziji Celje – Center.

 

Vsebina, jezikovna pravilnost, slog, zgradba

 

Za oceno odlično (5)

Obravnavanje izhodiščne teme je zanimivo, prepričljivo, zrelo, tudi izvirno. Dijak pristopa k njej z več različnih gledišč. Na koncu izpelje ustrezne zaključke. Dijak obvlada primerjavo, sintetiziranje in vrednotenje.

Besedilo je koherentno. Zgradba je ustrezna, včasih tudi izvirna. Besedišče je bogato, vsebuje subjektivne besedne zveze, povezane z literarnimi termini. Dijak obvlada tudi zahtevna skladenjska in besedilotvorna pravila. Jezikovnih napak skoraj ni.

 

Za oceno prav dobro (4)

Dijak snov pozna in razume. K temi pristopa problemsko. Pri primerjavi literarnih prvin se lahko opira na študijsko gradivo in pride do samostojnih sklepov. Svoje trditve logično izpeljuje. Zmožen je zavzeti osebno stališče do obravnavane problematike.

Besedilo je koherentno in prepričljivo. Posamezni deli so izvirni. Besedilo je ustrezno členjeno. Termini so ustrezno uporabljeni. Dijak obvlada zapleteno zložene povedi. Njegovo izražanje je tekoče, jasno, jedrnato, logično. Besedilo vsebuje lažje jezikovne napake.

 

Za oceno dobro (3)

Vsebina je povezana z izhodiščno temo. Dijak snov pozna in razume, a so možne vrzeli v faktografskem znanju. Temo obravnava neproblemsko, prevladuje reprodukcija gradiva. Vrednotenje je doživljajsko, so pa tudi poskusi analize in primerjave.

Besedilo je koherentno in ustrezno členjeno. Prevladuje smiselna povezava odstavkov. Raba strokovnih izrazov ni vedno ustrezna. Izražanje je v celoti logično. V besedilu so posamezne slovnične in pravopisne napake, vendar težjih napak skoraj ni oziroma se ne ponavljajo.

 

Za oceno zadostno (2), minimalni standard

Poznavanje snovi je skromno. Gre za obnavljanje književnega besedila. Dijakovo faktografsko znanje je sicer zadovoljivo, a je tudi precej nebistvenih podatkov. Razlaganja ni. Vrednotenje je na ravni doživljajskega opisa. Primerjava literarnih sestavin je poenostavljena in površna.

Zunanja zgradba ne ustreza v celoti notranji. Pogoste so nepotrebne ponovitve povedanega. Besedišče je revno in stereotipno, nefunkcionalno ga dopolnjuje nerazumljeni ali slabo razumljeni strokovni izrazi. Izrazno je nasploh nerodno. Precej je jezikovnih napak, vendar so grobe napake redkejše od lažjih.

 

Za oceno nezadostno (1)

Med vsebino in izhodiščno temo besedila ni dovolj smiselne povezanosti. Vsebina besedila je bolj ali manj povezana s temo, a je kakovost ubeseditve na tako nizki ravni, da ne ustreza standardu zahtevanega. Besedilo obravnava naslovno temo zelo poenostavljeno, poznavanje snovi je skromno in površno. Veliko je nebistvenih podatkov, ki se ne zahtevajo, ni pa relevantnih.

Veliko je različnih ali ponavljajočih se enakih pravopisnih in slovničnih napak. Dijak ne obvlada tvorbe zahtevnejših povedi in pravil nadpovedne skladnje. Besedilo ni ne notranje (vsebinsko) ne zunanje (odstavki) ustrezno členjeno.

 

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE GOVORNEGA NASTOPA

 

Pomenska sestava 

 

nezadostno (1) 

Dijak ni pripravil govornega nastopa, govorni nastop ne ustreza besedilni vrsti,  razvijanje teme je nelogično in neustrezno, besedilo ni smiselno in vsebinsko zaokroženo. 

 

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD 

Besedilna vrsta je sicer ustrezna, vendar je razvijanje teme nerodno in površno,  besedilo je sicer pretežno smiselno, vendar v celoti ni koherentno. 

 

dobro (3) 

Besedilna vrsta je ustrezna,  razvijanje teme je logično, vendar pa je tema obravnavana precej skromno, besedilo je smiselno in vsebinsko zaokroženo. 

 

prav dobro (4) 

Besedilna vrsta je ustrezna, razvijanje teme je logično, tema je obravnavana zanimivo, deloma tudi poglobljeno besedilo je smiselno in vsebinsko zaokroženo. 

 

odlično (5) 

Besedilna vrsta je ustrezna, razvijanje teme je logično, tema je obravnavana zanimivo in poglobljeno, lahko tudi izvirno, besedilo je smiselno in vsebinsko zaokroženo. 

 

Pragmatična sestava 

 

nezadostno (1) 

Dijak ne upošteva okoliščin, predvsem naslovnika, ne vzpostavlja stika s sošolci, je tog, ne vključuje nebesednih prvin.  

 

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD  

Dijak delno upošteva okoliščine, vendar je razvijanje teme nerodno in površno, besedilo je sicer pretežno smiselno, vendar v celoti ni koherentno. 

 

dobro (3) 

Dijak upošteva okoliščine, vzpostavi stik s sošolci in je večinoma sproščen, govori tekoče, na nekaterih mestih zna ustrezno vključiti prvine nebesednega jezika. 

 

prav dobro (4) 

Dijak dobro upošteva okoliščine, hitro vzpostavi stik s sošolci, je sproščen  in prepričljiv, spretno vključuje tudi prvine nebesednega jezika. 

 

odlično (5) 

Dijak zavestno in suvereno upošteva okoliščine, samozavestno vzpostavlja stik s sošolci, je prepričljiv, govori tekoče in zanimivo, izjemno spretno vključuje prvine nebesednega jezika. 

 

 

Besedno-slovnična 

 

nezadostno (1) 

Dijakovo besedišče je skromno, uporablja veliko mašil in splošnih izrazov, pogoste so slovnične napake, povedi so zgradbeno skromne, tudi nelogične. 

 

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD 

Dijakovo besedišče je sicer skromno, še vedno je precej splošnih izrazov, vendar pa so povedi zgradbeno večinoma ustrezne, pojavljajo se posamezne slovnične napake. 

 

dobro (3) 

Dijakovo besedišče je primerno, ponavljanja izrazov skoraj ni, povedi so logično in zgradbeno ustrezne, so pa posamezne slovnične napake. 

 

prav dobro (4) 

Dijakovo besedišče je precej bogato, povedi so večinoma tudi zgradbeno zahtevnejše, slovnične napake so redke. 

 

odlično (5) 

Dijakovo besedišče je bogato, povedi so logične in zahtevne, slovničnih napak ni, oziroma se jih dijak sam zave in jih takoj popravi. 

 

 

Tvarna 

 

nezadostno (1) 

Dijak na govorni nastop ni pripravljen, preveč si pomaga s pisno predlogo, govorjenje je nerazločno, pogovorno/žargonsko/ slengovsko/narečno, pravorečne norme ne upošteva.  

 

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD  

Dijak se je besedilo naučil na pamet, pri govorjenju se mu pogosto zatika, govori nerazločno, pravorečno normo delno upošteva. 

 

dobro (3) 

Dijak govori prosto, večinoma razločno in razumljivo, smiselno poudarja bistvene vsebinske prvine, pravorečno normo večinoma upošteva. 

 

prav dobro (4) 

Dijak govori prosto, razločno in razumljivo, smiselno poudarja bistvene vsebinske prvine, ima nekaj težav pri upoštevanju pravorečnih pravil. 

 

odlično (5) 

Dijak govori prosto, razločno in razumljivo, smiselno in prepričljivo poudarja bistvene vsebinske prvine, suvereno upošteva pravorečno normo. 

 

Negativno oceno (nezadostno (1)) dobi dijak, ki ne dosega minimalnih standardov znanja. 

 

 

OCENJEVANJE NA POPRAVNIH, PREDMETNIH IN DOPOLNILNIH IZPITIH

 

1. Vsi dijaki opravljajo izpit iz maternega jezika pisno in ustno.
2. Pisni izpit traja 60 minut in lahko zajema snov iz književnosti ali jezika. Tretješolci pišejo pisno nalogo 60 ali 90 minut (po presoji učitelja). Četrtošolci pišejo vodeno interpretacijo ali test iz izbranih poglavij iz književnosti in/ali jezika, in sicer 60 minut.
3. Ustni del izpita traja največ 20 minut. Dijak ima lahko največ 15 minut za pripravo na ustni izpit. Dijak lahko enkrat zamenja listek z vprašanji.
4. Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.
5. Pisni del izpita predstavlja 50 %, ustni del izpita 50 % ocene celotnega izpita.
6. Pisne naloge in ustna vprašanja odobri strokovni aktiv, vendar pa pisne naloge in listke z vprašanji pripravi vsak učitelj sam.

 

 

KRITERIJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA DOMAČEGA BRANJA

Nabor besedil za domače branje je sestavni del Letnega učnega načrta in je za dijake obvezen. Seznam vsako leto uskladimo znotraj aktiva in ga aktualiziramo (tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje in projekt Rastem s knjigo). Domače branje lahko preverimo pisno ali ustno in dijaku znanje tudi ocenimo. Ocene, ki jih lahko pridobijo, so od 1 do 5. Domače branje je lahko tudi sestavni del šolskih nalog (esejev).

 

KRITERIJI ZA USTNO OCENJEVANJE ZNANJA PRI DOMAČEM BRANJU

 

Za oceno odlično (5)

Dijak dobro pozna učno snov, določeno z učnim načrtom, pravilno odgovarja na učiteljeva vprašanja, odgovore samostojno in poglobljeno razloži, utemelji, argumentira. Dosledno se izraža v knjižnem jeziku, njegovo besedišče je bogato. V pogovoru je sproščen, odgovarja tekoče, upošteva kulturo dialoga – gleda sogovorniku v oči, če se zmoti, se opraviči, če vprašanja ni razumel, prosi učitelja, da ga ponovi.

 

Za oceno prav dobro (4)

Dijak pravilno odgovarja, vendar pri razlagi in utemeljevanju ni samostojen, ampak potrebuje učiteljevo pomoč. Skoraj dosledno upošteva pravila knjižne izreke, napake samostojno in sproti popravlja in upošteva kulturo dialoga.

 

Za oceno dobro (3)

Dijak pravilno odgovarja, vendar kljub učiteljevi pomoči slabše utemeljuje in argumentira. Pogosto iz knjižnega jezika preide v pogovornega, pomaga si z mašili, napake ob opozorilu popravlja. V dialogu ni sproščen, opazna je trema, dialog ni tekoč, kultura dialoga je nepopolna.

 

Za oceno zadostno (2), minimalni standard

Dijak kljub učiteljevi pomoči le delno odgovarja na vprašanja, znanje je zgolj reproduktivno. Iz knjižnega jezika pogosto preide v neknjižne zvrsti. Uporablja mašila, napak največkrat ne popravi. Odgovarja tiho, nejasno, nesproščeno.

 

Za oceno nezadostno (1)

Dijak ne odgovarja kljub učiteljevi pomoči. Izraža se v neknjižnem jeziku, napak kljub opozorilu ne popravi. Uporablja mašila, odgovarja nejasno, tiho, nesproščeno.

Kriteriji za pisno ocenjevanje

Pisno ocenjevanje domačega branja izvajamo kot vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja in kot vrednotenje pisnega izdelka.

Na ta način lahko ocenjujemo znanje jezika po jezikovnih ravninah ali književnosti (značilnosti obdobja, literarne smeri, literarne zvrsti in vrste, o avtorju, motivno-tematska analiza besedil, slogovno-oblikovne lastnosti besedil).

Preverjamo lahko reprodukcijo, analizo, sintezo, vrednotenje in uporabo.

Na oceno lahko vplivajo tudi jezikovne napake. Naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik. Pri ocenjevanju pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

 

Poleg obveznih načinov in oblik ocenjevanja znanja, določenih v načrtu ocenjevanja znanja, se doseganje standardov znanja in učnih ciljev lahko ocenjuje tudi z vajami, s seminarskimi in drugimi nalogami, z izdelki oziroma storitvami, zagovori, nastopi, mapo dosežkov in podobno.

 

Kriteriji za točkovnik:

od 50 do 62 %  zadostno (2)

od 63 do 75 %  dobro (3)

od 76 do 88 %  prav dobro (4)

od 89 do 100 %  odlično (5)

 

Pri zaključeni oceni učitelj upošteva ocene za teste, kontrolne naloge, literarne spise, eseje, ustne ocene, ocene za tekmovanje za Cankarjevo priznanje ter napredek dijaka med šolskim letom. Ocene govornih nastopov, ocene za nagrado na natečaju, za opravljeno bralno značko in motivacijske ocene za druge dejavnosti (v e-redovalnici so te ocene označene z rjavo barvo) učitelj pri zaključevanju upošteva, če je dijak ob koncu šolskega leta med oceno.

Dijake seznanimo s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

Pri matematiki bodo dijaki pridobivali ocene pisno in ustno, dijaki pa lahko pridobijo tudi oceno s tekmovanja in projektov.

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku aktiva učiteljev matematike dne, 28. 8. 2024 in veljajo od 1. 9. 2024 dalje.

PISNO OCENJEVANJE

• V šolskem letu pišemo od tri do šest pisnih nalog.
• Število nalog je časovno usklajeno s trajanjem šolske ure.
• Pisna naloga lahko vsebuje vprašanja iz teorije.
• Naloge so enake ali po zahtevnosti enakovredne nalogam v predpisanih učbenikih, zbirkah vaj, maturitetnih preizkusih ali tistim, ki smo jih naredili pri pouku.
• Pisna naloga mora vsebovati oddelek, razred, datum, točkovno vrednost posameznih nalog in kriterij za porazdelitev ocen.

ocena	meja v %
nezadostno (1)	od 0 do 49
zadostno (2)	od 50 do 62
dobro (3)	od 63 do 75
prav dobro (4)	od 76 do 88
odlično (5)	od 89 do 100

• Dijaki prvih letnikov (razen tistih z ustrezno pedagoško pogodbo) pri pisnih nalogah ne smejo uporabljati računal.

 

USTNO OCENJEVANJE

Dijaki bodo v šolskem letu ustno ocenjeni vsaj enkrat. Ustno ocenjevanje se izvaja kot vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja. Dijaki se na ustno ocenjevanje lahko pripravljajo tudi v klopi z reševanjem nalog na list.

 

OPISNI KRITERIJI OCENJEVANJA

• Ocena odlično (5):
  • popoln odgovor/prikaz razumevanja z jasno, nedvoumno in suvereno razlago,
  • po potrebi vključi jasen, preprost slikovni prikaz,
  • učinkovito komunicira,
  • kaže dobro razumevanje problema, matematičnih idej in procesov,
  • zazna vse pomembne elemente problema,
  • lahko vključi primere ali nasprotne primere,
  • razlago po potrebi podkrepi z močnimi argumenti.

• Ocena prav dobro (4):
  • skoraj popoln odgovor s smiselno razlago,
  • po potrebi vključi ustrezen slikovni prikaz,
  • učinkovito komunicira, če je potrebno,
  • kaže razumevanje problema, matematičnih idej in procesov,
  • zazna najpomembnejše elemente problema,
  • razlaga z ustreznimi argumenti,
  • manjša pomoč profesorja.

• Ocena dobro (3):
  • zadovoljivo reši problem, lahko tudi ob pomoči profesorja,
  • razlage niso povsem jasne,
  • argumenti so nepopolni,
  • po potrebi vključuje slikovni prikaz, ki pa ni popoln in/ali ustrezen v celoti,
  • razume osnovne matematične ideje in procese,
  • ideje uporablja učinkovito.

• Ocena zadostno (2):
  • ustrezen začetek reševanja problema, lahko tudi s pomočjo učitelja, a ga ne zaključi in/ali obide pomembne dele problema,
  • lahko kaže nepopolno razumevanje matematičnih idej in procesov,
  • z računskimi napakami, ki niso posledica napačne uporabe računskih pravil,
  • lahko napačno uporablja in/ali ne uporablja matematičnih enot,
  • odgovor lahko kaže neustrezno strategijo reševanja problema.

• Ocena nezadostno (1):
  • razlaga je nerazumljiva,
  • slikovni prikaz je nejasen ali povsem napačen,
  • ne kaže razumevanja za problemsko situacijo,
  • z osnovnimi, tudi grobimi računskimi napakami,
  • poskus razlage ne odraža problema,
  • problemska situacija je neustrezno predstavljena,
  • v nalogi ne zazna ustrezne informacije,
  • problema ne poskusi rešiti,
  • ne pozna tem, s katerimi je problem povezan.

 

 

OCENA S TEKMOVANJ

Dijak lahko pridobi odlično oceno za uvrstitev na državno tekmovanje.

Pri ostalih tekmovalcih člani aktiva vsako leto sprejmemo sklep o ocenah za vsako tekmovanje posebej.

 

OCENA PROJEKTNEGA DELA

Dijak lahko pridobi oceno projektnega dela pri različnih projektih. Glede na kriterije, ki jih ima mentor pri projektu se vpiše ocena in nanjo aktiv učiteljev matematike ne vpliva, upošteva pa se kot enakovredna ocena v primeru, ko je dijak sicer pozitiven.

 

OCENJEVANJE NA IZPITIH

• Popravne, predmetne in dopolnilne izpite sestavljamo skupaj in so enaki za posamezne letnike oziroma smeri, razen v posebnih primerih (npr. nepredelana snov v posameznem oddelku).
• Izpiti so sestavljeni iz pisnega in ustnega dela.
• Pisni del vsebuje naloge iz snovi, ki je bila predelana v šolskem letu. Traja 90 minut.
• Ustni del izpita izvedemo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Šolskimi pravili ocenjevanja.
• Na listkih z vprašanji so poleg nalog tudi teoretična vprašanja iz snovi, ki je bila predelana v šolskem letu.
• Pisni del izpita je vreden 60 %, ustni pa 40 % skupne ocene, ki se določi po naslednji lestvici:

ocena	meja v %
nezadostno (1)	od 0 do 49
zadostno (2)	od 50 do 62
dobro (3)	od 63 do 75
prav dobro (3)	od 76 do 88
odlično (5)	od 89 do 100

 

ANGLEŠKI JEZIK

LETNIK: 1., 2., 3., 4.

 

1. Dijaki so seznanjeni s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.
2. Učitelj pripravi v vsakem ocenjevalnem obdobju en pisni izdelek ali več in jih ovrednoti.

 

1. V vsakem sklopu mora dijak pridobiti najmanj dve pozitivni oceni – najmanj eno pisno in eno ustno – ter izpolniti ostale zahteve pri predmetu tuji jezik, s katerimi ga je seznanil učitelj na začetku pouka. V nasprotnem primeru dijak ni ocenjen pozitivno.

 

4. V 4. letniku morajo dijaki v maturitetni skupini pridobiti poleg štirih pisnih ocen tudi dve ustni oceni. Dijaki so po maturitetnih kriterijih ocenjeni za govorni nastop in za izpitne teme ter obravnavano snov.

 

1. Merila za vrednotenje:

 

Merila pri vrednotenju pisnih nalog so praviloma naslednja:

 

0%  –  49%                  nezadostno (1)

50%  –  64%                  zadostno (2)

65%  – 79%                   dobro (3)

80%  – 89%                   prav dobro (4)

90% – 100%                   odlično (5)

 

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, razred, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik.

 

Ustno vrednotenje:

Odlično (5)

 

USTNA KOMUNIKACIJA je povsem samostojna in v celoti ustreza zastavljenim vprašanjem. Dijak se pravilno odziva na pobude oziroma spremembe med pogovorom. Zelo dobro pozna tematiko, povratna informacija je jasna, dijak navaja izvirne primere, išče drugačne rešitve problema, upošteva logično zaporedje. Pogovor poteka naravno, brez daljših premorov. Dijak spretno uporablja pestra in obravnavana izrazna sredstva, raba jezika je pravilna, prav tako izgovorjava. Dijak kaže zanimanje za učenje in delo.

 

Prav dobro (4)

 

USTNA KOMUNIKACIJA ustreza zastavljenim vprašanjem in je večinoma samostojna. Dijak se odziva manj samostojno in prilagodljivo. Razume bistvo pojmov, dobro pozna učno snov, navaja primere iz lastnih izkušenj, upošteva logično zaporedje, vendar je njegov nastop krajši. Uporablja ustrezna izrazna sredstva, besedišče je manj bogato, raba jezika ni povsem pravilna, napačno uporablja predvsem zahtevnejše jezikovne strukture. Izgovorjava je dobra. Pogovor poteka z občasnimi premori.

 

Dobro (3)

 

USTNA KOMUNIKACIJA je glede na zastavljena vprašanja primerna, a le delno samostojna. Dijak se izraža manj prepričljivo, usvojil je le temeljna znanja. Pridobljeno znanje zna uporabljati pri reševanju enostavnejših nalog, potrebuje pomoč učitelja, ki ga v pogovoru usmerja s krajšimi vprašanji. Učne vsebine zna razložiti na stopnji razumevanja. Nastop je kratek, v pogovoru ni vedno logičnega zaporedja. Dijak dela več oblikoslovnih in skladenjskih napak, ki pa ne otežujejo razumevanja. Izgovorjava je sprejemljiva, z nekaj napakami in daljšimi premori.

 

Zadostno (2)

 

USTNA KOMUNIKACIJA je mogoča je v omejenem obsegu. Govorni nastop je kratek in nepovezan. Dijak ima osnovna temeljna znanja in zna rešiti preproste naloge. Pojme razume na stopnji prepoznavanja. Besedišče je zelo skromno, včasih neustrezno. Oblikoslovne in skladenjske napake so tako pogoste, da otežujejo razumevanje. Izgovorjava je nezanesljiva. Dijak potrebuje za odzivanje več časa, premori v pogovoru so pogosti in daljši. Dijak se le s težavo odziva na vzpodbude sogovornika, potrebuje veliko pomoči učitelja, ki ga v pogovoru usmerja in mu pomaga s podvprašanji. Ustne in pisne naloge so enakovredne.

 

Nezadostno (1)

 

Dijak, ki v določenem učnem sklopu ni dosegel  pozitivne ocene pri pisnem in/ali ustnem vrednotenju, ni dosegel minimalnega standarda in je ocenjen nezadostno.

 

K zahtevam za izpolnitev minimalnega standarda za pozitivno oceno v posameznem učnem sklopu lahko sodi tudi govorni nastop. O tem, ali bodo dijaki v posameznem učnem sklopu za dosego nivoja minimalnega standarda morali izdelati govorni nastop, odloči učitelj na začetku ocenjevalnega obdobja.

 

Če dijak do dogovorjenega roka ne opravi obveznosti, je neocenjen.

 

Dijak, ki v prvem ocenjevalnem obdobju neocenjen ali negativen, pridobiva pozitivno oceno v naslednjem ocenjevalnem obdobju v skladu z rokom, ki ga določa pravilnik o ocenjevanju.

 

Dijak, ki je pri posameznem učnem sklopu ocenjen nezadostno, mora najpozneje do konca pouka pridobiti pozitivne ocene pri vseh učnih sklopih, sicer ostaja negativen in mora opravljati popravni izpit.

 

Če dijak do konca pouka ne opravi vseh obveznosti, je neocenjen in opravlja dopolnilni izpit.

 

1. Oblikovanje zaključne ocene:

 

• Zaključna ocena ni nujno aritmetična sredina ocen pridobljenih med šolskim letom. Pri oblikovanju zaključne ocene učitelj lahko upošteva sodelovanje pri urah, izdelovanje domačih nalog, zavzetost za delo, prinašanje pripomočkov za pouk, prizadevanje za boljši uspeh, vestnost itd. Domače naloge so obvezne in lahko vplivajo na oblikovanje končne ocene.

 

• Dijak, ki ni pridobil pozitivnih ocen v vseh sklopih, ima zaključno oceno nezadostno.

1. Naloge na popravnem izpitu iz tujega jezika so praviloma enotne za vse dijake posameznega razreda. Pripravijo jih učitelji tujega jezika, katerih učenci opravljajo izpit. Pisni del izpita traja od 60 do 90 minut. Kriteriji ocenjevanja so enaki kot pri pisnem ocenjevanju med šolskim letom (glej točko 3 – merila za ocenjevanje – pisno). Ustni del izpita je sestavljen iz vprašanj iz treh različnih tematskih sklopov. Pisni del predstavlja 70%, ustni pa 30% končne ocene izpita.

 

NAGRAJEVANJE Z OCENAMI ZA POSEBNE DOSEŽKE

Dijak dobi nagradno oceno (odlično 5) za dosežke na tekmovanjih in sodelovanje pri projektih. Aktiv učiteljev za tuje jezike vsakič določi mejo za podelitev nagradne ocene.

 

PISNI IN USTNI IZPITI

popravni, predmetni in dopolnilni izpiti pri predmetu TUJI JEZIKI

Dijak opravlja popravni in predmetni izpit iz tujega jezika pisno in ustno.

Dijak, ki je neocenjen, opravlja dopolnilni izpit iz neopravljenih obveznosti. Glede na vsebino učitelj določi tip izpita (pisno, ustno ali oboje).

Pisni del izpita traja od 60 do 90 minut.

Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.

Pisni del izpita predstavlja 70%, ustni del izpita pa 30% ocene celotnega izpita. (dogovor aktiva).

Pisne naloge in ustna vprašanja potrdi strokovni aktiv, vendar pa pisne naloge in listke z vprašanji pripravi vsak učitelj sam, saj smo učitelji pri pouku obravnavali različne tekste, sledili različnemu vrstnemu redu obravnavane snovi.

Ustni del izpita traja največ 20 minut. Dijak ima lahko največ 15 minut za pripravo na ustni izpit. Dijak lahko listek z vprašanji zamenja enkrat. Zamenjava ne vpliva na oceno.

Ustna vprašanja potrdi strokovni aktiv, vendar listke z vprašanji pripravi vsak učitelj izpraševalec sam.

Izpitno komisijo sestavljajo izpraševalec (učitelj, ki je dijaka učil), predsednik (učitelj predmeta) in član (lahko tudi učitelj predmeta), ki skrbi za nemoten potek izpita. Na utemeljen predlog izpraševalca se izpitna komisija odloči o končni oceni. Predsednik komisije obvesti dijaka o doseženi oceni na izpitu.

Kriteriji so bili potrjeni na strokovnem aktivu dne 20. 8. 2018 in veljajo od 1. 9. 2018 naprej.

 

Ocenjevanje v obveznem programu predmeta biologija bo obsegalo:

 

• ustno in pisno ocenjevanje,
• ocenjevanje laboratorijskega in terenskega dela ter poročil o opravljenem delu in drugih izdelkov dijakov (skupaj: praktično delo).
• ocenjevanje samostojnega projektnega dela, projektnih nalog, seminarskih nalog in referatov,
• ocenjevanje dosežkov na tekmovanjih iz znanja biologije, ekokviza in znanja o sladkorni bolezni (vsaj bronasto priznanje na šolskem nivoju), ter udeležbe in dosežkov na državnih tekmovanjih,
• aktivno sodelovanje in domače naloge

 

Ustno in pisno ocenjevanje

 

Ustno in pisno ocenjevanje obsegata poleg vsebinskih učnih ciljev, usvojenih v teoretičnem delu pouka, tudi procesne cilje, usvojene pri laboratorijskem in terenskem delu. Procesni cilji obsegajo veščine, poznavanje in razumevanje laboratorjiskih tehnih in postopkov, preračunavanje količin, risanje grafov in interpretacijo pridobljenih rezultatov. Ocenjujejo se poznavanje, razumevanje in uporaba usvojene snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja.

 

Tipi nalog pri pisnem ocenjevanju

 

Pisno ocenjevanje obsega naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.

 

Število pisnih ocenjevanj

 

Redno pisno ocenjevanje se izvede do štirikrat v šolskem letu in poteka v skupini dijakov. Pisna ocenjevanja so enakomerno razporejena po ocenjevalnih obdobjih. Datumi pisnih ocenjevanj bodo za vsako ocenjavalno obdobje dogovorjeni ob začetku šolskega leta in vpisani v šolsko dokumentacijo. Posamezne pisne naloge so točkovane. Kriterij za oceno posameznega pisnega preizkusa je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk, izraženem v  %.

 

Kriteriji pisnih ocenjevanj

 

% doseženih točk	50-64 %	65-77 %	78-88 %	89-100 %
OCENA	zadostno (2)	dobro (3)	prav dobro (4)	odlično (5)

 

Število ustnih  ocenjevanj

 

Vsak posamezen dijak bo ustno ocenjen najmanj enkrat v šolskem letu.

 

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju znanja

 

Pri ustnem ocenjevanju znanja se uporabljata  Bloomova in Marzanova taksonomija.

 

Ocena zadostno (2):

 

• Učenec pozna in razume osnovne pojme in koncepte, kot so navedeni v minimalnih standardih znanja. Posamezne koncepte zna predstaviti na preprostih in znanih primerih. Razume postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu ter jih po navodilih in ob pomoči tudi uporabi. Zna po navodilih zbrati in zapisati podatke ter jih prevesti v različne oblike predstavitev.

 

Ocena dobro (3):

 

• Učenec pozna in razume osnovne koncepte in jih zna uporabiti in razložiti na enostavnih znanih primerih ter poiskati nove primere v vsakdanjem življenju in v naravi. Razume in razloži postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu ter jih po navodilih samostojno uporabi. Po navodilih zbere, zapiše in samostojno obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.

 

Ocena prav dobro (4):

 

• Učenec pozna in razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na  novih primerih. Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati preproste rešitve. Razume, razloži in samostojno uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu na starih in novih primerih. Iz različnih virov zbere, zapiše in samostojno kritično obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.

 

Ocena odlično (5):

 

• Učenec razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na  novih primerih. Zna analizirati probleme, jih povezati s teorijo in predlagati ustrezne rešitve. Zna ovrednotiti pomen naučenega in uporabiti na primerih iz vsakdanjega  življenja.  Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati nove rešitve na vsakdanjih primerih. Zna  kompleksno predstaviti svoje znanje. Razume, razloži in uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu na starih in novih primerih. Zna samostojno poiskati nove raziskovalne probleme, jih rešiti ali predlagati ustrezne rešitve. Samostojno poišče vire informacij, jih izbere, kritično ovrednoti  in samostojno obdela podatke ter jih prevede v najustreznejšo predstavitev.

 

Pisna in ustna ocena sta enakovredni in obvezni. 

 

Ocenjevanje laboratorijskega in terenskega dela ter poročil o opravljenem delu in drugih izdelkov dijakov (skupaj: praktično delo)

 

Pri praktičnem delu se ocenjuje:

• odnos do dela (to je priprava na delo, razumevanje in upoštevanje navodil, upoštevanje pravilnega rokovanja z uporabljenim materialom, varnosti pri delu in  sodelovanje v skupini ter upoštevanje dogovorjenih rokov in urnikov za oddajo poročil) – 25% ocene,
• načrtovanje dela (to je organizacija in izvedba dela, samostojnost pri delu in razumevanje zaporedja  postopkov pri načrtovanju eksperimentov) – 25% ocene,
• opazovanje in zbiranje podatkov (to je zbiranje in urejanje podatkov, risanje in označevanje skic, grafov, tabel ter preračunavanje dobljenih podatkov) – 25% ocene,
• interpretacija in  obdelava podatkov (to je razlaga dobljenih podatkov, oblikovanje jasnih sklepov, kritično vrednotenje rezultatov in sposobnost povezovanja dobljenih rezultatov s teorijo) – 25% ocene.

Ocenjevanje praktičnega dela poteka napovedano pri praktičnem delu in po njem (ocenjevanje nekaterih poročil, skic ali modelov).

 

Za pozitivno oceno je potrebno laboratorijsko oz. terensko delo opraviti in izdelati poročilo. Kriteriji za doseganje dobre, prav dobre in odlične ocene so določeni z deležem usvojenega znanja in taksonomskimi nivoji doseženega znanja. Pri ocenjevanju se upošteva tudi osebni  napredek  posameznega  dijaka.

 

Ocenjevanje projektnih in seminarskih nalog, referatov, dosežkov na tekmovanjih in sodelovanja ter domačih nalog

 

Pri predmetu biologija se ocenjujejo tudi projektne naloge, seminarske naloge in referati, ki jih v okviru predmeta ponudi učitelj. Ocenjuje se tudi sodelovanje dijakov na šolskih in državnih tekmovanjih iz znanja biologije, ekokviza in znanja o sladkorni bolezni.

 

Ocenjevanje projektnih nalog

 

Individualne in skupinske projektne naloge obsegajo določene učne vsebine predpisane v UN, ki jih izbere učitelj. Učenec/ci dobi/jo navodila za izdelavo projektne naloge in njeno predstavitev. Ocenjujejo se prepoznava problema naloge, izbrane rešitve ali praktična izvedba, vsebina in oblika pisnega dela naloge, obseg uporabljene literature, priprava izvlečka in predstavitev. Pri pisni obliki naloge se ocenjujeta prepoznava problema, izbrane predlagane rešitve ali praktična izvedba, strokovna razlaga, oblika in obseg uporabljene literature. Ta del naloge obsega do 60 % možnih točk. Te točke se prištejejo točkam, pridobljenih pri predstavitvi naloge ob PPT projekciji, videu, poskusu, modelu ali plakatu in izdelanemu  izvlečku vsebine za  druge dijake (skupaj do 40 % točk). Kriterij za posamezne ocene je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk v odstotkih in je enak kot pri pisnem ocenjevanju. Ocena se vpiše v redovalnico in je enakovrena drugim ocenam. Če sodeluje pri izdelavi projektne naloge v skupini več dijakov, katerih delež vloženega dela ni enakomerno razporejen, se takšnim dijakom podeli ocena v deležu vloženega dela ali se ocena ne podeli, če delež ne omogoča podelitve pozitivne ocene.

 

Ocenjevanje seminarskih nalog in referatov

 

Učenec dobi navodila za izdelavo in predstavitev samostojne seminarske naloge ali referata.   Pri tem ima učenec možnosti konzultacije z učiteljem. Učitelj mu v obsegu možnosti šole pomaga pri tehnični opremi za predstavitev naloge.

Ocenjujejo se pisna vsebina in oblika seminarske naloge, obseg uporabljene literature, priprava izvlečka in ustna predstavitev. Pri pisni obliki seminarske naloge se ocenjujeta vsebina, oblika in obseg uporabljene literature. Točke, pridobljene pri ovrednotenju pisnega dela naloge (do 60 % točk), se prištejejo točkam, pridobljenih pri ustni predstavitvi ob PPT projekciji, videu, poskusu, modelu ali plakatu in pripravi izvlečka za druge dijake (do 40 % točk). Kriterij za posamezne ocene je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk v odstotkih in je enak kot pri pisnem ocenjevanju. Ocena se vpiše v redovalnico in je enakovredna drugim ocenam.

 

Ocenjevanje dosežkov tekmovanj

 

Dijaki, ki sodelujejo na šolskih in državnih tekmovanjih iz znanja biologije, ekokviza in znanja o sladkorni bolezni in dosežejo bronasto priznanje na šolskem tekmovanju, dobijo odlično oceno tudi pri predmetu biologija. Odlično oceno in možnost dviga končne ocene pri predmetu dobijo tudi dijaki, ki so se udeležili državnega tekmovanja in na njem dosegli srebrno ali zlato priznanje.

 

Ocenjevanje sodelovanja in domačih nalog

 

Dijaki, ki prihajajo k pouku pripravljeni, aktivno sodelujejo v teoretičnem ali praktičnem delu pouka pri usvajanju in utrjevanju učne snovi ter preverjanju znanja, jasno izražajo ideje in jih znajo utemeljiti ter redno in pravočasno opravljajo domače naloge, so lahko ocenjeni z odlično oceno.

 

 

 

Organizacija in potek izpitov (popravni, dopolnilni in predmetni)

 

Dijak je seznanjen s potekom popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitov na posebnih pripravah. Na pripravah za te  izpite je dijakom omogočen tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni snovi.

 

Izvedba izpitov

 

Popravni izpiti

• So
• Naloge so napisane na listu skupaj z ustreznimi skicami ali drugo opremo. Dijaki izberejo list z vprašanji in se pisno pripravljajo 15 minut.
• Po 15 minutah ustno odgovarjajo na izbrana vprašanja. Spraševalec lahko dijaka vodi skozi vprašanje in ga usmerja z dodatnimi podvprašanji.
• Usti izpit traja do 20 minut.
• Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki seznanjeni 1. učno uro pouka biologije.

 

Dopolnilni izpiti

• So pisni ali ustni (obliko določi učitelj).
• Pisni izpit traja 60 minut.
• Sestavljajo ga naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge iz neocenjene vsebine učne snovi.
• Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za pisno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki seznanjeni 1. učno uro pouka biologije.
• Če je izpit ustni, veljajo pravila enaka kot pri popravnem izpitu.

 

Predmetni izpiti (tudi pri prehodih med vzgojno-izobraževalnimi programi)

• So
• Izpit traja 60 minut.
• Sestavljajo ga naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.
• Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za pisno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki seznanjeni 1. učno uro pouka biologije.

 

Pri izvajanju popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitov se uporablja veljavna šolska zakonodaja.

 

Pri pouku fizike učitelj oceni delo dijakov v skladu z Učnim načrtom, Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in s Šolskimi pravili.

 

PREVERJANJE ZNANJA

 

• Pred obravnavo nove učne snovi preverimo in dopolnimo potrebno predznanje ustno ali pisno, po obravnavi preverimo znanje dijakov in doseganje ciljev z reševanjem primerov in s pregledom rešitev domačih nalog.
• Pred pisnim ocenjevanjem dijaki ustno ali pisno preverimo doseganje minimalnih standardov in ciljev.
• Pri pripravah na maturo se doseganje minimalnih standardov in ciljev preverja sprotno z reševanjem sklopov maturitetnih nalog.

 

 

NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

 

PISNO                                                                                 

• Pisno ocenjevanje se izvede za vse dijake oddelka najmanj enkrat v ocenjevalnem obdobju. Pri pripravah na maturo v tretjem in četrtem letniku je ocenjevanje praviloma pisno (PNM4: najmanj tri pisne naloge na šolsko leto; PNM3: ena pisna naloga).
• Datume rednih pisnih nalog določimo najpozneje 14 dni po začetku šolskega leta.
• Pisno ocenjevanje obsega predelano in utrjeno snov ter spretnosti, pridobljene med laboratorijskimi vajami. Dijaki so z obsegom snovi seznanjeni vsaj teden dni pred pisnim ocenjevanjem.
• Dijaki lahko pri pisnem ocenjevanju znanja uporabljajo permanentno pisalo, računalo, po potrebi pa tudi geometrijsko orodje in zbirko enačb in konstant iz predmetnega izpitnega kataloga, periodni sistem elementov).
• Ocene so odvisne od doseganja standardov znanj, opredeljenih v učnem načrtu za fiziko v gimnazijah.

 

Kriteriji za pridobitev ocen pri pouku fizike v 1., 2. in 3. letniku so:

                        –           od        50 % do 64 % zadostno (2)

                        –           od        65 % do 77 % dobro (3)

                        –           od        78 % do 89 % prav dobro (4)

                        –           in od    90 % do 100 % odlično (5)

 

Kriteriji za pridobitev ocen pri pripravah na maturo v 3. in 4. letniku so:

                        –           od        50 % do 61 % zadostno (2)

                        –           od        62 % do 73 % dobro (3)

                        –           od        74 % do 85 % prav dobro (4)

                        –           in od    86 % do 100 % odlično (5)

 

• Lestvica se v primeru neveljavne naloge (napaka pri sestavljanju) preštevilči.
• Dijak, ki izostane pri pisnem ocenjevanju, pridobi oceno po dogovoru z učiteljem (zaželeno v 14 dneh).
• Dijak, ki je pri pisnem ocenjevanju ocenjen negativno, praviloma popravlja to oceno ponovno s pisnim ocenjevanjem. Datum ponovnega ocenjevanja določi učitelj v dogovoru z dijakom.

Časovni načrt pridobivanja pisnih ocen:

• Če dijaki v šolskem letu pridobijo dve pisni oceni, potem prvo pridobivajo v 1. ocenjevalnem obdobju (med oktobrom in decembrom), drugo pa v drugem ocenjevalnem obdobju (aprila ali maja).
• Če dijaki v šolskem letu pridobijo tri pisne ocene, potem prvo pridobivajo oktobra ali novembra, drugo med decembrom in februarjem in tretjo v aprilu ali maju.
• Če dijaki v šolskem letu pridobijo štiri pisne ocene, potem prvo pridobivajo oktobra, drugo decembra, tretjo februarja in četrto v aprilu ali maju.

 

USTNO

• Ustno oceno pridobi dijak vsaj enkrat v šolskem letu.
• Ustno ocenjevanje je načeloma nenapovedano, napovedano pa za dijake s statusi.

 

LABORATORIJSKE VAJE

• Dijak lahko dobi oceno iz eksperimentalnih vaj.
• Učitelj ocenjuje poročila eksperimentalnih vaj, pa tudi dijakovo pripravo na izvedbo eksperimentalne vaje, samostojnost pri izvedbi meritev, zapisovanju rezultatov meritev ter razlago in zagovor dobljenih rezultatov.
• Del ocene je tudi pravočasna oddaja poročila eksperimentalne vaje v dogovorjenem roku.

 

DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA

• Pod druge oblike ocenjevanja sodijo ocene domačih nalog, sodelovanja pri pouku, seminarskih nalog ali drugih pisnih izdelkov, referatov, projektnega dela in tekmovanj.

 

Pozitivna ocena ob zaključku šolskega leta

 

Da je ocena ob koncu šolskega leta pozitivna, morajo biti pozitivno ocenjene vse pisne naloge. Pri ocenjevanju znanja in zaključevanju ocen se upošteva tudi osebni napredek posameznega dijaka.

 

Izpiti

 

Dopolnilni in popravni izpiti so pri fiziki praviloma ustni. Izjema so izpiti v 4. letniku (priprave na maturo iz fizike), kjer so vsi izpiti pisni. Za vsak ustni izpit je pripravljenih pet izpitnih kompletov več kot je kandidatov. Dijak ima 15 minut časa za pripravo in največ 20 minut za odgovarjanje na izpitna vprašanja. Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca neposredno po ustnem izpitu. O oceni obvesti dijaka predsednik izpitne

komisije.

 

Predmetni izpiti  (za dijake, ki prihajajo iz drugih šol ali za dijake, ki izboljšujejo končno oceno predmeta oziroma programske enote) so praviloma pisni. Pisni izpit traja 60 minut.

Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca. O oceni obvesti dijaka predsednik izpitne komisije. 

 

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju (standardi znanj):

 

Za oceno zadostno mora dijak:

• znati ob pomoči učitelja z besedami opisati eksperimentalna opažanja ali poiskati podatke iz literature in jih predstaviti v vnaprej pripravljeni tabeli;
• poznati definicije pojmov iz osnovnega nivoja (Glej republiški načrt.);
• poznati pomen formul iz osnovnega nivoja;
• znati ob pomoči učitelja zapisati fizikalne spremembe z osnovnega nivoja z enačbo;
• poznati osnovne fizikalne skice obravnavanih naravnih pojavov;
• znati ob pomoči učitelja reševati preproste računske naloge;
• poznati osnovna načela varnosti pri eksperimentalnem delu.

 

Za oceno dobro mora dijak:

• znati izvajati eksperimente po navodilih;
• znati iskati in urejati podatke v tabele in grafe;
• prepoznati vzorce v podatkih;
• poznati definicije pojmov z osnovnega nivoja (Glej republiški načrt.);
• znati zapisovati formule fizikalnih količin z osnovnega nivoja;
• znati samostojno reševati preproste računske naloge;
• znati samostojno zapisati fizikalne spremembe z enačbami;
• poznati osnovne fizikalne skice obravnavanih naravnih pojavov;
• našteti primere pojavov z osnovnega nivoja;
• poznati vplive fizikalnih pojavov na okolje in poznati načela varnega ravnanja pri eksperimentiranju in delu z aparaturami.

 

Za oceno prav dobro mora dijak:

• znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente;
• znati samostojno iskati podatke v literaturi;
• samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki in prepoznavati vzorce;
• znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin;
• znati reševati zahtevnejše računske naloge in probleme;
• znati opisovati tudi zahtevnejše fizikalne spremembe z enačbami, grafi ali fizikalnimi skicami;
• poznati vplive dosežkov fizike na kvaliteto življenja;
• poznati vplive fizikalnih pojavov na okolje in poznati načela varnega ravnanja pri eksperimentiranju in delu z aparaturami.

 

Za oceno odlično mora dijak:

• znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente in biti sposoben voditi skupino;
• samostojno poiskati informacije po različnih virih;
• samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki, postavljati hipoteze;
• znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin;
• znati reševati tudi zahtevnejše fizikalne naloge in probleme;
• znati posploševati lastnosti na novih primerih;
• znati predstaviti z enačbami tudi zahtevnejše fizikalne pojave in sklepati o vplivu okolice na potek fizikalnega pojava;
• poznati soodvisnost med družbenim razvojem in dosežki fizike;
• poznati trende na področju preprečevanja onesnaževanja;
• znati varno eksperimentirati in ravnati z aparaturami ter skrbeti za varnost sošolcev;
• obvladati del ene izbirne vsebine, ki jo lahko izdela kot seminarsko nalogo.

 

Kriteriji za posamezne ocene pri ocenjevanju laboratorijskih vaj (standardi znanj):

 

Za oceno zadostno mora dijak:

• znati ob pomoči učitelja uporabljati eksperimentalno opremo;
• znati slediti osnovnim navodilom za izvedbo vaje;
• znati zapisati osnovne rezultate meritev;
• obdelati osnovne rezultate meritev;
• pravočasno oddati poročilo eksperimentalne vaje.

 

Za oceno dobro mora dijak:

• znati uporabljati eksperimentalno opremo;
• znati slediti navodilom za izvedbo vaje;
• znati zapisati rezultate meritev;
• obdelati rezultate meritev;
• pravočasno oddati poročilo eksperimentalne vaje.

 

Za oceno prav dobro mora dijak:

• znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente;
• znati uporabljati eksperimentalno opremo;
• znati slediti navodilom za izvedbo vaje;
• znati zapisati rezultate meritev;
• znati obdelati rezultate meritev;
• znati povezati dobljene rezultate s fizikalnimi teorijami in koncepti;
• pravočasno oddati poročilo eksperimentalne vaje.

 

Za oceno odlično mora dijak:

• znati načrtovati eksperimente in biti sposoben voditi skupino;
• znati samostojno uporabljati eksperimentalno opremo;
• znati slediti navodilom za izvedbo vaje;
• znati zapisati rezultate meritev;
• znati obdelati rezultate meritev;
• znati povezati dobljene rezultate s fizikalnimi teorijami in koncepti;
• znati razložiti in zagovarjati dobljene rezultate;
• pravočasno oddati poročilo eksperimentalne vaje.

 

Pri pisnem in ustnem ocenjevanju učitelji fizike uporabljamo tristopenjsko taksonomijo (združene posamezne stopnje iz Bloomove taksonomije učnih ciljev):

 

1. poznavanje (reprodukcija znanja)
2. razumevanje (v ožjem smislu) in uporaba znanja
3. višji miselni procesi: analiza, sinteza in vrednotenje (s poudarkom na novosti problemske situacije, na samostojnosti reševanja problemov in na originalnih oz. ustvarjalnih rešitvah)

 

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku aktiva naravoslovja dne 24. 8. 2023

in veljajo od 1. 9. 2023 dalje.

Pri pouku kemije učitelj oceni delo dijakov v skladu z Učnim načrtom, Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in s Šolskimi pravili.

 

Kriteriji ocenjevanja pri predmetu kemija

Ocenjevanje znanja obsega:

• ustno ocenjevanje znanja,
• pisno ocenjevanja znanja,
• ocenjevanje laboratorijskih vaj, laboratorijskega dela ter poročil o opravljenem delu, drugih izdelkov dijakov,
• sodelovanje in domače naloge,
• projektno

 

Ustno in pisno ocenjevanje

• Ustno in pisno ocenjevanje obsegata poleg učnih ciljev, usvojenih v teoretičnem delu pouka, tudi cilje, usvojene pri laboratorijskih vajah ter laboratorijskem in terenskem delu. Ocenjujejo se poznavanje, razumevanje in uporaba usvojene snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja. Za zadostno oceno je potrebno doseganje minimalnih standardov znanja, ki so opredeljeni v učnem načrtu.

 

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA

Pisno ocenjevanje (test znanja) se izvede trikrat v šolskem letu in poteka v skupini dijakov.

• Datumi pisnega ocenjevanja so za vsako posamezno ocenjevalno obdobje dogovorjeni ob začetku šolskega leta in naknadno po potrebi korigirani ob pričetku drugega ocenjevalnega obdobja ter vpisani v šolsko dokumentacijo. Pisno ocenjevanje obsega predelano in utrjeno snov ter spretnosti, pridobljene med laboratorijskim vajami. Dijaki so z obsegom snovi seznanjeni vsaj teden dni pred pisnim ocenjevanjem.

Obsega naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.

• Dijaki lahko pri pisnem ocenjevanju znanja uporabljajo permanentno pisalo, periodni sistem elementov in računalo.
• Izjeme: dijaki, ki ne dosežejo minimalnih standardov znanja pri pisnem ocenjevanju, in dijaki, ki želijo izboljšati oceno. Ocene so odvisne od doseganja standardov znanj, opredeljenih v učnem načrtu za kemijo v srednjih strokovnih šolah.

 

• Pisna naloga med drugim vsebuje rubrike za skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik.
• Doseženi rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, se izrazijo tudi z ocenami od 1 do 5. Posamezne pisne naloge so točkovane.
• Kriterij za oceno posameznega pisnega preizkusa je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk, izraženem v %.

% doseženih točk	50 – 64%	65 – 77%	78 – 88%	89 – 100%
OCENA	zadostno (2)	dobro (3)	prav dobro (4)	odlično (5)

 

Lestvica se v primeru neveljavne naloge (napaka pri sestavljanju) preštevilči.

Dijak, ki je pri pisnem ocenjevanju znanja ocenjen negativno, praviloma popravlja to oceno ponovno s pisnim ocenjevanjem. Datum ponovnega ocenjevanja določi učitelj v dogovoru z dijakom. Takrat lahko pridobi pisno oceno tudi dijak, ki je izostal pri rednem pisnem ocenjevanju znanja.

 

USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

Ustno oceno pridobi dijak vsaj enkrat v šolskem letu in lahko poteka napovedano (v dogovoru z dijaki) ali nenapovedano.

V vsebino ustnega ocenjevanja sodijo temeljna kemijska znanja in veščine, pridobljene pri pouku, laboratorijskih vaja ali pri drugih oblikah organiziranega pouka.

 

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem preverjanju:

Za oceno zadostno dijak

• razume preprosta vprašanja in pokaže reproduktivno znanje (našteje, prepozna)
• na vprašanja odgovarja pravilno, a nesistematično, s pomočjo učitelja
• pozna definicije pojmov jedrnih vsebin in simbole ključnih elementov jedrnega vsebinskega sklopa
• pozna pomen formul ključnih spojin jedrnega sklopa
• snov le obnavlja in slabo razume
• pozna osnovna načela varnega ravnanja s snovmi, ki so obravnavane v sklopu jedrnega vsebinskega sklopa

 

Za oceno dobro dijak

• doseže temeljno znanje in je pri odgovarjanju samostojen
• snov razume, a ne navaja podrobnosti
• pozna definicije pojmov jedrnih vsebin in jih zna razložiti
• prepozna uporabnost znanja v vsakdanjem življenju
• pozna simbole elementov, ki so vključeni v jedrni vsebinski sklop
• zna zapisati formule spojin, ki so vključene v jedrni vsebinski sklop
• poznati glavne uporabe in funkcije elementov in spojin jedrnega vsebinskega sklopa
• pozna vplive snovi na okolje in poznati načela varnega ravnanja s snovmi in aparaturami

 

Za oceno prav dobro dijak

• doseže temeljno znanje in odgovori na vsa vprašanja (ob pomoči tudi na večino zapletenih problemov)
• snov smiselno povezuje in znanje uporabi v znanih situacijah
• zna povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin
• zna razčleniti, posplošiti, opazovati, sklepati in izločiti bistvo pojmov
• pokaže sposobnost povezovanja, analize
• pozna glavne vplive snovi in kemijskih sprememb na okolje in poznati načela varnega ravnanja s snovmi in aparaturami

 

Za oceno odlično dijak

• obvlada vsa zahtevana znanja
• odgovori na vsa vprašanja samostojno, brez pomoči
• samostojno razloži pojme in procese, išče svoje primere
• pokaže sposobnost povezovanja, uporabe, analize in zna posploševati na novih primerih
• znati povezati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin
• reši zahtevnejše naloge in zna kritično razmišljati
• zna samostojno povezati teoretično znanje s vsakdanjim življenjem
• znati varno eksperimentirati in ravnati s snovmi in aparaturami ter skrbeti za varnost sošolcev

 

DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA

Doseganje standardov znanja in učnih ciljev se lahko ocenjuje tudi z eksperimentalnim delom, izdelavo in predstavitvami seminarskih nalog, projektnim delom in z dosežki na tekmovanju iz kemije.

 

Z oceno laboratorijske vaje, poročila o opravljeni laboratorijski vaji se vrednotijo:

• poznavanje teoretičnih osnov (10 % ocene);
• spretnost pri delu v laboratoriju z izvedbo in opisom meritev (50 % ocene);
• urejanje in analiza podatkov (10 % ocene);
• argumentirano oblikovanje zaključkov (10 % ocene);
• načrtovanje eksperimentalnega dela in upoštevanje pravil kemijske varnosti (20 % ocene)

 

Kriteriji za ocenjevanje projektnega dela:

• celovita predstavitev ciljev iz navodil za izdelavo projektnega dela in razumevanje predstavljenih vsebin (50 % ocene);
• varna uporaba kemikalij, spretnost pri laboratorijskem delu, predstavitev rezultatov (20 % ocene);
• zborni jezik, ustrezna uporaba strokovnih terminov, jezikovna pravilnost, prosto govorjenje ali govor po predlogi – branje (20 % ocene);
• aktualna in zanimiva predstavitev, pri kateri uporabi dijak lastne ideje za predstavitvi teme (10 % ocene).

 

Kriteriji za pridobitev ocene iz laboratorijskega ali projektnega dela so enaki kriterijem za pridobitev pisne ocene.

 

Sodelovanje: Dijaki, ki se pri urah kemije aktivno vključujejo v problemsko razlago pri usvajanju učne snovi kot tudi sodelujejo pri utrjevanju in preverjanju znanja ter kažejo višji nivo znanja, so lahko ocenjeni z oceno odlično.

 

Domače naloge: Izdelava domačih nalog kaže odnos dijaka do dela, zato je lahko ocenjena z odlično oceno in posledično tudi sestavni del končne ocene. Vsebine domačih nalog so vedno povezane z rednim delom in zato sestavni del snovi, ki se redno preverja in ocenjuje.

 

Pri ocenjevanju znanja in zaključevanju ocen se upošteva tudi osebni napredek posameznega dijaka.

 

Zaključevanje ocen

Pri zaključevanju ocen se ocene enakovredno upoštevajo.

 

Kriteriji ocenjevanja so bili dopolnjeni 10. 1. 2025 in veljajo od 15. 1. 2025 dalje.

 

Oblike in načini ocenjevanja 

Dijakovo znanje oziroma pridobljene veščine pri modulu Jezikovno izražanje otrok ocenjujemo pisno in ustno, v različnih oblikah; to so nastop, preizkus znanja, pisni del seminarske naloge in eno oceno za izdelavo in predstavitev praktične naloge. Ker so v teh oblikah in načinih zajeta različna znanja in veščine, mora dijak za vsako od navedenih oblik dobiti pozitivno oceno. Dijaki so seznanjeni s kriteriji obeh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

Načrt ocenjevanja znanja 

Ocene, ki jih mora dijak pridobiti v šolskem letu:

• eno oceno za nastop (šolska razredna pravljica),
• eno pisno oceno iz pisnega preizkusa znanja,
• eno pisno oceno za seminarsko nalogo oz. samostojno delo (analiza slikanice),
• eno oceno za izdelavo didaktične igre in njena predstavitev (skupinsko delo).

 

Skupaj (najmanj) štiri ocene. Terminski načrt ocenjevanja predvideva pridobivanje ocen med oktobrom in junijem v tekočem šolskem letu. Datume ocenjevanja določi učitelj predmeta in z njimi seznani dijake.

 OPISNI KRITERIJI ZA NASTOP  

OPISNI KRITERIJI	ODLIČNO			PRAV DOBRO	DOBRO	ZADOSTNO
Upoštevanje značilnosti besedilne vrste	Upošteva vse tipične značilnosti izbrane besedilne vrste. Besedilo smiselno členi na manjše enote in ga nadgradi z zahtevnejšimi sestavinami.			Upošteva vse tipične značilnosti besedilne vrste. Besedilo smiselno členi na manjše enote.	Upošteva le temeljne značilnosti besedilne vrste. Besedila večinoma ne členi na smiselne enote.	Upošteva samo nekatere značilnosti izbrane besedilne vrste, v govorni nastop vpleta značilnosti drugih besedilnih vrst.
Pomenska in naklonska sestava besedila	Temo besedila predstavi jedrnato in natančno ter jo ustrezno logično, jasno in prepričljivo razvije. Učinkovito upošteva vsa merila besedilnosti. Stališča utemeljuje prepričljivo, izvirno			Temo besedila predstavi jedrnato in ne presplošno ter jo logično in jasno razvije. Upošteva vsa merila besedilnosti. Stališča utemeljuje z argumenti iz različnih virov.	Temo besedila pozna in predstavi z bistvenimi podatki, a je pri tem presplošen ali preveč podroben. Merila besedilnosti so prepoznavna. Stališča navaja, a jih večinoma ne utemeljuje.	Temo besedila predstavi z nekaterimi bistvenimi podatki, merila besedilnosti niso v celoti upoštevana. Stališč večinoma ne navaja.
Upoštevanje značilnosti slušnega prenosnika			Govori prosto, razločno, razumljivo, naravno in tekoče. Učinkovito in primerno uporablja slikovno gradivo in vidne spremljevalce govorjenja. Ohranja stik s poslušalci in spremlja njihov odziv. Upošteva časovno omejitev govornega nastopa.	Govori prosto, razločno, razumljivo in tekoče. Učinkovito uporablja slikovne pripomočke in ohranja stik s poslušalci. Upošteva časovno omejitev govornega nastopa.	Govori prosto in večinoma razločno in naravno, a ne popolnoma tekoče. Raba slikovnega gradiva je še sprejemljiva. Deloma upošteva časovno omejitev govornega nastopa.	Pri govorjenju si pomaga z zapisanim besedilom; govori manj razločno ali nenaravno. Pri predstavitvi ne uporablja slikovnega gradiva in večinoma ne upošteva časovne omejitve govornega nastopa.
Jezikovna pravilnost		in	Govori knjižno, uporablja	Govori knjižno, uporablja	Govori knjižno, uporablja	Govori knjižno, izražanje pa je
ustreznost	primerno in bogato besedišče, pravilne besedne oblike in primerno zgradbo povedi. Učinkovito upošteva ustrezna sredstva medpovednega navezovanja.			primerno besedišče, pravilne besedne oblike in besedilu primerno zgradbo povedi. Upošteva ustrezna sredstva medpovednega povezovanja.	primerno, a skromnejše besedišče. Raba besednih oblik in zgradba povedi sta sprejemljivi, a ne brez pomanjkljivosti.	okorno in skopo zaradi skromnega obsega besedišča in ponavljanja skladenjskih vzorcev. V besedilu so opazne slovnične in pravorečne napake.
Nejezikovna (nebesedna) govorna realizacija	Mimika in kretnje so ustrezne, deluje urejeno, dinamično, pazi na gibe rok in nog. Kaže zavzetost in navdušenje nad temo in svojimi ugotovitvami.			Mimika in kretnje so večinoma ustrezne, deluje umirjeno, ne togo, večinoma pazi na gibe rok in nog, kaže dobro pripravljenost na nastop.	Mimika in kretnje so delno ustrezne, a še sprejemljive, gibi rok in nog odražajo zadrego in le delno pripravljenost na nastop.	Mimika in kretnje večinoma niso ustrezne, je nemiren ali tog (prestopanje, nemirne roke, roke v žepu, stanje kot kip), pogled upira  v tla ali zre v daljavo, kaže le delno pripravljenost na nastop.

* Op.: Če kandidat/-ka bere, jezik in govorno realizacijo točkujemo z nič (0) točkami.

 

KRITERIJI ZA OCENO PISNEGA PREIZKUSA ZNANJA

 

  

Kriteriji in cilji so opredeljeni v nacionalnem katalogu znanja za modul Jezikovno izražanje otrok, ki je dostopen na povezavi: https://cpi.si/wp-content/uploads/2020/08/SSI_Predsolska_vzgoja_KZ_Jezikovno_izrazanje_otrok._doc.pdf

 

Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.

 

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik.

 

Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

Odlično (5): 89 – 100 %

Prav dobro (4): 76 – 88 %

Dobro (3): 63 – 75 %

Zadostno (2): 50 – 62 %

Nezadostno (1): 0 – 49 %

 KRITERIJI ZA ANALIZO SLIKANICE

 

Odlično (5) Dijak izvede poglobljeno analizo slikanice, pri čemer natančno in pravilno uporabi vso relevantno terminologijo s področja teorije slikanice. Jasno in argumentirano poveže likovne in besedilne prvine ter jih interpretira v skladu z literarno-teoretičnimi izhodišči. Analiza je logična, strukturirana, izvirna in podkrepljena z lastnimi utemeljenimi opažanji.

Prav dobro (4) Dijak analizira slikanico, pri čemer večinoma pravilno uporablja terminologijo s področja teorije slikanice. Poveže likovne in besedilne prvine, a analiza ni v celoti poglobljena ali izvirna. Manjka nekaj utemeljitev ali podrobnejših razlag, vendar je razumevanje teorije ustrezno.

Dobro (3) Dijak prikaže osnovno razumevanje teorije slikanice in analizira izbrano slikanico, vendar je analiza površna ali vsebuje nekatere netočnosti v rabi terminologije. Povezava med likovnimi in besedilnimi prvinami je pomanjkljiva ali premalo utemeljena. Struktura naloge je osnovna, a razumljiva.

Zadostno (2) Dijak poda osnovno analizo slikanice, vendar z izrazitimi pomanjkljivostmi. Terminologija je uporabljena napačno ali pomanjkljivo, likovne in besedilne prvine niso ustrezno povezane, utemeljitve so šibke ali jih ni, naloga je slabše strukturirana. Kljub pomanjkljivostim dijak izkazuje osnovno razumevanje tematike.

Nezadostno (1) Dijak ne izvede ustrezne analize ali ne izkazuje razumevanja teorije slikanice. Terminologija je neustrezna ali popolnoma odsotna, povezave med likovnimi in besedilnimi prvinami ni. Naloga je nepovezana, neustrezno argumentirana ali nepopolna.

 

Organizacija in potek izpitov

• Izpit poteka v pisni obliki do 90 minut in/ali ustni obliki.
• Dijak je seznanjen s potekom popravnih izpitov pri posebnih pripravah, kjer sta dijakom omogočena tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni snovi.
• Kriteriji ocenjevanja pri izpitu so enaki kot kriteriji za pisno ocenjevanje v razredu, kjer so dijaki z njimi seznanjeni prvo šolsko uro pouka. Dijak mora pri izpitu pokazati, da obvlada minimalne standarde znanja, ki na osnovi UN obsegajo poznavanje konceptov ter vsebinske in procesne cilje, povezane z njimi. Minimalni standardi znanja so sestavni del letne priprave in so narejeni na osnovi veljavnega UN.
• Pri izvajanju izpitov veljajo pravila šolske zakonodaja

 

ZAKLJUČEVANJE OCEN OB ZAKLJUČKU LETA

Za zaključeno pozitivno oceno mora dijak v obeh ocenjevalnih obdobjih oz. v vseh sklopih doseči minimalni standard. Končna ocena je rezultat vseh pridobljenih ocen.

Zaključena ocena predmeta se izraža tako, da se vsoto vseh ocen deli s številom ocen. Če rezultat tega deljenja ni celo število, se upošteva matematično pravilo zaokroževanja: če je decimalno število enako ali večje od 0,50, se ocena zaokroži navzgor, v nasprotnem primeru navzdol.

Učitelj lahko avtonomno presodi, ali je dijak med šolskim letom pokazal tudi primerno sodelovanje in pozitiven odnos do predmeta in tako oceno kljub povprečju zaključi navzgor.

OCENJEVANJE ZNANJA PRI POUKU NARAVOSLOVJE ZA OTROKE

Pri predmetu naravoslovje za otroke bodo dijaki pridobivali ocene:

•   pisno,

• ustno,
• drugo (seminarske naloge, izvedba izbranega eksperimenta laboratorijske vaje, sodelovanje na naravoslovnih delavnicah, domače naloge).

 

Dijak mora biti pisno seznanjen s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

 

 

PISNO IN USTNO OCENJEVANJE

Pisno in ustno ocenjevanje obsega učne cilje, obdelane pri pouku, laboratorijskem in terenskem delu in vajah. Ocenjuje se poznavanje, razumevanje in uporaba predelane snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja. Za zadostno oceno je potrebno doseganje minimalnih standardov znanja, ki so opredeljeni v letni pripravi.

Pisno ocenjevanje obsega naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.

 

 

PREDVIDENO ŠTEVILO PRIDOBLJENIH OCEN: 2 pisni oceni, najmanj 1 ustno in najmanj 1 drugo oceno

ROKI PISNEGA OCENJEVANJA: oktober – november, marec – april

 

 

Število pisnih ocenjevanj

Pisno ocenjevanje se za vse dijake oddelka izvede enkrat v ocenjevalnem obdobju.

Izjeme: dijaki, ki ne dosežejo minimalnih standardov znanja pri pisnem ocenjevanju, in dijaki, ki želijo izboljšati oceno.

Datumi preverjanja in ocenjevanja bodo dogovorjeni z dijaki na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja in vpisani v šolsko dokumentacijo.

 

Kriteriji pisnega ocenjevanja

Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik. Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

 

Odstotek doseženih točk (v %)*	Ocena
0 – 49	nzd (1)
50 – 64	zadostno (2)
65 – 77	dobro (3)
78 – 88	prav dobro (4)
89 – 100	odlično (5)

Število ustnih in drugih ocenjevanj

Dijaki bodo v šolskem letu ustno ocenjeni najmanj enkrat. Eno oceno bodo pridobili za izvedbo izbranega eksperimentalnega dela. Oceno lahko pridobijo tudi z izdelavo in predstavitvijo seminarske naloge oz. projektnega dela, s sodelovanjem na naravoslovnih delavnicah in z domačimi nalogami.

 

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju znanja:

Ustno ocenjevanje je vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja.

Pri ustnem ocenjevanju se uporabljata Bloomova in Marzanova taksonomija. Zadostna ocena:

Dijak pozna in razume osnovne pojme in koncepte, kot so navedeni v minimalnih standardih znanja. Posamezne koncepte zna predstaviti na preprostih in znanih primerih. Razume postopke in tehnike dela uporabljene pri raziskovalnem, laboratorijskem in terenskem delu, ter jih po navodilih in ob pomoči tudi uporabi. Zna po navodilih zbrati in zapisati podatke ter jih prevesti v različne oblike predstavitev.

Dobra ocena:

Dijak pozna in razume osnovne koncepte in jih zna uporabiti ter razložiti na enostavnih znanih primerih in poiskati nove primere v vsakdanjem življenju in naravi. Razume in razloži postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem, laboratorijskem in terenskem delu, in jih po navodilih samostojno uporabi. Po navodilih zbere, zapiše in samostojno obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.

Prav dobra ocena:

Dijak pozna in razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih. Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati preproste rešitve.

Razume, razloži in samostojno uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem, laboratorijskem in terenskem delu na starih in novih primerih. Iz različnih virov zbere, zapiše in samostojno kritično obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.

 

Odlična ocena:

Dijak razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih. Zna analizirati probleme, jih povezati s teorijo in predlagati ustrezne rešitve. Zna ovrednotiti pomen naučenega in ga uporabiti na primerih iz vsakdanjega življenja. Zna analizirati

preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati nove rešitve na vsakdanjih primerih. Zna kompleksno predstaviti svoje znanje. Razume, razloži in uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu na starih in novih primerih. Zna samostojno poiskati nove raziskovalne probleme in jih samostojno tudi rešiti. Samostojno poišče vire informacij, jih izbere, kritično ovrednoti in samostojno obdela podatke ter jih prevede v najustreznejšo predstavitev.

 

Seminarska naloga

Seminarske naloge so ocenjene. Učenec dobi vsebinska navodila za njihovo izdelavo. Z oceno seminarske naloge se enakovredno vrednotijo:

• odnos do dela (25% točk),
• pisni izdelek in obseg uporabljene literature (25% točk),
• izvleček in predstavitev seminarske naloge (25% točk),
• izdelek, razstava, demonstracija (25% točk) .

Kriteriji za pridobitev ocene iz seminarske naloge so enaki kriterijem za pridobitev pisne ocene.

Opisni kriteriji za ocenjevanje seminarske naloge

1. odnos do dela:
   • ali je ustrezen odnos do dela,
   • upoštevanje vseh dogovorjenih
2. pisni izdelek in obseg uporabljene literature:
   • ali je primeren izbor teme glede na aktualnost,
   • ustrezna nadrobnost pri predstavitvi teme,
   • jedrnatost (ločevanje bistvenih od nebistvenih podatkov),
   • natančnost pri navajanju podatkov,
   • zanimivost, pestrost besedila,
   • ustrezna velikost pisave in obseg strani,
   • tridelna zgradba – uvod, jedro in zaključek,
   • nabor raznovrstnih virov,
   • doslednost in ustreznost navajanja

 

3. izvleček in predstavitev seminarske naloge
   • ali je ustrezen izbor podatkov v izvlečku,
   • ali dijak pozna temo in razume pomembne pojme in odnose ter znanje povezuje z lastnimi izkušnjami in predznanjem,
   • v okviru izbrane teme pokaže zmožnost kritičnega mišljenja,
   • govori prosto, ob pomoči osnutka,
   • govori razločno in glasno ter primerno hitro,

• ohranja stik s poslušalci,
• ali je predstavitev jezikovno

4. izdelek, razstava, demonstracija
   • ali je celotna predstavitev zanimiva,
   • ustrezen izbor materiala za razstavo,
   • ustrezna demonstracija,

 

Učenec, ki izdela seminarsko nalogo, ima možnost konzultacije z učiteljem pred predstavitvijo seminarske naloge. Učitelj mu v obsegu možnosti šole pomaga pri tehnični opremi za predstavitev naloge.

 

Z oceno laboratorijske vaje se po ocenjevalnem obrazcu vrednotijo:

• načrtovanje in priprava na izvedbo izbranega eksperimenta
• v fazi izvedbe pa uvodna motivacija, postopnost izvedbe eksperimenta, spretnosti
• analiza, argumentiranje in oblikovanje zaključkov (teoretične osnove izbranega eksperimenta)

 

Kriterij za oceno laboratorijske vaje je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk, izraženem v %.

 

% doseženih točk	50 – 64%	65 – 77%	78 – 88%	89 – 100%
OCENA	zadostno (2)	dobro (3)	prav dobro (4)	odlično (5)

 

Sodelovanje na naravoslovnih delavnicah:

Pomemben del poučevanja pri predmetu NOT so tudi delavnice za predšolske otroke (vrtčevske otroke), npr. izvedba Naravoslovne delavnice v Hermanovem brlogu, Naravoslovnih uric, ki jih vodijo dijaki. Dijaki, ki po navodilih z otroki izvajajo izbrane

 

eksperimente in naravoslovne dejavnosti pokažejo samoiniciativnost, angažiranost,

komunikacijske veščine, spretnost in samostojnost, določeni nivo znanja (poznavanje teoretičnih osnov eksperimentov), so lahko ocenjeni z oceno odlično.

 

Domače naloge: Izdelava domačih nalog kaže odnos dijaka do dela, zato je lahko ocenjena z odlično oceno in posledično tudi sestavni del končne ocene. Vsebine domačih nalog so vedno povezane z rednim delom pri predmetu in posledično sestavni del snovi.

 

Organizacija in potek izpitov

• Dijak je seznanjen s potekom popravnih izpitov pri posebnih pripravah, kjer sta dijakom omogočena tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni snovi.
• Kriteriji ocenjevanja pri izpitu so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, kjer so dijaki z njimi pisno seznanjeni prvo šolsko uro pouka. Dijak mora pri izpitu pokazati, da obvlada minimalne standarde znanja, ki na osnovi UN obsegajo poznavanje konceptov ter vsebinske in procesne cilje, povezane z njimi. Minimalni standardi znanja so sestavni del letne priprave in so narejeni na osnovi veljavnega UN.
• Izpiti (popravni, dopolnilni in predmetni) potekajo ustno. Naloge so napisane na listu skupaj z ustreznimi skicami ali drugo Dijaki izberejo list z vprašanji in se pisno pripravljajo 15 minut.
• Po preteku tega časa ustno odgovarjajo na izbrana vprašanja. Spraševalec lahko dijaka

vodi skozi vprašanje in ga usmerja z dodatnimi podvprašanji. Usti izpit traja do 20 minut.

• Pri izvajanju izpitov veljajo pravila šolske

 

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku strokovnega aktiva dne 19. 8. 2020 in veljajo od 1. 9. 2020 dalje.

Ocenjevanje znanja pri pouku varnega in zdravega okolja v 3. letniku
Pri predmetu varno in zdravo okolje bodo dijaki pridobivali ocene:
• pisno,
• ustno,
• drugo ( seminarske naloge).
Dijaki morajo biti pisno seznanjeni s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

PISNO IN USTNO OCENJEVANJE
Pisno in ustno ocenjevanje obsega učne cilje, obdelane pri pouku. Ocenjuje se poznavanje, razumevanje in uporaba predelane snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja. Za zadostno oceno je potrebno doseganje minimalnih standardov znanja, ki so opredeljeni v letni pripravi.
Pisno ocenjevanje obsega naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.

PREDVIDENO ŠTEVILO PRIDOBLJENIH OCEN: 2 pisni, najmanj 1 ustna ROKI PISNEGA OCENJEVANJA: oktober – november, marec – april

Število pisnih ocenjevanj
Pisno ocenjevanje se za vse dijake oddelka izvede enkrat v ocenjevalnem obdobju.
Izjeme: dijaki, ki ne dosežejo minimalnih standardov znanja pri pisnem ocenjevanju, in dijaki, ki želijo izboljšati oceno.
Datumi preverjanja in ocenjevanja bodo dogovorjeni z dijaki na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja in vpisani v šolsko dokumentacijo.

Kriteriji pisnega ocenjevanja
Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.
Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik. Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

Odstotek doseženih točk (v %)* Ocena
0 – 49 nezadostno (1)
50 – 64 zadostno (2)
65 – 77 dobro (3)
78 – 88 prav dobro (4)

89 – 100 odlično (5)

 

Število ustnih ocenjevanj
Dijaki bodo v šolskem letu ustno ocenjeni najmanj enkrat. Oceno lahko pridobijo tudi z izdelavo in predstavitvijo seminarske naloge.

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju znanja:
Ustno ocenjevanje je vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja.
Pri ustnem ocenjevanju se uporabljata Bloomova in Marzanova taksonomija. Zadostna ocena:
Dijak pozna in razume osnovne pojme in koncepte, kot so navedeni v minimalnih standardih znanja. Posamezne koncepte zna predstaviti na preprostih in znanih primerih. Razume postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu, ter jih po navodilih in ob
pomoči tudi uporabi. Zna po navodilih zbrati in zapisati podatke ter jih prevesti v različne oblike predstavitev.
Dobra ocena:
Dijak pozna in razume osnovne koncepte in jih zna uporabiti ter razložiti na enostavnih znanih primerih in poiskati nove primere v vsakdanjem življenju. Razume in razloži postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu, in jih po navodilih samostojno uporabi. Po navodilih zbere, zapiše in samostojno obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.
Prav dobra ocena:
Dijak pozna in razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih. Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati preproste rešitve.
Razume, razloži in samostojno uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu na starih in novih primerih. Iz različnih virov zbere, zapiše in samostojno kritično obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.
Odlična ocena:
Dijak razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih. Zna analizirati probleme, jih povezati s teorijo in predlagati ustrezne rešitve. Zna ovrednotiti pomen naučenega in ga uporabiti na primerih iz vsakdanjega življenja. Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati nove rešitve na vsakdanjih primerih.

Zna kompleksno predstaviti svoje znanje. Razume, razloži in uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu na starih in novih primerih. Zna samostojno poiskati nove raziskovalne probleme in jih samostojno tudi rešiti. Samostojno poišče vire informacij,
jih izbere, kritično ovrednoti in samostojno obdela podatke ter jih prevede v najustreznejšo predstavitev.

Seminarska naloga
Seminarske naloge so ocenjene. Učenec dobi vsebinska navodila za njihovo izdelavo. Z oceno seminarske naloge se enakovredno vrednotijo:
– odnos do dela (25% točk),
– pisni izdelek in obseg uporabljene literature (25% točk),
– izvleček in predstavitev seminarske naloge(25% točk),
– izdelek, razstava, demonstracija(25% točk).
Kriteriji za pridobitev ocene iz seminarske naloge so enaki kriterijem za pridobitev pisne ocene.
Opisni kriteriji za ocenjevanje seminarske naloge
1. odnos do dela:
– ali je ustrezen odnos do dela,
– upoštevanje vseh dogovorjenih rokov.
2. pisni izdelek in obseg uporabljene literature:
– ali je primeren izbor teme glede na aktualnost,
– ustrezna nadrobnost pri predstavitvi teme,
– jedrnatost (ločevanje bistvenih od nebistvenih podatkov),
– natančnost pri navajanju podatkov,
– zanimivost, pestrost besedila,
– ustrezna velikost pisave in obseg strani,
– tridelna zgradba – uvod, jedro in zaključek,
– nabor raznovrstnih virov,
– doslednost in ustreznost navajanja virov.
3. izvleček in predstavitev seminarske naloge:
– ali je ustrezen izbor podatkov v izvlečku,
– ali dijak pozna temo in razume pomembne pojme in odnose ter znanje povezuje z lastnimi izkušnjami in predznanjem,
– v okviru izbrane teme pokaže zmožnost kritičnega mišljenja,

– govori prosto, ob pomoči osnutka,
– govori razločno in glasno ter primerno hitro,
– ohranja stik s poslušalci,
– ali je jezikovna pravilnost.
4. izdelek, razstava, demonstracija:
– ali je celotna predstavitev zanimiva,
– ustrezen izbor materiala za razstavo,
– ustrezna demonstracija, izdelek.

Učenec, ki izdela seminarsko nalogo, ima možnost konzultacije z učiteljem pred predstavitvijo seminarske naloge. Učitelj mu v obsegu možnosti šole pomaga pri tehnični opremi za predstavitev naloge.

Organizacija in potek izpitov
• Dijak je seznanjen s potekom popravnih izpitov pri posebnih pripravah, kjer sta dijakom omogočena tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni snovi.
• Kriteriji ocenjevanja pri izpitu so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, kjer so dijaki z njimi pisno seznanjeni prvo šolsko uro pouka. Dijak mora pri izpitu pokazati, da obvlada minimalne standarde znanja, ki na osnovi UN obsegajo poznavanje konceptov ter vsebinske in procesne cilje, povezane z njimi. Minimalni standardi znanja so sestavni del letne priprave in so narejeni na osnovi veljavnega UN.
• Izpiti (popravni, predmetni in dopolnilni) potekajo ustno. Naloge so napisane na listu skupaj z ustreznimi skicami ali drugo opremo. Dijaki izberejo list z vprašanji in se pisno pripravljajo 15 minut.
• Po preteku tega časa ustno odgovarjajo na izbrana vprašanja. Spraševalec lahko dijaka vodi skozi vprašanje in ga usmerja z dodatnimi podvprašanji. Ustni izpit traja do 20 minut.
• Pri izvajanju izpitov veljajo pravila šolske zakonodaje.

 

Ocenjevanje znanja pri pouku varnega in zdravega okolja v 4. letniku
Pri predmetu varno in zdravo okolje bodo dijaki pridobivali ocene:
• pisno,
• ustno,
• drugo (seminarske naloge).
Dijaki morajo biti pisno seznanjeni s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

PISNO IN USTNO OCENJEVANJE
Pisno in ustno ocenjevanje obsega učne cilje, obdelane pri pouku. Ocenjuje se poznavanje, razumevanje in uporaba predelane snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja. Za zadostno oceno je potrebno doseganje minimalnih standardov znanja, ki so opredeljeni v letni pripravi.
Pisno ocenjevanje obsega naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.

PREDVIDENO ŠTEVILO PRIDOBLJENIH OCEN: 1 pisna, najmanj 1 ustna oz. druga ocena

ROKI PISNEGA OCENJEVANJA: oktober – december

Število pisnih ocenjevanj
Pisno ocenjevanje se za vse dijake oddelka izvede enkrat v šolskem letu.
Izjeme: dijaki, ki ne dosežejo minimalnih standardov znanja pri pisnem ocenjevanju, in dijaki, ki želijo izboljšati oceno.
Datumi preverjanja in ocenjevanja bodo dogovorjeni z dijaki na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja in vpisani v šolsko dokumentacijo.

Kriteriji pisnega ocenjevanja
Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.
Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik. Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

Odstotek doseženih točk (v %)* Ocena
0 – 49 nezadostno (1)
50 – 64 zadostno (2)

65 – 77 dobro (3)
78 – 88 prav dobro (4)
89 – 100 odlično (5)

 

 

 

Število ustnih ocenjevanj
Dijaki bodo v šolskem letu ustno ocenjeni najmanj enkrat. Oceno lahko pridobijo tudi z izdelavo in predstavitvijo seminarske naloge.

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju znanja:
Ustno ocenjevanje je vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja.
Pri ustnem ocenjevanju se uporabljata Bloomova in Marzanova taksonomija. Zadostna ocena:
Dijak pozna in razume osnovne pojme in koncepte, kot so navedeni v minimalnih standardih znanja. Posamezne koncepte zna predstaviti na preprostih in znanih primerih. Razume postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu, ter jih po navodilih in ob
pomoči tudi uporabi. Zna po navodilih zbrati in zapisati podatke ter jih prevesti v različne oblike predstavitev.
Dobra ocena:
Dijak pozna in razume osnovne koncepte in jih zna uporabiti ter razložiti na enostavnih znanih primerih in poiskati nove primere v vsakdanjem življenju. Razume in razloži postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu, in jih po navodilih samostojno uporabi. Po navodilih zbere, zapiše in samostojno obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.
Prav dobra ocena:
Dijak pozna in razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih. Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati preproste rešitve.
Razume, razloži in samostojno uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu na starih in novih primerih. Iz različnih virov zbere, zapiše in samostojno kritično obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.
Odlična ocena:

Dijak razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih. Zna analizirati probleme, jih povezati s teorijo in predlagati ustrezne rešitve. Zna ovrednotiti pomen naučenega in ga uporabiti na primerih iz vsakdanjega življenja. Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati nove rešitve na vsakdanjih primerih. Zna kompleksno predstaviti svoje znanje. Razume, razloži in uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu na starih in novih primerih. Zna samostojno poiskati nove raziskovalne probleme in jih samostojno tudi rešiti. Samostojno poišče vire informacij,
jih izbere, kritično ovrednoti in samostojno obdela podatke ter jih prevede v najustreznejšo predstavitev.

Seminarska naloga
Seminarske naloge so ocenjene. Učenec dobi vsebinska navodila za njihovo izdelavo. Z oceno seminarske naloge se enakovredno vrednotijo:
– odnos do dela (25% točk),
– pisni izdelek in obseg uporabljene literature (25% točk),
– izvleček in predstavitev seminarske naloge (25% točk),
– izdelek, razstava, demonstracija (25% točk) .
Kriteriji za pridobitev ocene iz seminarske naloge so enaki kriterijem za pridobitev pisne ocene.
Opisni kriteriji za ocenjevanje seminarske naloge
1. odnos do dela:
– ali je ustrezen odnos do dela,
– upoštevanje vseh dogovorjenih rokov.
2. pisni izdelek in obseg uporabljene literature:
– ali je primeren izbor teme glede na aktualnost,
– ustrezna nadrobnost pri predstavitvi teme,
– jedrnatost (ločevanje bistvenih od nebistvenih podatkov),
– natančnost pri navajanju podatkov,
– zanimivost, pestrost besedila,
– ustrezna velikost pisave in obseg strani,
– tridelna zgradba – uvod jedro in zaključek,
– nabor raznovrstnih virov,
– doslednost in ustreznost navajanja virov.
3. izvleček in predstavitev seminarske naloge:

– ali je ustrezen izbor podatkov v izvlečku,
– ali dijak pozna temo in razume pomembne pojme in odnose ter znanje povezuje z lastnimi izkušnjami in predznanjem,
– v okviru izbrane teme pokaže zmožnost kritičnega mišljenja,
– govori prosto, ob pomoči osnutka,
– govori razločno in glasno ter primerno hitro,
– ohranja stik s poslušalci,
– ali je jezikovna pravilnost.
4. izdelek, razstava, demonstracija:
– ali je celotna predstavitev zanimiva,
– ustrezen izbor materiala za razstavo,
– ustrezna demonstracija, izdelek.

Organizacija in potek izpitov
• Dijak je seznanjen s potekom popravnih izpitov pri posebnih pripravah, kjer sta dijakom omogočena tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni snovi.
• Kriteriji ocenjevanja pri izpitu so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, kjer so dijaki z njimi pisno seznanjeni prvo šolsko uro pouka. Dijak mora pri izpitu pokazati, da obvlada minimalne standarde znanja, ki na osnovi UN obsegajo poznavanje konceptov ter vsebinske in procesne cilje, povezane z njimi. Minimalni standardi znanja so sestavni del letne priprave in so narejeni na osnovi veljavnega UN.
• Izpiti (popravni, predmetni in dopolnilni) potekajo ustno. Naloge so napisane na listu
skupaj z ustreznimi skicami ali drugo opremo. Dijaki izberejo list z vprašanji in se pisno pripravljajo 15 minut.
• Po preteku tega časa ustno odgovarjajo na izbrana vprašanja. Spraševalec lahko dijaka vodi skozi vprašanje in ga usmerja z dodatnimi podvprašanji. Ustni izpit traja do 20 minut.
• Pri izvajanju izpitov veljajo pravila šolske zakonodaje.

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku strokovnega aktiva dne 19.8. 2020 in veljajo od 1.9.2020 dalje.

Dijaki so s kriteriji ocenjevanja seznanjeni pri prvi uri pouka pri predmetu IKT.

Kriteriji se nahajajo na šolski spletni strani in v spletni učilnici predmeta, do katere imajo dostop.

 

1        Pri pouku IKT se ocenjuje: ustno, nastop, samostojno delo z računalnikom in različne izdelke.

 

• Ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih v letniku

1. ocenjevalno obdobje:

− teoretične osnove

− praktično delo na računalniku

2. ocenjevalno obdobje:

− urejevalnik besedil – Word (2. sklop) − projektna naloga s predstavitvijo (3. sklop)

3        Ocenjuje se:

− znanje,

− razumevanje,

− obdelava in predstavitev podatkov,

− sodelovanje,

− napredovanje v znanju.

4        Pri ocenjevanju znanja bo dijak ocenjen z oceno:

• nezadostno (1):

− če ne reši nalog, ki se začnejo z besedami: definiraj, naštej, skiciraj, imenuj enoto, odgovori z “da”, ali “ne”,

− ne zna ponoviti osnovnih nalog, narejenih v šoli.

 

• zadostno (2):

− če je uspešen pri nalogah objektivnega tipa; rešuje naloge tipa: pojasni, razloži, …,

− zna narediti naloge, narejene v šoli,

− ni sposoben smiselno uporabiti podatkov,

− ne zna smiselno razložiti enostavnih zakonitosti in pravil, −

ni sposoben reševati problemov s povezovanjem znanja.

 

• dobro (3):

− dobro rešuje naloge tipa: uporabi,

 

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ZNANJA PRI PREDMETU IKT

 

− prenaša znanje tudi na nove situacije,

− delno rešuje naloge tipa: primerjaj, poveži, izpelji …

• prav dobro (4):

− rešuje naloge s povezovanjem znanja iz različnih poglavij,

− primerja,

− povezuje,

− izpeljuje …

 

• odlično (5):

− dijak uporablja znanje,

− znanja logično povezuje,

− uporabi znanje v novih situacijah,

− rešuje naloge tipa: predlagaj, napovej, sklepaj, primerjaj, analiziraj.

 

5        Pri pisnem ocenjevanju in pri ocenjevanju izdelkov je ocena odvisna od odstotka doseženih točk:

• za doseženih manj kot 50 % nezadostno (1);
• za doseženih 50 % do 62 % zadostno (2);
• za doseženih 63 % do 75 % dobro (3); 4 za doseženih 76 % do 87 % prav dobro (4);

5.5 za doseženih 88 % do 100 % odlično (5).

 

6         Določitev minimalnih standardov

Za doseganje minimalnih standardov mora dijak pri vseh sklopih obvladati vsaj osnovni nivo, naveden v učnem načrtu za IKT.

 

7         Popravljanje nedoseganja minimalnih standardov

Če dijak ni dosegel minimalnih standardov, popravlja oceno (dosega minimalne standarde) v enaki obliki, kot je bilo izvedeno osnovno ocenjevanje.

8         PISNO OCENJEVANJE

Pisnega ocenjevanja pri predmetu IKT ni.

 

9         USTNO OCENJEVANJE

• Ustno ocenjevanje se izvaja kot

− odgovarjanje na zastavljena vprašanja,

− razlaganje in zagovarjanje postopka izdelave praktične informacijske rešitve.

• Ustna ocena je komponenta pri ocenjevanju
• Kriteriji ocenjevanja so navedeni v točki

 

 

10  OCENJEVANJE VAJ/IZDELKOV

• Dijak po navodilih oblikuje
• Izdelek odda v spletno učilnico.
• Ocenjuje se po kriterijih iz točke

 

 

11  OCENJEVANJE PROJEKTNE NALOGE

Projektna naloga se zaključi in oceni ob koncu drugega ocenjevalnega obdobja.

 

Ocenjujemo:

• pisno predstavitev informacije – Wordov izdelek (40 % ocene);

Zahtevani elementi naloge

pravilno

nepravilno

Naslovnica z zahtevanimi elementi

Število besed

več kot 3000

2500 do 3000

manj kot 2500

Kazalo vsebine

samodejno

ročno s tab.

navadno ročno

Kazalo slik/tabel/grafov

samodejno

/

Ročno

/

NE

/

Glava/noga s številko strani

Glava & št.strani

le glava

le številka

BREZ

Delo z odseki

DA

delno

NE

Uvod

DA

Pomanjkljiv

NE

Uporaba slogov (1, 2, 3 ali več)

3

2

1

2 Slike (najmanj 6)

DA

NE

2 Položaj slik

oblivanje

ozadje

med tekstom

na koncu strani

Napisi pod slikami

avtomatsko štev.

ročno štev.

komentar

napisov ni

2 Tabela z vsaj 5 vrsticami in 3 stolpci

DA

“manj”

NE

2 Sprotne opombe

DA

NE

2 Število poglavij

več kot 5

manj kot 5

NI – le eno

Številčenje poglavij

samodejno

ročno

NE

Zaključek

DA

Pomanjkljiv

NE

Navedba virov

pravilna

Pomanjkljiva

je ni

2 Poravnava besedila

obojestransko

Levo

sredinsko

2 Urejenost prelomov strani

DA

Delno

NE

2 Splošni vtis o urejenosti

zelo dobro

Urejeno

slabo

 

 

MINIMALNI STANDARDI
Naslovnica z zahtevanimi elementi	Če je ni, je skupna ocena naloge za eno oceno nižja.
Število besed	Če je manj kot 2000 besed, nalogo zavrnemo, če pa kljub opozorilu ni ustreznega popravka, naloga ni pozitivno ocenjena. Če je število besed med 2000 in 2500, je najvišja ocena zadostno (2), ne glede na ostale elemente naloge.
Kazalo vsebine	Če ni kazala vsebine, je najvišja ocena dobro (3), ne glede na ostale elemente naloge.
Slike	Če naloga ne vsebuje slik, je najvišja ocena dobro (3), ne glede na ostale elemente naloge.

 

• Priprava e-učbenika (20 %)

• ustrezna naslovnica
• kazalo vsebine
• primerna velikost in tipografija pisave
• barvna usklajenost vseh elementov na elektronskih prosojnicah
• uporaba slik
• vključitev videa
• ustrezno navedeni viri
• ustrezna vsebina in smiselni prehodi po vsebini

 

• Priprava videa in fotografij (20 %)

• uvodna špica
• smiselna in jasna vsebina
• dodan zvok, napisi, glasba
• prehodi med kadri
• zaključna špica

 

• Priprava predstavitve izdelka (20 %)

• ustrezna naslovnica
• ustrezna uporaba besedila in slik
• uporaba miselnih vzorcev
• primerna velikost in tipografija pisave
• ustrezno besedilo
• barvna usklajenost vseh elementov na elektronskih prosojnicah
• primerna uporaba in animacija grafičnih elementov (slike, animacije, film … morajo popestriti vsebino, nikakor pa je ne smejo zadušiti)
• usklajenost animacij s predstavitvijo
• vključen video
• ustrezno navajanje virov
• uporaba slovenskega knjižnega jezika

 

• Predstavitev izdelka

 

− Ocena nastopa:

• dijak samostojno predstavi projektno nalogo in ne bere z lista,
• pri navajanju podatkov si pomaga s projekcijo,
• ne bere s projekcije na platnu, ampak si pomaga z ekranom,
• občinstvu ne obrača hrbta,
• pazi na uporabo knjižnega jezika,
• uporabi uvod v predstavitev in zaključek z odprtjem diskusije, nastop mora biti usklajen z izdelano elektronsko predstavitvijo.

 

Pri oceni projektne naloge dijaka oz. dijakinje se upošteva povprečna ocena skupine, ocena izdelka, ki ga je dijak/inja oblikoval/a in njena oz. njegova predstavitev.

 

12  KRITERIJI ZA IZRAČUN KONČNE (ZAKLJUČENE) OCENE

• Pogoj za zaključeno oceno je opravljena projektna
• Če dijak doseže v obeh ocenjevalnih obdobjih minimalni standard znanj, je ob koncu leta pozitivno ocenjen.
• Upošteva se tudi sodelovanje in samoiniciativnost pri

 

 

13  POPRAVNI, DOPOLNILNI IN PREDMETNI IZPITI

 

• Pogoj za pristop k izpitu je opravljena projektna
  • Če je kandidat/-ka opravil/-a projektno nalogo v času rednega pouka, se ocena naloge prizna, razen če kandidat/-ka želi nalogo ponovno izdelati, da bi s tem zvišal/-a njeno

 

• Dijak je seznanjen s potekom popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitov na posebnih pripravah. Na pripravah za te izpite je dijakom omogočen tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni

 

• Izpiti so praviloma Za vsak izpit je pripravljenih pet izpitnih kompletov več kot je kandidatov. Dijak ima do 30 minut časa za pripravo in največ 20 minut za odgovarjanje na izpitna vprašanja in predstavitev praktičnih primerov.

 

• Izpitni komplet vsebuje vprašanja iz teorije informatike, primere uporabe

operacijskega sistema in interneta, ter primere uporabe urejevalnika besedil.

 

 

• Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca neposredno po ustnem izpitu. O oceni obvesti dijaka predsednik izpitne komisije.
• Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki seznanjeni 1. šolsko uro pouka.

 

• Pri izvajanju popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitov se uporablja veljavna šolska zakonodaja

 

 

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku aktiva dne 23. 8. 2022 in veljajo od 1. 9. 2022 dalje.

Programska enota UMETNOST v 1., 2., in 3. letniku programa predšolska vzgoja, je sestavljena iz dveh vsebinskih sklopov: LIKOVNA UMETNOST (LIO-UME) in GLASBENE UMETNOSTI (GIO-UME)

LIKOVNA UMETNOST v 1., 2., in 3. letniku programa predšolska vzgoja

Vsebina:

1. Oblike ocenjevanja
2. Načini ocenjevanja
3. Predvideno število pridobljenih ocen
4. Minimalni standardi znanja in kriterij ocenjevanja
5. Načini popravljanja nezadostnih ocen in pridobitve ocen iz neocenjenih predmetov/modulov/vsebinskih sklopov
6. Oblikovanje končne ocene
7. Popravni, predmetni in dopolnilni izpiti

 

1. OBLIKE OCENJEVANJA

– ustno

– individualno

 

2. NAČINI OCENJEVANJA

– drugi načini ocenjevanja (izdelek, zagovor ob izdelku)

 

3. PREDVIDENO ŠTEVILO PRIDOBLJENIH OCEN

Predmet/ UMETNOST	Vsebinski sklop	Letnik	Kratica	Število ur	Število ocen / rok ocenjevanja	Popravni izpiti, predmetni izpiti, dopolnilni izpiti
UMETNOST	LIKOVNA UMETNOST	1. letnik	LIO-UM	52	Najmanj 2 oceni: izdelek zagovor ob izdelku (okt.-dec., feb.- maj)	Ustni zagovor ob izdelkih
	LIKOVNA UMETNOST	2. letnik	LIO-UM	52	Najmanj 2 oceni: izdelek zagovor ob izdelku (okt.-dec., feb.-m aj)	Ustni zagovor ob izdelkih
	LIKOVNA UMETNOST	3. letnik	LIO-UM	52	Najmanj 2 oceni: izdelek zagovor ob izdelku (okt.-dec., feb.-maj.)	Ustni zagovor ob izdelkih

 

Za dijake z dodeljenim statusom ali pedagoško pogodbo se sme prilagoditi oblika izdelka v skladu s pravilnikom. Pri vsebinskem sklopu LIKOVNA UMETNOST: vsaj ena ocena izdelka v prvem ocenjevalnem obdobju in vsaj ena ocena izdelka v drugem ocenjevalnem obdobju.

 

 

4. MINIMALNI STANDARDI ZNANJA IN KRITERIJ OCENJEVANJA

Z minimalnim standardom se definira stopnjo znanja, spretnosti, veščine ali kakovost dosežka, potrebnega za pozitivno oceno oz. za zadovoljivo sledenje pouku pri posameznem vsebinskem sklopu.

Preverjanje znanja:

– dijaki in učitelji skupaj ugotavljajo predznanje in napredovanje oz. doseganje učnih ciljev,

– prilagoditev za dijake s posebnimi potrebami.

 

1. letnik MINIMALNI STANDARDI / PRIČAKOVANI DOSEŽKI

Dijak/Dijakinja v 1. letniku doseže minimalni standard, če:

– izdela vse likovne naloge, vezane na predelano vsebino pri pouku, iz posameznih likovnih področij,

– našteje in pozna osnovne značilnosti posameznega likovnega področja. Našteje razloži nekatere tehnike posameznih likovnih področij,

– našteje in pozna osnovne značilnosti prvin likovnega izražanja,

– našteje motive v likovni umetnosti,

– našteje kompozicije v likovni umetnosti,

– našteje pomembnejše muzeje v Celju in v Ljubljani ter predstavi ogledano razstavo.

 

2. letnik MINIMALNI STANDARDI / PRIČAKOVANI DOSEŽKI

Dijak/Dijakinja v 2. letniku doseže minimalni standard, če:

K  vsem minimalnim standardom prvega letnika je dodano še:

– pozna pomen ustvarjalnosti pri predšolskem otroku,

– pozna didaktična načela pri edukaciji predšolskih otrok,

– pozna različne metode in oblike dela pri likovnem ustvarjanju predšolskih otrok.

 

3. letnik MINIMALNI STANDARDI / PRIČAKOVANI DOSEŽKI

Dijak/Dijakinja v 3. letniku doseže minimalni standard, če:

– izdela vse likovne naloge, vezane na predelano vsebino pri pouku,

– izdela idejni načrt za sceno, za kostume in atribute za pravljico,

– ustvari PLAKAT, ILUSTRACIJO in GLEDALIŠKI LIST za glasbeno plesno pravljice,

– pozna vsaj pet slovenskih ilustratorjev ali ilustratork, ustvari ilustracijo na temo šolske pravljice,

– pripravi primere: individualna, skupinska in skupna oblika dela,

– pripravi primere: metoda praktičnih izdelkov, demonstracije in prikazovanja,

– pripravi primera vsaj dveh medpredmetnih delavnic za predšolske otroke,

– našteje pomembnejše muzeje v Celju in v Ljubljani in predstavi ogledano razstavo.

 

5. NAČINI POPRAVLJANJA NEZADOSTNIH OCEN IN PRIDOBITVE OCEN IZ NEOCENJENIH PREDMETOV/MODULOV/VSEBINSKIH SKLOPOV

Dijaki popravljajo nezadostne ocene v dogovoru z učiteljem pri rednih urah. Neocenjeni dijaki se z učiteljem dogovorijo, kako bodo pridobili oceno. Dijak mora biti ob koncu ocenjevalnega obdobja pozitivno ocenjen iz obeh vsebinskih sklopov programske enote, če želi da je pri programski enoti pozitiven.

 

6. OBLIKOVANJE KONČNE OCENE

Končna ocena predmeta je oblikovana, ko je dijak pozitivno ocenjen pri obeh delih predmeta. Ker ju poučujeta dva profesorja, je med njima potreben dogovor. Vsak izmed obeh delov predstavlja 50 % delež pri oblikovanju končne ocene. Če je en del negativen, ga mora dijak popraviti. Dijak lahko zvišuje en del predmeta, če želi doseči boljšo končno oceno.

 

7. POPRAVNI, PREDMETNI IN DOPOLNILNI IZPITI

Če je dijak na koncu pouka pri predmetu nezadostno ocenjen oziroma je neocenjen, opravlja popravni oziroma dopolnilni izpit. Dijak opravlja popravni oz. dopolnilni izpit iz posameznih delov predmeta (glasba, likovna), pri katerem je ocenjen negativno oz. je neocenjen. Popravni oz. dopolnilni izpit poteka pri likovni umetnosti ustno z oddanimi izdelki, po kriterijih za ocenjevanje znanja, ki se uporabljajo pri rednem pouku. Končno oceno po opravljenem izpitu pri predmetu oziroma delu predmeta določi učitelj. Dijak mora doseči minimalne standarde, ki so zapisani v katalogu znanja in izvedbenem kurikulumu.

 

OCENJEVANJE  IZDELKA

Odlično (5)	Dijak − V celoti uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge. − V celoti upošteva navodila. − Samostojno rešuje likovno nalogo v okviru pouka in v dogovorjenem času. − Samostojno rešuje likovno problematiko in je ob tem natančen in dosleden, likovna dela pa izstopajo po kreativnosti in skladnosti vsebine in forme. − Je natančen, dosleden in kreativen pri  rešitvah. – Izdelek odda v dogovorjenem roku. –  Izdelek je estetsko oblikovan.
Prav dobro (4)	Dijak − Uresniči zastavljene učne cilje posa posamezne likovne naloge. − Upošteva navodila. − Z manjšim usmerjanjem rešuje in konča likovno nalogo v okviru pouka in v dogovorjenem času − Z manjšim vodenjem rešuje likovno problematiko in je ob tem natančen in dosleden. − Je natančen in dosleden pri rešitvah − Izdelek odda v dogovorjenem roku. –  Izdelek je estetsko oblikovan.
Dobro (3)	Dijak − Delno uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge. − Delno upošteva navodila. − Vodeno in usmerjeno izdeluje in konča likovno nalogo. − Vodeno rešuje likovno problematiko. − Pri rešitvah je nedosleden in nenatančen. − Izdelek odda v dogovorjenem roku. –  Izdelek je estetsko oblikovan.
Zadostno (2)	Dijak + − Sprejemljivo uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge − Delno upošteva navodila. − Vodeno, usmerjeno in s pogosto vzpodbudo rešuje likovno nalogo. − Likovne naloge v celoti ne konča. − Vodeno rešuje likovno problematiko. − Je nedosleden in nenatančen. − Izdelek odda v dogovorjenem roku. –  Izdelek je estetsko oblikovan.
Nezadostno (1)	− Učni ciljni posamezne likovne naloge niso uresničeni. − Ne upošteva navodil. − Izdelka ne konča. − Pri reševanju likovnih problematik je nedosleden in nenatančen. − Izdelka ne odda v dogovorjenem roku. – Izdelek ni estetsko oblikovan.

 

OCENJEVANJE USTNEGA ZAGOVORA OB LIKOVNIH IZDELKIH

Likovne naloge (izdelki) dijakov so vir informacij o dejanskem znanju in kreativnosti dijakov, o tem, koliko se zavedajo teoretskih likovni problemov in o njihovi praktični rabi. Ocena se oblikuje stopenjsko glede na kriterije s katerimi so dijaki seznanjeni pred  izvajanjem likovne naloge.

Ustno ocenjevanje poteka kot oblika pogovora na določene učne vsebine oz. kot zagovor likovnega izdelka. Ustno ocenjevanje je lahko napovedano ali nenapovedano.

 

Odlično (5)	Dijak suvereno odgovarja na vprašanja, govori samostojno, samostojno reši tudi podano nalogo. Definicije jasno izrazi in jih podpre z argumenti.
Prav dobro (4)	Dijak odgovori na vprašanje in rešuje podane naloge z malo napakami, dokaj samostojno. Poznavanje učne teme je dokaj dobro in jasno.
Dobro (3)	Dijak odgovori na vprašanje in rešuje podane naloge s pomočjo učitelja, opazne so večje napake, s težavo odgovori na vprašanje.
Zadostno (2)	Dijak pomanjkljivo odgovori na vprašanje in pomanjkljivo rešuje podano nalogo ker je njegovo poznavanje učne teme pomanjkljivo.  Zanaša se na učiteljeve spodbude.
Nezadostno (1)	Dijak ne zna odgovoriti na vprašanje in ne rešuje podane naloge niti s pomočjo učitelja ali pa vprašanja oziroma podane naloge sploh ne razume.

 

CILJI OCENJEVANJA ZNANJA

Po preverjanju in utrjevanju učne snovi se znanje preverja ustno, pisno, praktično.

Ustno in praktično preverjanje znanja se vrednoti z  ocenami od 1 do 5. Dijak odgovarja na najmanj tri različna vprašanja in za to dobi oceno. Dijaki so pred tem seznanjeni z obsegom učne snovi in z začetkom ustnega preverjanja.

 

Število pisnih preverjanj znanja se sklada z učnim načrtom po zaključnih temah in se vrednoti z ocenami od 1 do 5.

Pisni preizkusi se v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih in strokovnih šolah napovejo ob začetku ocenjevalnega obdobja.

 

PREVERJAMO IN OCENJUJEMO

• ustne odgovore (glasbena teorija, glasbena zgodovina, glasbeno oblikoslovje, metodika predšolske glasbene vzgoje),
• kontrolne naloge, teste, slušne teste (glasbena teorija, glasbena zgodovina, glasbeno oblikoslovje, metodika predšolske glasbene vzgoje),
• metodične nastope in dirigiranje.

 

ELEMENTI IN KRITERIJI OCENJEVANJA

• znanje in razumevanje,
• analiza, sinteza in interpretacija,
• uporaba znanj.

 

NAČIN OBLIKOVANJA KONČNE OCENE

• vse ocene so enakovredne, temeljna znanja so predmet ocenjevanja skozi vse šolsko leto,
• vse ocene iz petja in igranja na inštrumente so enakovredne pisnim ocenam,
• za pozitivno oceno morajo biti vsa ocenjevalna obdobja ocenjena pozitivno,
• končna ocena je povprečje vseh ocen iz ocenjevalnih obdobjih.

 

KRITERIJI PISNEGA PREVERJANJA

ocene	odlično (5)	prav dobro (4)	dobro (3)	zadostno (2)	nezadostno (1)
Uspešno opravljene naloge v %	90–100	75–89	60–74	50–59	0–49

 

KRITERIJ USTNEGA PREVERJANJA ZNANJA

	Poznavanje in razumevanje pojmov	Interpretacija	Uporaba primerov
odlično (5)	§  dijak ima vpogled v vse pojme, ki jih smiselno, pravilno in jasno uporablja	§  govori jasno in povezano §  izkazuje analitično razmišljanje in sposobnost sinteze	§  primeri so ustrezni in prepričljivi, morda celo izvirni
prav dobro (4)	§   dijak ima vpogled v večino pojmov, ki jih primerno predstavi	§  govori jasno in povezano, vendar se izogiba analitičnemu razmišljanju	§  primeri so ustrezni
dobro (3)	§  dijak ima predstavo o bistvenih povezavah med pojmi, vendar dela napake	§  govori jasno in povezano, vendar so zaključki le deloma oblikovani na osnovi predstavljenih podatkov	§  primeri so šibki in pomanjkljivi
zadostno (2)	§  dijak ima pomanjkljivo poznavanje osnovnih pojmov	§  govori nepovezano, vsebina je predstavljena brez razumevanja	§  primeri so deloma neustrezni ali jih ni
nezadostno (1)	§  dijak ima zelo pomanjkljivo ali napačno poznavanje osnovnih pojmov	§  govori zmedeno, nejasno, nepovezano	§  primeri so neustrezni ali jih sploh ni

KRITERIJI OCENJEVANJA DIRIGIRANJA (3. letnik)

Dijak-inja dobi najmanj dve oceni iz dirigiranja.

Odl(5): Dijak/inja odlično pozna in obvlada tehniko dirigiranja v različnih taktovskih načinih. Dirigira brezhibno, z doživeto interpretacijo. Pozna in brezhibno uporablja znake za nakazovanje dinamike. Nima nikakršnih težav s koordinacijo leve in desne roke.  Pri dirigiranju je samostojen-a in kritičen-a.

 

Pd(4): Dijak/inja dobro pozna in obvlada tehniko dirigiranja v različnih taktovskih načinih. Dirigira tekoče, z doživeto interpretacijo. Pozna in dobro uporablja znake za nakazovanje dinamike. S koordinacijo leve in desne roke nima velikih težav.  Pri dirigiranju je samostojen-a.

 

Db(3): Dijak/inja dokaj dobro pozna in obvlada tehniko dirigiranja v različnih taktovskih načinih. Dirigira dokaj tekoče, s precej nedoživeto interpretacijo. Pozna in delno upošteva znake za nakazovanje dinamike. Ima težave s koordinacijo leve in desne roke. Pri dirigiranju mu/ji primanjkuje samostojnosti.

 

Zd(2): Dijak/inja slabše pozna in obvlada tehniko dirigiranja v različnih taktovskih načinih. Interpretaciji se skoraj ne posveča. Slabo pozna in upošteva znake za nakazovanje dinamike. Veliko ima težav s koordinacijo leve in desne roke.

 

Nzd(1): Dijak-inja ni dosegel-a nobenega izmed zgoraj navedenih opisov.

 

 

 

 

 

 

 

 

KRITERIJI OCENJEVANJA GLASBENE PRAVLJICE (3. letnik)

Dijak dobi najmanj eno oceno iz ustvarjanja in izvajanja glasbene pravljice.

Odl (5): Dijak-inja je glasbeno/ustvarjalno izrazil-a svoja glasbena doživetja in predstave. Samostojno je pristopil-a k procesu ustvarjanja. Ustvaril-a in uporabil-a je glasbeni zapis in ustvaril-a končni glasbeni dosežek. V petje/igranje na glasbila je smiselno vključil-a elemente interpretacije in jih upošteval-a.  Dijak-inja je pri delu izkazal-a osebno angažiranost, zanimanje in motiviranost za glasbo ter glasbeno izražanje/proces ustvarjanja glasbene pravljice. V učnem procesu je prevzel-a iniciativo, pokazal-a radovednost, interes, pripravljenost soočiti se z novimi izzivi in zavzetost. Sošolce je vzpodbujal-a k sodelovanju in se trudil-a ustvariti pozitivno delovno okolje. Pokazal-a je pozitiven odnos do glasbene pravljice in vseh, ki jo soustvarjajo.

 

Pdb (4): Dijak-inja je glasbeno/ustvarjalno izrazil-a svojo idejo in temo. Sledil-a je procesu ustvarjanja. Uporabil-a je glasbeni zapis in ustavrila končni dosežek. V petje/igranje na glasbila je vključil-a elemente interpretacije in jih večinoma upošteval-a. Dijak-inja je pri delu izkazal-a osebno angažiranost in motiviranost za glasbo ter glasbeno izražanje. Sodeloval-a je v različnih oblikah glasbenega udejstvovanja in pokazal-a pozitiven odnos do glasbene pravljice.

 

Db (3): Dijak-inja je glasbeno/ustvarjalno izrazil-a svoje zamisli. Sledil-a je procesu ustvarjanja. Pri izvajanju/poslušanju/ustvarjanju je uporabil-a glasbeni zapis. Dijak-inja je pri delu pokazal-a zanimanje in motiviranost za glasbo ter glasbeno izražanje. Sodeloval-a je pri glasbenih dejavnostih in sprejel-a glasbeno pravljico.

 

Zd (2): Dijak-inja se je glasbeno/ustvarjalno izrazil-a, vendar je bilo njegovo/njeno izražanje nejasno. Dijak-inja je pevsko in/ali instrumentalno vsebino izvedel-a, (po)ustvarila skladno z individualnimi sposobnostmi ter spretnostmi. Dijak-inja je pri delu pokazal-a nekaj zanimanja za glasbene dejavnosti. Do glasbene pravljice je bil-a zadržan-a.

 

Nzd (1): Dijak-inja ni dosegel-a nobenega izmed zgoraj navedenih opisov.

 

Potek popravnih, predmetnih in dopolnilnih izpitov

GLASBA- UMETNOST, USTVARJALNO IZRAŽANJE (1., 2., letnik )

POPRAVNI IN PREDMETNI IZPIT

V primeru, da dijak tekom šolskega leta ne dosega minimalnih standardov znanja, ob koncu šolskega leta, mora opravljati popravni izpit.

 

POTEK POPRAVNEGA IN PREDMETNEGA IZPITA

UME – POTEK POPRAVNEGA IZPITA

Popravni izpit poteka pisno 60 minut in ustno največ 20 minut. Snov za ustno preverjanje znanja je vnaprej določena. Pri ustnem preverjanju znanja dijak odgovarja na zastavljena vprašanja iz listka.

USI – Dijak  pri ustvarjalnem izražanju igra otroške pesmice po predhodnem dogovoru s profesorjem.

 

DOPOLNILNI IZPIT – USTNO

UME- Dijak pridobi oceno iz področja pri katerem je bil neocenjen. Dopolnilni izpit poteka pisno 60 minut in ustno največ 30 minut. Snov za ustno preverjanje znanja je vnaprej določena. Pri ustnem preverjanju znanja dijak odgovarja na zastavljena vprašanja iz listka.

USI – Dijak  pri ustvarjalnem izražanju igra otroške pesmice iz katerih je bil neocenjen po predhodnem dogovoru s profesorjem.

 

 

 

OPRAVLJANJE IZPITOV v 3. letniku UME, USI

 

Izpiti potekajo pisno (60 min), kjer učitelj ocenjuje v skladu z ustaljeno ocenjevalno lestvico.

Po predhodnem dogovoru z izpraševalcem, izdela osnutek glasbene pravljice, ki se oceni po zgoraj navedenih kriterijih.

Dijak dirigira del v naprej določene snovi. Pesmi tudi odpoje. Njegovo znanje se oceni po zgoraj navedenih kriterijih.

Programska enota USTVARJALNO IZRAŽANJE v 1., 2., 3. in 4. letniku programa predšolska vzgoja, je sestavljena iz treh vsebinskih sklopov: LIKOVNO USTVARJALNO IZRAŽANJE (LIO-USI), GLASBENO USTVARJALNO IZRAŽANJE (GIO-USI) in PLESNO USTVARJALNO IZRAŽANJE (GIO-USI).

LIKOVNO USTVARJALNO IZRAŽANJE v 1., 2., 3. in 4. letniku programa predšolska vzgoja

Vsebina:

1. Oblike ocenjevanja
2. Načini ocenjevanja
3. Predvideno število pridobljenih ocen
4. Minimalni standardi znanja in kriterij ocenjevanja
5. Načini popravljanja nezadostnih ocen in pridobitve ocen iz neocenjenih predmetov/modulov/vsebinskih sklopov
6. Oblikovanje končne ocene
7. Popravni, predmetni in dopolnilni izpiti

 

1. OBLIKE OCENJEVANJA

– ustno

– individualno, skupinsko

 

2. NAČINI OCENJEVANJA

– drugi načini ocenjevanja (izdelek, zagovor ob izdelku)

 

3. PREDVIDENO ŠTEVILO PRIDOBLJENIH OCEN

Predmet/ USTVARJALNO IZRAŽANJE	Vsebinski sklop	Letnik	Kratica	Št. ur	Število ocen / rok ocenjevanja	Popravni izpiti, predmetni izpiti, dopolnilni izpiti
USTVARJALNO IZRAŽANJE	LIKOVNO USTVARJALNO IZRAŽANJE	1. letnik	LIO-USI	31	Najmanj 2 oceni: izdelek zagovor ob izdelku (okt.-dec., feb.-maj)	Ustni zagovor ob izdelkih
	LIKOVNO USTVARJALNO IZRAŽANJE	2. letnik	LIO-USI	31	Najmanj 2 oceni: izdelek zagovor ob izdelku (okt.-dec., feb.-maj)	Ustni zagovor ob izdelkih
	LIKOVNO USTVARJALNO IZRAŽANJE	3. letnik	LIO-USI	31	Ustni zagovor ob izdelkih, skupinska izvedba scene za predstavo, skupinska izvedba didaktične igre	Ustni zagovor ob izdelkih, skupinska izvedba scene za predstavo, skupinska izvedba didaktične igre
	LIKOVNO USTVARJALNO IZRAŽANJE	4. letnik	LIO-USI	31	Najmanj 2 oceni: izdelek zagovor ob izdelku, ustno (okt.-dec., feb.-april)	Ustni zagovor ob izdelkih

 

Za dijake z dodeljenim statusom ali pedagoško pogodbo se sme prilagoditi oblika izdelka v skladu s pravilnikom. Pri vsebinskem sklopu USTVARJALNO IZRAŽANJE: vsaj ena ocena izdelka v prvem ocenjevalnem obdobju in vsaj ena ocena izdelka v drugem ocenjevalnem obdobju.

 

4. MINIMALNI STANDARDI ZNANJA IN KRITERIJ OCENJEVANJA

Z minimalnim standardom se definira stopnjo znanja, spretnosti, veščine ali kakovost dosežka, potrebnega za pozitivno oceno oz. za zadovoljivo sledenje pouku pri posameznem vsebinskem sklopu.

Preverjanje znanja:

– dijaki in učitelji skupaj ugotavljajo predznanje in napredovanje oz. doseganje učnih ciljev,

– prilagoditev za dijake s posebnimi potrebami.

 

1. letnik, MINIMALNI STANDARDI / PRIČAKOVANI DOSEŽKI

Dijak v 1. letniku doseže minimalni standard, če:

– upodobi in animira PRSTNO LUTKO,

– upodobi LUTKO NA PALICI,

– upodobi SENČNO LUTKO,

– upodobi MAKETO – GLEDALIŠČE.

 

 

2. letnik, MINIMALNI STANDARDI / PRIČAKOVANI DOSEŽKI

Dijak v 2. letniku doseže minimalni standard, če:

– upodobi in animira ROČNO LUTKO, KI GOVORI IN PRIME

– upodobi in animira MIMIČNO LUTKO,

– upodobi in animira MARIONETO.

 

3. letnik, MINIMALNI STANDARDI / PRIČAKOVANI DOSEŽKI

Dijak v 3. letniku doseže minimalni standard, če:

– izdela atribute za pravljico,

– izdela in predstavi načrt vsaj dveh likovnih dejavnosti v okviru didaktičnih iger z upoštevanjem med področnih povezav.

 

4. letnik, MINIMALNI STANDARDI / PRIČAKOVANI DOSEŽKI

Dijak v 4. letniku doseže minimalni standard, če:

– razloži pomen likovne dejavnosti in umetnosti za celovit in uravnotežen razvoj in duševno zdravje otrok,

– razume kriterije vrednotenja otroških likovnih del,

– na podlagi umetnin 19. ali 20 stoletja načrtuje likovno dejavnost s predšolskimi otroki,

– opiše koncept kamišibaja, ga upodobi in izvede kamišibaj predstvo,

– pripravi ppt predstavitev treh obveznih nastopov v vrtcu in ga predstavi.

– opiše kako  vključiti umetnine v načrtovanje likovnih dejavnosti

 

5. NAČINI POPRAVLJANJA NEZADOSTNIH OCEN IN PRIDOBITVE OCEN IZ NEOCENJENIH PREDMETOV/MODULOV/VSEBINSKIH SKLOPOV

Dijaki popravljajo nezadostne ocene v dogovoru z učiteljem pri rednih urah. Neocenjeni dijaki se z učiteljem dogovorijo, kako bodo pridobili oceno. Dijak mora biti ob koncu ocenjevalnega obdobja pozitivno ocenjen iz treh vsebinskih sklopov programske enote, če želi da je pri programski enoti pozitiven.

 

6. OBLIKOVANJE KONČNE OCENE

Končna ocena predmeta je oblikovana, ko je dijak pozitivno ocenjen pri treh delih predmeta. Ker ju poučujejo trije profesorji, je med njimi potreben dogovor. Vsak izmed obeh delov predstavlja 33.3 % delež pri oblikovanju končne ocene. Če je en del negativen, ga mora dijak popraviti. Dijak lahko zvišuje en del predmeta, če želi doseči boljšo končno oceno.

 

 

 

7. POPRAVNI, PREDMETNI IN DOPOLNILNI IZPITI

Če je dijak na koncu pouka pri predmetu nezadostno ocenjen oziroma je neocenjen, opravlja popravni oziroma dopolnilni izpit. Dijak opravlja popravni oz. dopolnilni izpit iz posameznih delov predmeta (glasba, likovna, ples), pri katerem je ocenjen negativno oz. je neocenjen. Popravni oz. dopolnilni izpit poteka pri likovni umetnosti ustno z oddanimi izdelki, po kriterijih za ocenjevanje znanja, ki se uporabljajo pri rednem pouku. Končno oceno po opravljenem izpitu pri predmetu oziroma delu predmeta določi učitelj. Dijak mora doseči minimalne standarde, ki so zapisani v katalogu znanja in izvedbenem kurikulumu.

 

OCENJEVANJE  IZDELKA

Odlično (5)	Dijak − V celoti uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge. − V celoti upošteva navodila. − Samostojno rešuje likovno nalogo v okviru pouka in v dogovorjenem času. − Samostojno rešuje likovno problematiko in je ob tem natančen in dosleden, likovna dela pa izstopajo po kreativnosti in skladnosti vsebine in forme. − Je natančen, dosleden in kreativen pri  rešitvah. – Izdelek odda v dogovorjenem roku. –  Izdelek je estetsko oblikovan.
Prav dobro (4)	Dijak − Uresniči zastavljene učne cilje posa posamezne likovne naloge. − Upošteva navodila. − Z manjšim usmerjanjem rešuje in konča likovno nalogo v okviru pouka in v dogovorjenem času − Z manjšim vodenjem rešuje likovno problematiko in je ob tem natančen in dosleden. − Je natančen in dosleden pri rešitvah − Izdelek odda v dogovorjenem roku. –  Izdelek je estetsko oblikovan.
Dobro (3)	Dijak − Delno uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge. − Delno upošteva navodila. − Vodeno in usmerjeno izdeluje in konča likovno nalogo. − Vodeno rešuje likovno problematiko. − Pri rešitvah je nedosleden in nenatančen. − Izdelek odda v dogovorjenem roku. –  Izdelek je estetsko oblikovan.
Zadostno (2)	Dijak − Sprejemljivo uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge − Delno upošteva navodila. − Vodeno, usmerjeno in s pogosto vzpodbudo rešuje likovno nalogo. − Likovne naloge v celoti ne konča. − Vodeno rešuje likovno problematiko. − Je nedosleden in nenatančen. − Izdelek odda v dogovorjenem roku. –  Izdelek je estetsko oblikovan.
Nezadostno (1)	− Učni ciljni posamezne likovne naloge niso uresničeni. − Ne upošteva navodil. − Izdelka ne konča. − Pri reševanju likovnih problematik je nedosleden in nenatančen. − Izdelka ne odda v dogovorjenem roku. – Izdelek ni estetsko oblikovan.

 

 

 

OCENJEVANJE USTNEGA ZAGOVORA OB LIKOVNIH IZDELKIH

Likovne naloge (izdelki) dijakov so vir informacij o dejanskem znanju in kreativnosti dijakov, o tem, koliko se zavedajo teoretskih likovni problemov in o njihovi praktični rabi. Ocena se oblikuje stopenjsko glede na kriterije s katerimi so dijaki seznanjeni pred  izvajanjem likovne naloge.

Ustno ocenjevanje poteka kot oblika pogovora na določene učne vsebine oz. kot zagovor likovnega izdelka. Ustno ocenjevanje je lahko napovedano ali nenapovedano.

 

Odlično (5)	Dijak suvereno odgovarja na vprašanja, govori samostojno, samostojno reši tudi podano nalogo. Definicije jasno izrazi in jih podpre z argumenti.
Prav dobro (4)	Dijak odgovori na vprašanje in rešuje podane naloge z malo napakami, dokaj samostojno. Poznavanje učne teme je dokaj dobro in jasno.
Dobro (3)	Dijak odgovori na vprašanje in rešuje podane naloge s pomočjo učitelja, opazne so večje napake, s težavo odgovori na vprašanje.
Zadostno (2)	Dijak pomanjkljivo odgovori na vprašanje in pomanjkljivo rešuje podano nalogo ker je njegovo poznavanje učne teme pomanjkljivo.  Zanaša se na učiteljeve spodbude.
Nezadostno (1)	Dijak ne zna odgovoriti na vprašanje in ne rešuje podane naloge niti s pomočjo učitelja ali pa vprašanja oziroma podane naloge sploh ne razume.

 

 

OCENJEVANJE  SKUPINSKEGA DELA

– SKUPINSKA IZVEDBA  SCENE, ATRIBUTOV ZA PREDSTAVO

– SKUPINSKA IZVEDBA DIDAKTIČNE IGRE

 

ŠTEVILO TOČK	0-1 TOČKA	2-3 TOČKE	4-5 TOČK
SODELOVANJE	Dijak ne sodeluje s skupino, v katero je bil dodeljen. Ne prispeva svojih idej, je neaktiven pri izvedbi.	Dijak delno sodeluje s skupino, v katero je bil dodeljen. Delno prispeva svoje ideje, je občasno aktiven pri izvedbi.	Dijak zelo sodeluje s skupino v katero je bil dodeljen. Prispeva odlične ideje in je zelo aktiven pri izvedbi
IZVEDBA	Dijak sodeluje pri izvedbi, a ne upošteva navodil.	Dijak delno sodeluje pri izvedbi. Navodila upošteva delno.	Dijak aktivno sodeluje pri izvedbi in upošteva vsa navodila.
TEHNIČNA DOVRŠENOST	Dijakovo izvajanje je tehnično zelo pomanjkljivo.	Dijakovo izvajanje ima manjše/večje tehnične pomanjkljivosti.	Dijakovo izvajanje je tehnično skoraj popolno.
UČITELJEVA POMOČ	Dijak ni sposoben (ustrezno) uporabiti učiteljevega nasveta.	Dijak pogosto sodeluje z učiteljem in je (delno) sposoben upoštevati njegove nasvete.	Dijak sodeluje z učiteljem in zelo uspešno uporablja njegove nasvete. Dijak je pri delu povsem samostojen.

 

Ocenjevalna lestvica za ocenjevanje SKUPINSKEGA DELA:

OCENA	%
Nezadostno (1)	0−49
Zadostno (2)	50−64
Dobro (3)	65−79
Prav dobro (4)	80−89
Odlično (5)	90-100

 

1. letnik

	Letnik	zadostno (2)	dobro (3)	prav dobro (4)	odlično (5)
Lestvice	1.	Dur. lest. z # posebej čez 1 oktavo vključno z A durom	Dur. lest. posebej čez 1 okt. E, F IN B dur	Dur. lest. Posebej  Es  in AS posebej čez 1 okt. in skupaj C, G	Dur. lest. z  skupaj čez 1 okt. vključno z E durom
	1.	Obrati D 5/3 lestvic  posebej	Obrati D 5/3 lest. posebej	Obrati D 5/3 lest. posebej in  skupaj	Obrati D 5/3 lest.  skupaj
Zač. za klavir (E. Kvartič)	1.	Do 25. vaje.	Do 29. vaje.	Do 33. vaje.	Do 37. vaje.
70 skladbic	1.	4 skladbic.	6 skladbic.	8 skladbic.	10 skladbic.
za klavir
(M. Nograšek)	1.	/	/	/	/

 

*opomba: Glede na oceno učitelja o predhodnem znanju igranja klavirja dijaka, učitelj določi individualen program. Kriteriji ocenjevanja: 7 skladb – odl, 6 skladb – pdb, 5 skladb – db, 4 skladb – zd.

 Dijak pridobi pri klavirju dve oceni v vsakem ocenjevalnem obdobju.

Dijaki morajo imeti pri pouku ustrezno kratko pristrižene nohte, v nasprotnem primeru ne more aktivno sodelovati pri pouku.  

 

2., 3. in 4. letnik

		Letnik	zadostno (2)	dobro (3)	prav dobro (4)	odlično (5)
(do štirih		2.	Dur. lest.z z višaji  posamezno E, F, B, Es in As ter a, e in h mol  čez 1 oktavo.	Dur. lest. skupaj z viš. In nižaji ter  a mol. lest. posebej čez 1 okt.	Skupaj dur  skupaj D, A, E, F, B, Es in AS ter a, e in h mol posebej	Skupaj dur. F, B, Es in AS ter a, e, h, fis, cis, d, g, c, in f mol. lest. posamezno
predznakov)		3.	Dur. lest. z # posebej čez 2 oktavi. do 5. predznakov	Dur. lest. z ь posebej čez 2 okt. do 5. predznakov	Mol. lest. z # skupaj čez 2 okt. do 5. predznakov	Mol. lest. z  ь skupaj čez 2 okt. do 5. predznakov
		4.	Dur. lest. z # s proti postopom čez 2 oktavi. C; G; D;	Dur. lest. z ь s proti post. čez 2 okt. F;B;ES,	Mol. lest. z # kombinirano čez 2 okt.a,e,h	Mol. lest. z ь kombinirano čez 2 okt.d,g,c
Akordi		2.	Obrati M 5/3 lestvic z #, posebej	Obrati M 5/3 lest. z ь, posebej	Obrati M 5/3 lest. z #, skupaj	Obrati M 5/3 lest. z ь, skupaj
		3.	Obrati D 5/3 lestvic z #, skupaj čez 2 oktavi	Obrati D 5/3 lest. z ь, skupaj čez 2 okt.	Obrati M 5/3 lest. z #, skupaj čez 2 okt. + D7	Obrati M 5/3 lest. z ь, skupaj čez 2 okt. + D7
		4.	Obrati D 5/3 lestvic z #, skupaj razloženo in sozvočno čez 2 oktavi	Obrati D 5/3 lest. z ь, skupaj razl. in sozvo. čez 2 okt.	Obrati M 5/3 lest. z #, skupaj razl. in sozvo. čez 2 okt.	Obrati M 5/3 lest. z ь, skupaj razl. in sozvo. čez 2 okt.
Kadenca		2.	/	/	/	/
D7		3.	/	/	/	/
		4.	Dur lestvice z # + D7	Dur lestvice z ь + D7	Mol (har.) lestvice z # + D7	Mol (har.) lestvice z ь + D7
Zač. za klavir (E. Kvartič)		2.	Do 46. vaje	Do 50. vaje	Do  54. vaje	Do 58. vaje
		3.	Do 70. vaje	Do 75. vaje	Do 80. vaje	Do 85. vaje
+ Duvernoy  op. 176		4.	/	/	/	/
za klavir		2.	7 skladbic	10 skladbic	13 skladbic	15 skladbic
(M. Nograšek)		3.	7 skladbic	10 skladbic	13 skladbic	15 skladbic
In po izboru		4.	/	/	/	/
po posluhu		2.	/	/	/	/
s spremljavo		3.	/	/	2	4
(po izboru prof.)		4.	5 skladb	7 skladb	9 skladb	11 skladb

 

Opomba: Glede na oceno učitelja o predhodnem znanju igranja klavirja dijaka v 2. in 3. letniku, učitelj določi individualen program. Kriteriji ocenjevanja: 13-14 skladb – odl, 11-12 skladb – pdb, 8-10 skladb – db, 7 skladb – zd.

1. Kvartič: Začetnica: 65, 76 se izpustijo.

V vsaki konferenci dijak pridobi pri klavirju dve oceni.

Dijaki morajo imeti pri pouku ustrezno kratko pristrižene nohte, v nasprotnem primeru ne more aktivno sodelovati pri pouku.

Dijaki morajo biti s kriteriji vseh oblik ocenjevanja pisno seznanjeni na začetku šolskega leta.

 

Pisno ocenjevanje se praviloma izvaja enkrat v ocenjevalnem obdobju, v prvem ocenjevalnem obdobju praviloma v mesecu novembru oz. decembru in v drugem ocenjevalnem obdobju v mesecu aprilu oz. maju.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik.

Vsak dijak mora opraviti ustno ocenjevanje pri orientaciji in izvedbo avtentične naloge. Orientacija se ocenjuje tudi v okviru drugega pisnega preverjanja znanja. Praviloma se ustno ocenjevanje orientacije izvaja v mesecu maju, avtentična naloga pa glede na razporeditev nalog čez celotno šolsko leto. Dijaki praviloma pridobijo dodatno oceno s sodelovanjem pri izvajanju aktivnosti na terenu (obisk muzejev, izvedba misije, pisanjem anonimke, poročila o ekskurziji, eseji).

 

DOPOLNILO:

V primeru izrednih razmer je mogoče ustno in pisno ocenjevanje znanja nadomestiti z drugimi oblikami ocenjevanja, kot so seminarska naloga, pisna vaja, plakat/miselni vzorec, avtentična naloga ali predstavitev s PowerPoint programom. Ocena je lahko pridobljena tudi kot kombinacija več predhodno naštetih in v dogovorjenem roku oddanih oblik/nalog. Iz naslova izrednih razmer se lahko

zmanjša zahtevano število pridobljenih ocen.

 

A)   USTNO OCENJEVANJE

 

Način vrednotenja pri ustnem ocenjevanju:

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
Dijak: – ne zna ali pozna zelo malo učne snovi, – zamenjuje pojme, – obnavlja snov brez povezav in ne pozna bistva posameznih pojmov, – napačno razlaga, – ne pozna dejstva, imen, dogodkov, – nima urejenega zvezka .	NEZADOSTNO (1)
Dijak: – ima pomanjkljivo znanje, – slabo razume, – obnavlja učno snov z nekaterimi bistvenimi elementi, – zelo potrebuje pomoč učitelja, – nima urejenega zvezka.	ZADOSTNO (2)
Dijak: – ima dobro znanje, – pravilno oblikuje odgovore, – razume učno snov brez podrobnosti, – ima nekatere primanjkljaje v znanju, – navaja učno snov po zapiskih, – potrebuje učiteljevo pomoč in jo dobro izkoristi, – ima pomanjkljivo urejen zvezek.	DOBRO (3)
Dijak: – razume učno snov, – nima pomanjkljivega znanja, – pozna bistvene elemente učne snovi s podrobnostmi, – skoraj ne potrebuje učiteljeve pomoči, – oblikuje odgovore s svojimi besedami, – pojasnjuje, primerja, logično razlaga, povezuje podobnosti in razlikuje, – ima težave le pri sintezi in vrednotenju, – ima urejen zvezek.	PRAV DOBRO (4)
Dijak: – zelo dobro razume učno snov, – dodatna vprašanja učitelja ga ne zmedejo, – kaže veliko samostojnost pri posredovanju in opisovanju problemov in primerov, – samostojno logično razlaga, interpretira podatke, razširja in povezuje, – odlično obvlada sintezo in vrednotenje, – ima urejen zvezek.	ODLIČNO (5)

 

 

 

A)   PISNO OCENJEVANJE (pisni preizkusi znanja)                                                                               

 

 

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
0-49%	NEZADOSTNO (1)
50-64%	ZADOSTNO (2)
65-79%	DOBRO (3)
80-89%	PRAV DOBRO (4)
90-100%	ODLIČNO (5)

 

Način ocenjevanja:

• ocenjuje se znanje, razumevanje,  uporaba znanj, analiza in sinteza, vrednotenje znanj ter spretnosti oz. veščine; ob tem se v nalogah uporabljajo zemljevidi, slikovno in drugo ilustrativno gradivo, grafično gradivo, pisni viri in druga besedila;
• v šolskem letu se znanje ocenjuje z največ tremi pisnimi nalogami;

 

 

Ponavljanje nalog:

• če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot tretjina, se pisanje za dijake z negativno ocenjenimi pisnimi izdelki in za tiste, ki to kljub pozitivni oceni želijo, enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni.

 

 

B)    OCENJEVANJE DRUGIH IZDELKOV

 

 

 

 

1. SKUPINSKO (PROJEKTNO) DELO Z JAVNO PREDSTAVITVIJO DELA

 

OCENA ELEMENTI	Slabo = 0-1 točka	Dobro = 2-3 točke	zelo dobro = 4-5 točk
PRIPRAVLJENOST NA DELO (Oceni se skupina.)	Skupina nima nobene literature, temveč razpolaga le s printi z interneta (v slovenščini ali tujem jeziku).	Skupina razpolaga z učbeniki in printi z interneta (v slovenščini).	Skupina razpolaga z učbeniki, dodatno strokovno literaturo in printi z interneta (tudi v tujem jeziku).
DELO IN SODELOVANJE (Oceni se posameznik.)	Dijak odklanja delo in sodelovanje v skupini, – učitelj mora dijaka opozoriti na njegovo, nedelo oz. nesodelovanje, – dijak ne dela in ne sodeluje dovolj zavzeto, – dijak s svojim nedelom moti delo skupine, – skupina dela in izvedbe ne organizira dobro, – nepozornost do predstavitve drugih skupin.	Dijak izvršuje svoje delo, a pri organizaciji in izvedbi potrebuje pomoč učitelja, – dijak občasno ne izvršuje svoje naloge dovolj zavzeto, – skupina pri organizaciji dela potrebuje pomoč učitelja, – nepozornost do predstavitve drugih skupin.	Dijak v skupini sodeluje in prizadevno izvršuje svoje delo, – delo v skupini je organizirano samostojno in dobro, – dijak pozorno sledi predstavitvi drugih skupin.
TABELSKA SLIKA (Oceni se skupina.)	Tabelske slike ni, – tabelska slika je nepregledna in nejasna, – tabelska slika vsebuje preveč teksta, – tabelska slika ima slovnične in vsebinske napake, – tabelska slika je nepopolna.	Tabelska slika vsebuje preveč teksta, – vsebina na tabelski sliki je slabo organizirana, – tabelska slika ima manjše slovnične in vsebinske napake.	Tabelska slika je jasna in pregledna, – tabelska slika vsebuje vse bistvene informacije, – tabelska slika nima nobenih (slovničnih in vsebinskih) napak.
PREDSTAVITEV (Oceni se posameznik.)	Predstavitve ni, – dijak se med predstavitvijo neprimerne vede, – dijak svojo predstavitev v celoti bere z lista, – za predstavitve niso zadolženi vsi člani skupine, – v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje ne zna odgovoriti.	Dijak svojo predstavitev občasno bere z lista, – dijak se med predstavitvijo občasno neprimerno vede, – za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine, – v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje slabo odgovarja.	Dijak svojo predstavitev izvede samostojno, brez pomoči lista, – dijakov nastop je primeren, – za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine, – v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje prepričljivo odgovarja.
DELOVNI LIST (Oceni se skupina.)	Delovnega lista ni, – delovni list ne dosega predpisanega obsega, – delovni list ni bil oddan pravočasno, – delovni list je narejen površno, – v tekstu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake.	Delovni list obsega predpisani obseg, – delovni list vsebuje različna vprašanja, a so to predvsem vprašanja nižjega zahtevnostnega nivoja (vprašanja kdo, kdaj, kje), – v tekstu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake.	Delovni list obsega predpisani obseg, – delovni list je dobro izdelan, vključene so tudi slike oziroma zemljevidi, – vsaj polovico vprašanj predstavljajo vprašanja zahtevnejšega nivoja (vprašanja zakaj, kako …), – v tekstu ni slovničnih in vsebinskih napak, – delovni list je duhovit.

 

22,5 – 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0  – 12 točk	Nezadostno (1)

 

1. PLAKATI/MISELNI VZORCI/SLIKE/OCENJEVANJE ZVEZKOV

 

 

OCENA ELEMENTI	Slabo = 0-1 točka	Dobro = 2-3 točke	Zelo dobro = 4-5 točk
Preglednost	Nepregleden, – gradivo je nelogično in nejasno organizirano.	Premalo pregleden – vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno in logično organizirano.	Pregleden, – čitljiv, – dobro organizirana vsebina.
Urejenost vsebine	Veliko pomembnih idej in ključnih besed manjka, – navaja nepomembne podatke ali pojme, – navaja cele stavke, – posamezni deli niso povezani z vsebino.	Določene pomembne ideje in ključne besede manjkajo, – navaja daljše povedne zveze (stavke), – nekateri deli predstavitve niso povezani z vsebino.	Ključne točke so ustrezno poudarjene, – navedene so le ključne besede oziroma kratke besedne zveze, – vsi deli so povezani z vsebino.
Likovna pestrost	Likovno površen in nezanimiv izdelek, – neestetsko izdelano.	Likovno neoriginalen in občasno površen izdelek, – glavne ideje se po ničemer ne ločujejo od manj pomembnih dejstev.	Likovno zanimiv izdelek, – glavne ideje so ustrezno poudarjene.
Originalnost in kreativnost	Idejno neoriginalen izdelek, kjer ni razvidna kreativnost.	Deloma originalen izdelek, ki dokazuje nekaj kreativnosti.	Idejno zelo originalen izdelek, ki dokazuje veliko kreativnost.
Slovnična pravilnost	Izdelek ima mnogo slovničnih napak (več kot 5).	Izdelek ima nekaj slovničnih napak (od 3 do 5).	Izdelek ima do dve slovnični napaki.

 

22,5 – 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0 – 12 točk	Nezadostno (1)

 

 

 

1. AVTENTIČNE NALOGE (SIMULACIJA UČNE URE)

 

Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcija, izražanje v obliki neumetnostnih ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov …

Pisni kriteriji za ocenjevanje avtentičnih nalog, ki predstavljajo izražanje v obliki neumetnostnih besedil: osebna pisma o izkušnjah, doživetjih, dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprava video, avdio zapisa ipd.

Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti.

 

 

OCENA ELEMENTI	Slabo = 0-1 točka	Dobro = 2-3 točke	zelo dobro = 4-5 točk
Priprava na izvedbo avtentične naloge	Dijak ne opravi konzultacije s profesorjem, ne pripravi idejne zasnove avtentične naloge.	Dijak se le deloma pripravi na konzultacijo s profesorjem, idejna zasnova je nezadostna.	Dijak opravi konzultacijo s profesorjem, idejna zasnova je vsebinsko in  zelo dobro ali odlično pripravljena.
Učna priprava	Ne pripravi ustrezne učne priprave.	Učna priprave je le deloma ustrezna (učni cilji, metode, oblike, učni koraki, naslov, tema, enota) in vsebinsko deloma primerna (usklajenost s cilji, nazornost, upoštevanje didaktičnih priporočil).	Učna priprave je ustrezna oziroma popolnoma ustrezna (učni cilji, metode, oblike, učni koraki, naslov, tema, enota) in vsebinsko primerna ali popolnoma primerna (usklajenost s cilji, nazornost, upoštevanje didaktičnih priporočil).
Poznavanje vsebine nastopa	Ne pozna oz. slabo pozna temo predstavitve.	Dobro pozna temo predstavitve.	Zelo dobro pozna temo predstavitve.
Vodenje skupine	Nima nadzora nad skupino, ki je vključena v simulacijo, ta ne sledi njegovim navodilom.	Ima delen nadzor nad skupino, ki je vključena v simulacijo, ta deloma sledi njegovim navodilom.	Učinkovito vodi skupino, ki je vključena v simulacijo, ta sledi njegovim navodilom in aktivno sodeluje pri vseh nalogah.
Neverbalna komunikacija	Ne izraža energije, želje, volje, samozavesti. Ne vzpostavlja (očesnega) kontakta s skupino.	Se trudi izražati energijo, željo, voljo, samozavest. Trudi se in deloma vzpostavlja (očesni) kontakt s skupino.	Izraža energijo, govori z voljo, samozavestno. Ves čas vzpostavlja kontakt s skupino.
Verbalna komunikacija	Ne zastavlja vprašanj, ne posluša odgovorov skupine in se nanje ne odziva, ne daje jasnih navodil, ne dovoli skupini zastavljati vprašanja ali nanje ne odgovarja, nejasno razlaga. Glas je monoton, šibek, izgovorjava je nejasna.	Zastavi malo vprašanj, posluša večino odgovorov skupine, se deloma odziva nanje, dovoli zastavljanje vprašanj s strani skupine, nanje deloma poizkuša odgovarjati, dokaj jasno razlaga. Poizkuša z glasom poudarjati vsebino, govori dovolj glasno, govor je razumljiv.	Zastavlja številna vprašanja, posluša odgovore skupine, se odziva nanje, dovoli zastavljanje vprašanj, jasno, nazorno in zanimivo razlaga. Glasovno poudarja vsebino, govori dovolj glasno in razumljivo.
Aktivnost skupine/razreda	Skupino dijak ne aktivira, ta deloma posluša, ne sodeluje v razgovoru, ne izdeluje ali nima možnosti izdelave izdelkov (risbe, makete, drugi izdelki), ne sodeluje ali ne more sodelovati v drugih aktivnostih.	Skupino dijak aktivira, da posluša in deloma sodeluje v razgovoru, skupina ima možnost izdelovati in izdeluje izdelke (risbe, makete, drugi izdelki), deloma sodeluje v drugih aktivnostih.	Skupino dijak aktivira, ta posluša, sodeluje v razgovoru, ima možnost in izdeluje izdelke, aktivno, zavzeto sodeluje v drugih aktivnostih.
Izdelki (power point, maketa, risbe, filmi, itd.)	Ne pripravi izdelkov ali so ti zelo slabo pripravljeni.	Izdelki so estetsko dobro pripravljeni, idejno deloma originalni in kreativni. Gradivo je dokaj jasno organizirano, slikovno gradivo je primerno, besedišče je dokaj ustrezno.	Izdelki so zelo dobro pripravljeni, idejno originalni in kreativni. Gradivo je odlično organizirano, bogato s slikovnim gradivom ali video vsebinami, besedišče je ustrezno.
Besedišče predstavitve	Nejasno in neučinkovito besedilo, – besedišče ni slikovito.	Natančno in jasno besedilo, vendar občasno izgubi osredotočenost, – besedišče je slikovito.	Natančno in jasno besedilo, tudi zelo osredotočeno, – besedišče je slikovito.
Evalvacija	Ne opravi evalvacije s skupino.	Opravi površno in vsebinsko pomanjkljivo evalvacijo s skupino.	Izvede zelo dobro evalvacijo s skupino, v kateri povzame bistvene elemente učne simulacije. Evalvacijo izvede s pomočjo vprašanj in učinkovite razlage.

 

 

45– 50  točk	Odlično (5)
40 – 44  točk	Prav dobro (4)
32 – 39  točk	Dobro (3)
25 – 31  točk	Zadostno (2)
0 – 24    točk	Nezadostno (1)

 

 

 

 

 

 

UČNA SREDSTVA PRI POUKU

Učenci morajo imeti pri pouku učna sredstva, ki jih zahtevajo učitelji (na primer zvezke, zemljevide, delovne liste, ipd.).

 

ZAKLJUČEVANJE OCEN

 

• Pri zaključevanju ocen se upoštevajo vse ocene, ki so zapisane v redovalnici.

 

DOPOLNILNI, POPRAVNI, PREDMETNI IZPIT

 

 

Popravni, predmetni, dopolnilni izpit iz modula Družboslovje za otroke se opravlja ustno pred komisijo. Izpitna vprašanja se nanašajo na snov obeh ocenjevalnih konferenc. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je dijaka poučeval, izpraševalec pripravi tudi izpitna vprašanja.

 

 

Kriteriji ocenjevanja znanja so bili potrjeni na sestanku predmetnega aktiva družboslovja za otroke dne 28. 9. 2024 in veljajo od 1. 9. 2024 dalje.

Dijaki morajo biti pisno seznanjeni s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

 

1. PREVERJANJE ZNANJA

Znanje se preverja pred, med in po posredovanju novih učnih vsebin ter neposredno pred pisnim ocenjevanjem znanja. S preverjanjem znanja se ugotavlja predznanje in utrjuje že predelana snov. Obenem se tudi ugotavlja ali so nove učne vsebine jasne in razumljene.

 

2. PISNO OCENJEVANJE ZNANJA

Pisno ocenjevanje izvajamo kot vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja. Merila za ocenjevanje pisnih nalog iz predmeta IOT so sledeči:

 

Odlično (5)	90 – 100 %
Prav dobro (4)	80 – 89 %
Dobro (3)	65 – 79%
Zadostno (2)	50 – 64%
Nezadostno (1)	0 – 49%

 

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik. Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah ali procentih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

 

Pisno preverjanje znanja traja 45 minut. Dovoljena je uporaba kemičnega svinčnika oz. nalivnega peresa. V kolikor dijak piše s svinčnikom, se naloga razveljavi. Uporaba kakršnih koli drugih pripomočkov je prepovedana. Enako velja za pogovarjanje s sosedom ali obračanje proti njemu. Kazen za kršitev je takojšen odvzem pisne naloge.

 

Dijaki so deset minut pred koncem opozorjeni, da se čas za pisanje izteka.

 

Načini označevanja napak:

• prečrtan napačen odgovor,
• označen pomanjkljiv odgovor,
• pri esejskih vprašanjih je lahko dodan kratek komentar,
• označijo se nepopolni in manjkajoči odgovori.

 

Pisno preverjanje znanja se predvidoma izvede dvakrat: v decembru in maju.

 

3. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

Ustno ocenjevanje poteka skozi vse leto – predvidena je ena ustna ocena v 1. ocenjevalnem obdobju. Vprašanja so zastavljena tako, kot se je podajala snov. Učitelj pri pouku praviloma redno pridobiva ocene. Ustno ocenjevanje poteka nenapovedano, razen za dijake s statusom.

 

Dijak ima možnost popravljanja negativne ocene praviloma enkrat v konferenčnem obdobju. Učitelj po avtonomni presoji omogoča dijakom, da izboljšajo oceno glede na časovne in situacijske možnosti.

 

Če dijak ne dosega minimalnega standarda znanja, je njegova dolžnost, da se sam pravočasno dogovori z učiteljem glede ponovnega pridobivanja ustne ocene. Pridobivanje ocen poteka v razredu v okviru ur rednega pouka.

 

Ustna negativna ocena se popravlja ustno, pisna negativna ocena pa pisno.

 

• KRITERIJI

 

OCENA	KRITERIJ
5	Dijak popolnoma samostojno odgovori na zastavljeno vprašanje; pravilno definira pomembne oz. ključne pojme, termine, procese; jasno in razločno izraža ideje; navaja pomembne podrobnosti; podaja lastne primere in ob njih opisuje pojav ali proces; celovito povezuje snov predmeta z lastnim predznanjem in s snovjo pri drugih predmetih; zna presoditi različne vplive na določen pojav ali proces v vzgoji in izobraževanju.
4	Dijak pretežno samostojno odgovori na zastavljena vprašanja; pravilno definira pomembne oz. ključne pojme, zmoti se največ enkrat; potrebuje usmerjanje učitelja z dodatnimi vprašanji, na katera pa odgovori jasno in obsežno; navede nekatere pomembne podrobnosti; poda lastne primere in na njih zadovoljivo opiše pojav oz. proces; povezuje snov predmeta z lastnim predznanjem; pravilno, vendar ob manjši podpori učitelja, napove razvoj nekega dogajanja, procesa; zna presoditi nekaj vplivov na določen pojav ali proces.
3	Dijak delno samostojno odgovori na zastavljeno vprašanje; spusti nekaj pomembnih pojmov ali ključnih podatkov, ki se jih deloma spomni ob učiteljevem usmerjanju; posredovanje znanja je manj jasno; navede največ dve pomembni podrobnosti (če jih je več); navaja samo primere iz učbenika ali iz učiteljeve razlage in na njih zna opisati določen pojav ali proces; analiza je še ustrezna, vendar ne razbere pomembnega dela informacij; pojasnjevanje je ustrezno; delno ali ob podpori učitelja povezuje snov tega predmeta z lastnim predznanjem; s pomočjo učitelja le delno napove razvoj nekega dogajanja, procesa.
2	Dijakov odgovor je pomanjkljiv; spusti nekaj pomembnih pojmov ali ključnih podatkov kljub učiteljevemu usmerjanju; pri posredovanju znanja se mu zatika; navede le eno pomembno podrobnost (če jih je več); ob usmerjanju navede primer iz učbenika ali iz učiteljeve razlage, a običajno ne zna pojasniti določenega pojava ali procesa; le ob podpori učitelja naredi analizo, pojasnjevanje je približno ustrezno; le s podporo učitelja povezuje snov tega predmeta z lastnim predznanjem; sam navaja le nebistvene vplive na razvoj pojava ali procesa.
1	Dijak sam ni zmožen samostojno odgovoriti na zastavljeno vprašanje; na vprašanje odgovori le s stalnim učiteljevim usmerjanjem in z mnogimi dodatnimi vprašanji (običajno zaprtega tipa); definira manj kot polovico ključnih pojmov, odgovori so v celoti pomanjkljivi, nejasni; napačni; izražanje idej je nejasno, zmedeno in pomanjkljivo; pomembnih podrobnosti ne navaja; navaja samo primere iz učbenika ali iz učiteljeve razlage, vendar jih pojasni le ob učiteljevi pomoči; analiza je pomanjkljiva oz. je ne naredi; pojasnjevanje je skromno in z napakami; kljub podpori učitelja snov pomanjkljivo povezuje s predznanjem; kljub učiteljevi pomoči z dodatnimi vprašanji ne zmore napovedati razvoja nekega dogajanja, procesa; sam navaja nebistvene vplive na razvoj pojava ali procesa ali navaja povsem napačne ideje.

 

 

4. PROJEKTNA NALOGA

Projektna naloga je del obveznosti pri projektnega dne Igre v gozdu. Dijaki morajo poiskati po en primer iger za vsako področje dejavnosti po Kurikulumu za vrtce in jo povežejo s konkretnim ciljem iz Kurikuluma. Projektno nalogo oddajo v 2. ocenjevalnem obdobju, predvidoma do sredine maja.

 

Tehnična navodila za izdelavo naloge dobijo dijaki v razredu, pred samim projektnim dnevom, najdejo pa jih tudi na spletni strani šolske knjižnice, zavihek KIZ (knjižnično informacijsko znanje): http://knj.gcc.si/index.php?option=com_content&view=article&id=51&Itemid=70

 

4.1. OCENJEVANJE PROJEKTNE NALOGE

 

Ocena	Kriteriji
5	Jasno in natančno opredeli namen in cilje projektne naloge; zgradba je zelo pregledna; pravilno so obravnavani vsi bistveni elementi; vsebina deluje kot celota; spretno uporablja strokovno terminologijo; pri razlagi vsebine uporablja slikovno in drugo gradivo; projektna naloga je s tehničnega vidika popolna; ustrezno navaja literaturo in vire; uporabi vse predlagane vire; poišče dodatne ustrezne vire in literaturo; sodeluje z učiteljem in zelo uspešno uporabi njegove nasvete; pri delu je povsem samostojen.
4	Jasno in natančno opredeli namen in cilje projektne naloge; zgradba je pregledna; pravilno so obravnavani vsi bistveni elementi; vsebina deluje kot celota; uporablja strokovno terminologijo; pri razlagi vsebine uporablja slikovno in drugo gradivo; seminarska naloga je s tehničnega vidika skoraj popolna; ustrezno navaja literaturo in vire; uporabi večino predlaganih virov; poišče dodatne ustrezne vire in literaturo; sodeluje z učiteljem in uspešno uporabi njegove nasvete; pri delu je relativno samostojen.
3	Opredeli namen in cilje, vendar pomanjkljivo oz. preveč široko; zgradba je dokaj pregledna; nekaj strokovnega in drugega gradiva je le delno ustrezno uporabljenega; nekatere vsebine so pomanjkljivo obravnavane; seminarska naloga ima manjše tehnične pomanjkljivosti; naslovna stran je pomanjkljiva; navajanje literature in virov je delno pomanjkljivo; izbere večino predlaganih virov; vire in literaturo poišče tudi sam, vendar so le delno ustrezni; dijak pogosto sodeluje z učiteljem in je sposoben upoštevati njegove nasvete.
2	Opredeli namen in cilje, vendar pomanjkljivo oz. preveč široko; zgradba je dokaj slabo pregledna; veliko strokovnega in drugega gradiva je delno ustrezno uporabljenega; nekatere vsebine sploh niso obravnavane oz. so delno napačno obravnavane; projektna naloga ima večje tehnične pomanjkljivosti; naslovna stran je pomanjkljiva; navajanje literature in virov je pomanjkljivo; izbere nekaj predlaganih virov; vire in literaturo poišče tudi sam, vendar so neustrezni; dijak delno sodeluje z učiteljem in je sposoben upoštevati njegove nasvete.
1	Dijak ne opredeli namena in ciljev: o tem sklepamo samo na osnovi naslova projektne naloge; zgradba je povsem nepregledna; nekateri elementi sploh niso obravnavani ali so obravnavani napačno; pri razlaganju vsebine ne uporablja strokovne terminologije oz. je le-ta napačna; uporabljenega je nekaj oz. nič slikovnega in drugega gradiva; projektna naloga je tehnično pomanjkljivo izdelana; naslovna stran ni izdelana; viri in literatura so pomanjkljivo navedeni; uporabljen je le en oz. majhno število virov ali pa so uporabljeni viri napačni in neustrezni; dijak ni sposoben ustrezno uporabiti nasvetov učitelja.

 

Točkovnik za ocenjevanje projektne naloge:

• Vsebina 12 t
• Navajanje literature 2 t
• Oblika 2 t
• Slovnično in pravopisno ustrezno besedilo 2 t

Skupaj: 18 t

 

Ocena:

• do 8,5 t – nezadostno (1)
• 9 t -11,5 t – zadostno (2)
• 12 t – 13,5 t – dobro (3)
• 14 t – 15,5 t – prav dobro (4)
• 16 t – 18 t – odlično (5)

 

4. 3. OCENJEVANJE IZDELKA – IGRAČE

Igračo predstavljajo v 2. ocenjevalnem obdobju; med majem in junijem.

 

Ocena	Kriteriji
5	Učiteljeva pomoč ni potrebna; dijak govori prosto, tekoče, neopazno si pomaga z opornimi točkami; igrača je izdelana kvalitetno in domišljeno, dijak jo ustrezno predstavi s povezavo teoretičnega znanja; pri predstavitvi je dijak obrnjen proti razredu, govori razločno, z ustreznimi poudarki; strokovno terminologijo uporablja natančno, dosledno in brez težav; predstavitev igrače je izvirna, nadpovprečna; vsebina je povedana brez »mašil«, kratko in jedrnato; sošolci sledijo z velikim zanimanjem; na zastavljena vprašanja odgovarja suvereno.
4	Učiteljeva pomoč ni potrebna; dijak govori prosto, tekoče, skoraj neopazno si pomaga z opornimi točkami; igrača je izdelana kvalitetno in domišljeno, dijak jo ustrezno predstavi s povezavo teoretičnega znanja – pomoč učitelja skorajda ni potrebna; pri predstavitvi je dijak večino časa obrnjen proti razredu, govori razločno, z ustreznimi poudarki; strokovno terminologijo uporablja dokaj natančno, dosledno in brez težav; predstavitev vsebine je zelo dobra; vsebina je povedana brez »mašil«, kratko in jedrnato; sošolci sledijo z zanimanjem; na zastavljena vprašanja odgovarja ustrezno.
3	Dijak občasno potrebuje učiteljevo pomoč; delno si pomaga z napisanim, pri tem je nespreten, tako da je že skoraj moteče; po opozorilu učitelja napake le delno ustrezno popravi; igrača je ustrezno izdelana, a je opazno, da dijak v izdelavo ni vložil veliko truda oz. ni premislil o samem postopku izdelave (manj kvalitetni materiali, površno izdelani zaključki … ); občasno je manj razločen pri govoru; po pripombi ustrezno popravi izgovorjavo; nekajkrat se zmoti pri uporabi strokovne terminologije; po opozorilu popravi napako; vsebino dobro predstavi; občasno »zaide« v nepomembnosti; po opozorilu popravi predstavitev; sošolci večinoma sledijo z zanimanjem; na njihova vprašanja večinoma pravilno odgovori.
2	Dijak pogosto potrebuje učiteljevo pomoč; zelo si pomaga z napisanim, pri tem je nespreten, tako da je že moteče; po opozorilu učitelja ne zna popraviti napak oz. jih le delno ustrezno popravi; igrača je izdelana površno, z neustreznimi materiali; opazno je, da o namenu oz. postopku in uporabi igrače ni veliko razmišljal niti je ne zna povezati s teoretično podlago; pogosto je nerazločen pri govoru; po pripombi ustrezno popravi izgovorjavo; pogosto se zmoti pri uporabi strokovne terminologije; po opozorilu delno popravi napako; dijak vsebino zadovoljivo predstavi; pogosto »zaide« v nepomembnosti; po opozorilu delno popravi predstavitev; sošolci delno sledijo z zanimanjem; na njihova vprašanja občasno pravilno odgovori.
1	Dijak igrače ne izdela oz. je izdelana slabo in o njej ne zna ničesar povedati.

 

5. DRUGI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

 

Poleg zgoraj opisanih načinov ocenjevanja znanja lahko dijak pridobi oceno tudi s sodelovanjem, domačo nalogo in spletnim kvizom. Kriteriji ter točkovnik za domačo nalogo in spletni kviz so enaki kriterijem in točkovniku za pisno preverjanje znanja. Sodelovanje je vezano na ustne odgovore med uro in je tako kriterij enak kriterijem za ustno preverjanje znanja.

 

6. ZAKLJUČEVANJE OCEN OB ZAKLJUČKU LETA

Za zaključeno pozitivno oceno mora dijak v obeh ocenjevalnih obdobjih oz. v vseh sklopih doseči minimalni standard. Končna ocena je rezultat vseh pridobljenih ocen.

 

Ocene med seboj niso popolnoma enakovredne. Ker s pisno nalogo preverimo največji obseg snovi in mora dijak pokazati največ samostojnosti, so ocene pisnih nalog primarne in z največjo veljavo. Sledi ustna ocena, ocena izdelka in ocena seminarske naloge.

 

Ker je bistveni element poučevanja predmeta tudi samoiniciativnost dijakinj in dijakov, se to upošteva tudi pri zaključevanju ocen, saj imajo dijakinje in dijaki med šolskim letom možnost izboljševanja vseh ocen. To ne velja le pri zadnjih dveh urah pouka, ko se zgolj zaključuje ocene in izvede evalvacija pouka.

 

Zaključena ocena predmeta se ne računa po povprečju – le to je lahko orientacijska vrednost. Učitelj lahko avtonomno presodi, ali je dijak skozi celo leto pokazal tudi primerno sodelovanje in pozitiven odnos do predmeta in na ta način oceno kljub povprečju zaključi navzgor.

 

 

7. PRIDOBIVANJE OCEN V PRIMERU IZREDNIH RAZMER

 

V primeru razglasitve epidemije in/ali dela na daljavo, mora dijak pridobiti vsaj eno pozitivno pisno oceno, eno ustno oceno, projektna naloga in izdelek pa se lahko izdelata in predstavita na daljavo (posnet PPT namesto predstavitve v živo).

 

 

8. IZPITI

Izpiti so pisni in ustni. Razmerje je 50:50.

V primeru predmetnega izpita za potrebe prepisa v program predšolska vzgoja, mora kandidat tudi izdelati in predstaviti igračo – točkovnik je enak točkovniku, ki velja za redno ocenjevanje izdelka – igrače.

Za pisni del je sestavljena naloga, ki je vezana na snov celega leta. Točkovnik je enak točkovniku, ki velja za redne pisne naloge.

Za ustni izpit učitelj pripravi kombinacijo treh vprašanj na posameznem izpitnem listku. Izpitnih listkov je pet več, kot je kandidatov na izpitu. Izpitni listek lahko dijak enkrat zamenja in to ne vpliva na končno oceno. Dijak ima 15 minut časa za pripravo na izpit, nato pa odgovarja pred izpitno komisijo. Izpit (brez priprave) lahko traja največ 20 minut.

 

Kriterij ocenjevanja je bil sprejet na strokovnem aktivu 28. 8. 2024 in velja do preklica od 1. 9. 2024 dalje.

S potekom preverjanja in ocenjevanja znanja so dijaki seznanjeni na začetku šolskega leta.

PREVERJANJE ZNANJA

Znanje se preverja pred, med in po posredovanju novih učnih vsebin ter neposredno pred pisnim ocenjevanjem znanja. S preverjanjem znanja se ugotavlja predznanje in utrjuje že predelana snov. Obenem se tudi ugotavlja ali so nove učne vsebine jasne in razumljene.

OCENJEVANJE ZNANJA

Znanje se v 1. letnikih ocenjuje enkrat pisno v vsakem ocenjevalnem obdobju in enkrat ustno v šolskem letu; v 4. letnikih pa dijaki praviloma pridobijo štiri ocene letno, pri čemer lahko profesor izvede dve pisni ocenjevanji in dve ustni ali tri pisna ocenjevanja in eno ustno. Ustna ocena je na podlagi avtonomne odločitve profesorja lahko pridobljena tudi z drugimi oblikami ocenjevanja.

V primeru izrednih razmer (razglašene epidemije, daljšega pouka od doma …) se lahko zmanjša zahtevano število ocen. Število ocen in obliko ocenjevanja v tem primeru na podlagi avtonomne strokovne odločitve in na podlagi situacije določi profesor, ki poučuje v razredu. V kolikor so tudi v času izrednih razmer omogočeni pogoji za pridobitev vseh ocen, se upošteva dikcija 1. alineje 2. točke (Ocenjevanje znanja).

• Dijak ima možnost popravljanja negativne ocene enkrat v konferenčnem obdobju. Učitelj po avtonomni presoji omogoča dijakom, da izboljšajo oceno, glede na časovne in situacijske možnosti. Pridobivanje ocen poteka v razredu v okviru ur rednega pouka. Učitelj pri ocenjevanju upošteva Šolska pravila ocenjevanja.

a) PISNO OCENJEVANJE ZNANJA

• Merila za ocenjevanje pisnih nalog iz predmeta so sledeča:

odlično (5)	90–100 %
prav dobro (4)	80–89 %
dobro (3)	65–79 %
zadostno (2)	50–64 %
nezadostno (1)	0–49 %

Na naslovni strani pisnega ocenjevanja znanja je vedno zapisano najvišje možno število točk in doseženo število točk. Dosežen rezultat, ki je izražen v točkah ali odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

Pisno ocenjevanje znanja traja 45 minut. Dovoljena je uporaba kemičnega svinčnika oz. nalivnega peresa. V kolikor dijak piše s svinčnikom, se naloga razveljavi. Uporaba kakršnihkoli drugih pripomočkov je prepovedana. Enako velja za pogovarjanje s sosedom ali obračanje proti njemu. Kazen za kršitev je takojšen odvzem pisne naloge in dodelitev negativne ocene. Dijaki so deset minut pred koncem ure opozorjeni, da se čas za pisanje izteka.

Načini označevanja napak: prečrtan napačen odgovor, označen pomanjkljiv in manjkajoči odgovor, pri esejskih vprašanjih je lahko podan kratek komentar.

 

b) USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

Ustno ocenjevanje znanja poteka skozi vse leto. Poteka nenapovedano, razen za dijake s pravico do prilagoditve šolskih obveznosti. Učitelj pri pouku praviloma redno pridobiva ocene. Vprašanja zastavlja tako, kot se je podajala snov.

 

c) DRUGI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

Poleg zgoraj opisanih načinov ocenjevanja znanja lahko dijak pridobi oceno tudi s sodelovanjem, domačo nalogo in spletnim kvizom. Kriteriji ter točkovnik za domačo nalogo in spletni kviz so enaki kriterijem in točkovniku za pisno preverjanje znanja. Sodelovanje je vezano na ustne odgovore med uro in je tako kriterij enak kriterijem za ustno preverjanje znanja.

 

KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA

OCENA	KRITERIJI
5	Dijak popolnoma samostojno odgovori na zastavljena vprašanja; pravilno definira pomembne oz. ključne pojme, termine, procese; jasno in razločno izrazi ideje; navede pomembne podrobnosti; poda lastne primere in ob njih opiše pojav ali proces; celovito poveže snov predmeta z lastnim predznanjem in s snovjo pri drugih predmetih; presodi različne vplive na določen pojav ali proces v vzgoji in izobraževanju.
4	Dijak pretežno samostojno odgovori na zastavljena vprašanja; pravilno definira pomembne oz. ključne pojme, zmoti se največ enkrat; potrebuje usmerjanje učitelja z dodatnimi vprašanji, na katera pa odgovori jasno in obsežno; navede nekatere pomembne podrobnosti; poda lastne primere in na njih zadovoljivo opiše pojav oz. proces; poveže snov predmeta z lastnim predznanjem; pravilno, vendar ob manjši podpori učitelja, napove razvoj nekega dogajanja, procesa; presodi nekaj vplivov na določen pojav ali proces.
3	Dijak delno samostojno odgovori na zastavljena vprašanja; spusti nekaj pomembnih pojmov ali ključnih podatkov, ki se jih deloma spomni ob učiteljevem usmerjanju; manj jasno posreduje svoje znanje; navede največ dve pomembni podrobnosti (če jih je več); navede samo primere iz učbenika ali iz učiteljeve razlage in na njih opiše določen pojav ali proces; analizo naredi ustrezno, vendar ne razbere pomembnega dela informacij; ustrezno pojasni; delno ali ob podpori učitelja poveže snov tega predmeta z lastnim predznanjem; s pomočjo učitelja le delno napove razvoj nekega dogajanja, procesa.
2	Dijak odgovori pomanjkljivo; spusti nekaj pomembnih pojmov ali ključnih podatkov kljub učiteljevemu usmerjanju; pri posredovanju znanja se mu zatika; navede le eno pomembno podrobnost (če jih je več); ob usmerjanju navede primer iz učbenika ali iz učiteljeve razlage, a običajno ne zna pojasniti določen pojav ali proces; le ob podpori učitelja naredi analizo; pojasni približno ustrezno; le s podporo učitelja poveže snov tega predmeta z lastnim predznanjem; sam navede le nebistvene vplive na razvoj pojava ali procesa.
1	Dijak na zastavljena vprašanja ne odgovori samostojno; na vprašanja odgovori le s stalnim učiteljevim usmerjanjem in z mnogimi dodatnimi vprašanji (običajno zaprtega tipa); definira manj kot polovico ključnih pojmov; odgovori pomanjkljivo, nejasno, napačno; ideje izrazi nejasno, zmedeno in pomanjkljivo; pomembnih podrobnosti ne navede; navede samo primere iz učbenika ali iz učiteljeve razlage, vendar jih pojasni le ob učiteljevi pomoči; naredi pomanjkljivo analizo oz. analize ne naredi; pojasni skromno in z napakami; kljub podpori učitelja snov pomanjkljivo poveže s predznanjem; kljub učiteljevi pomoči z dodatnimi vprašanji ne napove razvoja nekega dogajanja, procesa; sam navede nebistvene vplive na razvoj pojava ali procesa ali navede povsem napačne ideje.

 

SEMINARSKA NALOGA

Naslov seminarske naloge dodeli učitelj v dogovoru z dijakom. Tehnična navodila za izdelavo naloge dobi dijak pri pouku, najde pa jih tudi na spletni strani šolske knjižnice, v zavihku KIZ (knjižno informacijska znanja).

 

a) OCENJEVANJE SEMINARSKE NALOGE

OCENA	KRITERIJI
5	Jasno in natančno opredeli namen in cilje seminarske naloge; zgradbo naredi pregledno; pravilno obravnava vse bistvene elemente; vsebino predstavi kot celoto; spretno uporabi strokovno terminologijo; pri razlagi vsebine uporabi slikovno in drugo gradivo; seminarsko nalogo s tehničnega vidika izdela popolno; ustrezno navede literaturo in vire; uporabi vse predlagane vire; poišče dodatne ustrezne vire in literaturo; sodeluje z učiteljem in zelo uspešno uporabi njegove nasvete; pri delu je povsem samostojen.
4	Jasno in natančno opredeli namen in cilje seminarske naloge; zgradbo naredi pregledno; pravilno obravnava vse bistvene elemente; vsebino predstavi kot celoto; uporabi strokovno terminologijo; pri razlagi vsebine uporabi slikovno in drugo gradivo; seminarsko nalogo s tehničnega vidika naredi skoraj popolno; ustrezno navede literaturo in vire; uporabi večino predlaganih virov; poišče dodatne ustrezne vire in literaturo; sodeluje z učiteljem in uspešno uporabi njegove nasvete; pri delu je relativno samostojen.
3	Opredeli namen in cilje, vendar pomanjkljivo oz. preveč široko; zgradbo naredi dokaj pregledno; nekaj strokovnega in drugega gradiva le delno ustrezno uporabi; nekatere vsebine pomanjkljivo obravnava; seminarsko nalogo naredi z manjšimi tehničnimi pomanjkljivostmi; naslovnico naredi pomanjkljivo; delno pomanjkljivo navede literaturo in vire; uporabi večino predlaganih virov; vire in literaturo poišče tudi sam, vendar so le delno ustrezni; dijak pogosto sodeluje z učiteljem in uporabi njegove nasvete.
2	Opredeli namen in cilje, vendar pomanjkljivo oz. preveč široko; zgradbo naredi slabo pregledno; veliko strokovnega in drugega gradiva le delno ustrezno uporabi; nekatere vsebine sploh ne obravnava oz. jih delno napačno obravnava; seminarsko nalogo naredi z večjimi tehničnimi pomanjkljivostmi; naslovnico naredi pomanjkljivo; pomanjkljivo navede literaturo in vire; uporabi nekaj predlaganih virov; vire in literaturo poišče tudi sam, vendar so neustrezni; dijak delno sodeluje z učiteljem in uporabi njegove nasvete.
1	Dijak ne opredeli namena in ciljev – o tem sklepamo samo na osnovi naslova seminarske naloge; zgradbo naredi povsem nepregledno; nekatere elemente sploh ne obravnava ali jih obravnava napačno; pri razlaganju vsebine ne uporabi strokovne terminologije oz. je le-ta napačna; uporabi nekaj oz. nič slikovnega in drugega gradiva; seminarsko nalogo izdela tehnično pomanjkljivo; naslovno stran ne izdela; pomanjkljivo navede vire in literaturo; uporabi le en oz. majhno število virov ali pa uporabi napačne in neustrezne vire; dijak neustrezno uporabi nasvete učitelja.

b) OCENJEVANJE PREDSTAVITVE SEMINARSKE NALOGE

OCENA	KRITERIJI
5	Učiteljeve pomoči ne potrebuje; dijak govori prosto, tekoče, neopazno si pomaga z opornimi točkami; zelo spretno uporabi slikovno in drugo gradivo; dijak ustrezno uporabi slikovno in drugo gradivo, ki je zelo kvalitetno in domišljeno, in z njim obogati vsebino; pri predstavitvi je dijak obrnjen proti razredu, govori razločno, z ustreznimi poudarki; strokovno terminologijo uporabi natančno, dosledno in brez težav; naredi izvirno in nadpovprečno predstavitev vsebine; vsebino pove brez »mašil«, kratko in jedrnato; sošolci sledijo z velikim zanimanjem; na zastavljena vprašanja odgovori suvereno.
4	Učiteljeve pomoči ne potrebuje; dijak govori prosto, tekoče, skoraj neopazno si pomaga z opornimi točkami; spretno uporabi slikovno in drugo gradivo; dijak ustrezno uporabi slikovno in drugo gradivo, ki je zelo kvalitetno in domišljeno, in z njim obogati vsebino; pri predstavitvi je dijak večino časa obrnjen proti razredu, govori razločno, z ustreznimi poudarki; strokovno terminologijo uporabi dokaj natančno, dosledno in brez težav; vsebino predstavi zelo dobro; vsebino pove brez »mašil«, kratko in jedrnato; sošolci sledijo z zanimanjem; na zastavljena vprašanja odgovori ustrezno.
3	Dijak občasno potrebuje učiteljevo pomoč; delno si pomaga z napisanim, pri tem je nespreten, tako, da je že skoraj moteče; po opozorilu učitelja napako le delno ustrezno popravi; slikovno in drugo gradivo sicer uporabi, vendar nekajkrat neustrezno; z gradivom le delno podpre predstavljeno vsebino; občasno govori manj razločno; po pripombi ustrezno popravi izgovorjavo; nekajkrat se zmoti pri uporabi strokovne terminologije; po opozorilu popravi napako; vsebino dobro predstavi; občasno »zaide« v nepomembnosti; po opozorilu popravi predstavitev; sošolci večinoma sledijo z zanimanjem; na njihova vprašanja večinoma pravilno odgovori.
2	Dijak pogosto potrebuje učiteljevo pomoč; zelo si pomaga z napisanim, pri tem je nespreten, tako, da je že moteče; po opozorilu učitelja ne zna popraviti napake oz. jo le delno ustrezno popravi; slikovno in drugo gradivo sicer uporabi, vendar pogostokrat neustrezno; z gradivom le delno podpre predstavljeno vsebino; pri govoru je pogostokrat nerazločen; po pripombi ustrezno popravi izgovorjavo; pogosto se zmoti pri uporabi strokovne terminologije; po opozorilu delno popravi napako; dijak vsebino zadovoljivo predstavi; pogosto »zaide« v nepomembnosti; po opozorilu delno popravi predstavitev; sošolci delno sledijo z zanimanjem; na njihova vprašanja občasno pravilno odgovori.
1	Dijak vsebino seminarske naloge prebere, celo z napakami; učitelj mora dijaka nenehno opominjati, katero vsebino naj predstavi; slikovnega ali drugega gradiva ne uporabi oz. ga uporabi neustrezno, napačno; govori nerazločno, zmedeno in monotono; večinoma govori »sam sebi«; strokovno terminologijo uporabi neustrezno; po opozorilu ne zna popraviti napake; neustrezno predstavi vsebino; opazno je, da dijak ne pozna dovolj vsebine, zato uporabi veliko »mašil«; sošolci se ob predstavitvi dolgočasijo, vprašanj ne postavljajo, če pa že, dijak na njih ne zna odgovoriti oz. je njegov odgovor nejasen in zmeden.

Ocena, ki se vpiše v redovalnico, je povprečje obeh ocen (pisni del in predstavitev seminarske naloge). Vsoto obeh ocen se deli s številom dve. Če rezultat tega deljenja ni celo število, se upošteva matematično pravilo zaokroževanja: če je decimalno število enako ali večje od 0,50, se ocena zaokroži navzgor, v nasprotnem primeru navzdol (npr. če je povprečna vrednost obeh ocen 3,49, je zaključena ocena 3; če je povprečna vrednost 3,50 ali 3,51, je zaključena ocena 4).

ZAKLJUČEVANJE OCEN OB ZAKLJUČKU POUKA

Za zaključeno pozitivno oceno mora dijak v obeh ocenjevalnih obdobjih pridobiti pozitivne ocene. Končna ocena je rezultat vseh pridobljenih ocen.

Pri zaključevanju ocen se upošteva tudi samoiniciativnost dijakinj in dijakov.

Zaključna ocena predmeta se določi tako, da se vsoto vseh ocen deli s številom ocen. Če rezultat tega deljenja ni celo število, se upošteva matematično pravilo zaokroževanja: če je decimalno število enako ali večje od 0,50, se ocena zaokroži navzgor, v nasprotnem primeru navzdol (npr. če je povprečna vrednost ocen 3,49, je zaključena ocena 3; če je povprečna vrednost 3,50 ali 3,51, je zaključena ocena 4).

Učitelj lahko avtonomno presodi ali je dijak skozi celo leto pokazal tudi primerno sodelovanje in odnos do predmeta in na ta način oceno kljub povprečju zaključi navzgor ali navzdol.

IZPITI

Izpiti so ustni.

Za ustni izpit učitelj pripravi kombinacijo vprašanj na posameznem izpitnem listku. Izpitnih listkov je pet več, kot je kandidatov na izpitu. Izpitni listek lahko dijak enkrat zamenja in to ne vpliva na končno oceno. Dijak ima 15 minut časa za pripravo na izpit, nato pa odgovarja pred izpitno komisijo. Izpit (brez priprave) lahko traja največ 20 minut.

OPOMBA

V besedilu sta uporabljeni moški obliki samostalnikov dijak in učitelj, vendar velja to za oba spola.

 

Kriteriji ocenjevanja znanja so bili potrjeni na sestanku strokovnega aktiva družboslovja dne 24. 1. 2025

in veljajo od 24. 1. 2025 dalje.

Dijaki morajo biti pisno seznanjeni s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

PREVERJANJE ZNANJA

Znanje se preverja pred, med in po posredovanju novih učnih vsebin ter neposredno pred pisnim ocenjevanjem znanja. S preverjanjem znanja se ugotavlja predznanje in utrjuje že predelana snov. Obenem se tudi ugotavlja ali so nove učne vsebine jasne in razumljene.

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA

Pisno ocenjevanje izvajamo kot vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja. Merila za ocenjevanje pisnih nalog iz predmeta PPO so sledeči:

Odlično (5)	90 – 100 %
Prav dobro (4)	80 – 89 %
Dobro (3)	65 – 79%
Zadostno (2)	50 – 64%
Nezadostno (1)	0 – 49%

 

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik. Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah ali procentih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

Pisno preverjanje znanja traja 45 minut. Dovoljena je uporaba kemičnega svinčnika oz. nalivnega peresa. V kolikor dijak piše s svinčnikom, se naloga razveljavi. Uporaba kakršnih koli drugih pripomočkov je prepovedana. Enako velja za pogovarjanje s sosedom ali obračanje proti njemu. Kazen za kršitev je takojšen odvzem pisne naloge.

Dijaki so deset minut pred koncem opozorjeni, da se čas za pisanje izteka.

Načini označevanja napak:

• prečrtan napačen odgovor,
• označen pomanjkljiv odgovor,
• pri esejskih vprašanjih je lahko dodan kratek komentar,
• označijo se nepopolni in manjkajoči odgovori.

 

USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

Ustno ocenjevanje poteka skozi vse leto. Za modul PPO v 3. letniku je predvidena ena ustna ocena. Vprašanja so zastavljena tako, kot se je podajala snov. Učitelj pri pouku praviloma redno pridobiva ocene. Ustno ocenjevanje poteka nenapovedano, razen za dijake s statusom.

Dijak ima možnost popravljanja negativne ocene praviloma enkrat v konferenčnem obdobju. Učitelj po avtonomni presoji omogoča dijakom, da izboljšajo oceno glede na časovne in situacijske možnosti.

Če dijak ne dosega minimalnega standarda znanja, je njegova dolžnost, da se sam pravočasno dogovori z učiteljem glede ponovnega pridobivanja ustne ocene. Pridobivanje ocen poteka v razredu v okviru ur rednega pouka.

Ustna negativna ocena se popravlja ustno, pisna negativna ocena pa pisno.

• KRITERIJI

OCENA	KRITERIJ
5	Dijak popolnoma samostojno odgovori na zastavljeno vprašanje; pravilno definira pomembne oz. ključne pojme, termine, procese; jasno in razločno izraža ideje; navaja pomembne podrobnosti; podaja lastne primere in ob njih opisuje pojav ali proces; celovito povezuje snov predmeta z lastnim predznanjem in s snovjo pri drugih predmetih; zna presoditi različne vplive na določen pojav ali proces v vzgoji in izobraževanju.
4	Dijak pretežno samostojno odgovori na zastavljena vprašanja; pravilno definira pomembne oz. ključne pojme, zmoti se največ enkrat; potrebuje usmerjanje učitelja z dodatnimi vprašanji, na katera pa odgovori jasno in obsežno; navede nekatere pomembne podrobnosti; poda lastne primere in na njih zadovoljivo opiše pojav oz. proces; povezuje snov predmeta z lastnim predznanjem; pravilno, vendar ob manjši podpori učitelja, napove razvoj nekega dogajanja, procesa; zna presoditi nekaj vplivov na določen pojav ali proces.
3	Dijak delno samostojno odgovori na zastavljeno vprašanje; spusti nekaj pomembnih pojmov ali ključnih podatkov, ki se jih deloma spomni ob učiteljevem usmerjanju; posredovanje znanja je manj jasno; navede največ dve pomembni podrobnosti (če jih je več); navaja samo primere iz učbenika ali iz učiteljeve razlage in na njih zna opisati določen pojav ali proces; analiza je še ustrezna, vendar ne razbere pomembnega dela informacij; pojasnjevanje je ustrezno; delno ali ob podpori učitelja povezuje snov tega predmeta z lastnim predznanjem; s pomočjo učitelja le delno napove razvoj nekega dogajanja, procesa.
2	Dijakov odgovor je pomanjkljiv; spusti nekaj pomembnih pojmov ali ključnih podatkov kljub učiteljevemu usmerjanju; pri posredovanju znanja se mu zatika; navede le eno pomembno podrobnost (če jih je več); ob usmerjanju navede primer iz učbenika ali iz učiteljeve razlage, a običajno ne zna pojasniti določenega pojava ali procesa; le ob podpori učitelja naredi analizo, pojasnjevanje je približno ustrezno; le s podporo učitelja povezuje snov tega predmeta z lastnim predznanjem; sam navaja le nebistvene vplive na razvoj pojava ali procesa.
1	Dijak sam ni zmožen samostojno odgovoriti na zastavljeno vprašanje; na vprašanje odgovori le s stalnim učiteljevim usmerjanjem in z mnogimi dodatnimi vprašanji (običajno zaprtega tipa); definira manj kot polovico ključnih pojmov, odgovori so v celoti pomanjkljivi, nejasni; napačni; izražanje idej je nejasno, zmedeno in pomanjkljivo; pomembnih podrobnosti ne navaja; navaja samo primere iz učbenika ali iz učiteljeve razlage, vendar jih pojasni le ob učiteljevi pomoči; analiza je pomanjkljiva oz. je ne naredi; pojasnjevanje je skromno in z napakami; kljub podpori učitelja snov pomanjkljivo povezuje s predznanjem; kljub učiteljevi pomoči z dodatnimi vprašanji ne zmore napovedati razvoja nekega dogajanja, procesa; sam navaja nebistvene vplive na razvoj pojava ali procesa ali navaja povsem napačne ideje.

 

PROJEKTNE (3. letnik) IN SEMINARSKE (4. letnik) NALOGE

Tehnična navodila za izdelavo naloge dobijo dijaki v razredu, na začetku šolskega leta, najdejo pa jih tudi na spletni strani šolske knjižnice, zavihek KIZ (knjižnično informacijsko znanje): http://knj.gcc.si/index.php?option=com_content&view=article&id=51&Itemid=70

 

OCENJEVANJE PROJEKTNE/SEMINARSKE NALOGE

Ocena	Kriteriji
5	Jasno in natančno opredeli namen in cilje projektne/seminarske naloge; zgradba je zelo pregledna; pravilno so obravnavani vsi bistveni elementi; vsebina deluje kot celota; spretno uporablja strokovno terminologijo; pri razlagi vsebine uporablja slikovno in drugo gradivo; seminarska naloga je s tehničnega vidika popolna; ustrezno navaja literaturo in vire; uporabi vse predlagane vire; poišče dodatne ustrezne vire in literaturo; sodeluje z učiteljem in zelo uspešno uporabi njegove nasvete; pri delu je povsem samostojen.
4	Jasno in natančno opredeli namen in cilje projektne/seminarske naloge; zgradba je pregledna; pravilno so obravnavani vsi bistveni elementi; vsebina deluje kot celota; uporablja strokovno terminologijo; pri razlagi vsebine uporablja slikovno in drugo gradivo; projektna/seminarska naloga je s tehničnega vidika skoraj popolna; ustrezno navaja literaturo in vire; uporabi večino predlaganih virov; poišče dodatne ustrezne vire in literaturo; sodeluje z učiteljem in uspešno uporabi njegove nasvete; pri delu je relativno samostojen.
3	Opredeli namen in cilje, vendar pomanjkljivo oz. preveč široko; zgradba je dokaj pregledna; nekaj strokovnega in drugega gradiva je le delno ustrezno uporabljenega; nekatere vsebine so pomanjkljivo obravnavane; projektna/seminarska naloga ima manjše tehnične pomanjkljivosti; naslovna stran je pomanjkljiva; navajanje literature in virov je delno pomanjkljivo; izbere večino predlaganih virov; vire in literaturo poišče tudi sam, vendar so le delno ustrezni; dijak pogosto sodeluje z učiteljem in je sposoben upoštevati njegove nasvete.
2	Opredeli namen in cilje, vendar pomanjkljivo oz. preveč široko; zgradba je dokaj slabo pregledna; veliko strokovnega in drugega gradiva je delno ustrezno uporabljenega; nekatere vsebine sploh niso obravnavane oz. so delno napačno obravnavane; seminarska naloga ima večje tehnične pomanjkljivosti; naslovna stran je pomanjkljiva; navajanje literature in virov je pomanjkljivo; izbere nekaj predlaganih virov; vire in literaturo poišče tudi sam, vendar so neustrezni; dijak delno sodeluje z učiteljem in je sposoben upoštevati njegove nasvete.
1	Dijak ne opredeli namena in ciljev: o tem sklepamo samo na osnovi naslova seminarske naloge; zgradba je povsem nepregledna; nekateri elementi sploh niso obravnavani ali so obravnavani napačno; pri razlaganju vsebine ne uporablja strokovne terminologije oz. je le-ta napačna; uporabljenega je nekaj oz. nič slikovnega in drugega gradiva; seminarska naloga je tehnično pomanjkljivo izdelana; naslovna stran ni izdelana; viri in literatura so pomanjkljivo navedeni; uporabljen je le en oz. majhno število virov ali pa so uporabljeni viri napačni in neustrezni; dijak ni sposoben ustrezno uporabiti nasvetov učitelja. Če se s programom za preverjanje avtorstva ugotovi, da je dijak seminarsko nalogo prepisal (več kot 40%), se seminarska naloga oceni z negativno oceno.

 

OCENJEVANJE PREDSTAVITVE PROJEKTNE/SEMINARSKE NALOGE        

Ocena	Kriteriji
5	Učiteljeva pomoč ni potrebna; dijak govori prosto, tekoče, neopazno si pomaga z opornimi točkami; je zelo spreten pri uporabi slikovnega in drugega gradiva; slikovno in drugo gradivo je zelo kvalitetno in domišljeno, dijak ga ustrezno uporablja in z njim bogati predvideno vsebino; pri predstavitvi je dijak obrnjen proti razredu, govori razločno, z ustreznimi poudarki; strokovno terminologijo uporablja natančno, dosledno in brez težav; predstavitev vsebine je izvirna, nadpovprečna; vsebina je povedana brez »mašil«, kratko in jedrnato; sošolci sledijo z velikim zanimanjem; na zastavljena vprašanja odgovarja suvereno.
4	Učiteljeva pomoč ni potrebna; dijak govori prosto, tekoče, skoraj neopazno si pomaga z opornimi točkami; dijak je spreten pri uporabi slikovnega in drugega gradiva; slikovno in drugo gradivo je kvalitetno in domišljeno, dijak ga ustrezno uporablja in z njim bogati predvideno vsebino; pri predstavitvi je dijak večino časa obrnjen proti razredu, govori razločno, z ustreznimi poudarki; strokovno terminologijo uporablja dokaj natančno, dosledno in brez težav; predstavitev vsebine je zelo dobra; vsebina je povedana brez »mašil«, kratko in jedrnato; sošolci sledijo z zanimanjem; na zastavljena vprašanja odgovarja ustrezno.
3	Dijak občasno potrebuje učiteljevo pomoč; delno si pomaga z napisanim, pri tem je nespreten, tako da je že skoraj moteče; po opozorilu učitelja napake le delno ustrezno popravi; slikovno in drugo gradivo sicer uporabi, vendar nekajkrat neustrezno; z gradivom le delno podpira predstavljeno vsebino; občasno je manj razločen pri govoru; po pripombi ustrezno popravi izgovorjavo; nekajkrat se zmoti pri uporabi strokovne terminologije; po opozorilu popravi napako; vsebino dobro predstavi; občasno »zaide« v nepomembnosti; po opozorilu popravi predstavitev; sošolci večinoma sledijo z zanimanjem; na njihova vprašanja večinoma pravilno odgovori.
2	Dijak pogosto potrebuje učiteljevo pomoč; zelo si pomaga z napisanim, pri tem je nespreten, tako da je že moteče; po opozorilu učitelja ne zna popraviti napak oz. jih le delno ustrezno popravi; slikovno in drugo gradivo sicer uporabi, vendar pogostokrat nekajkrat neustrezno; z gradivom le delno podpira predstavljeno vsebino; pogosto je nerazločen pri govoru; po pripombi ustrezno popravi izgovorjavo; pogosto se zmoti pri uporabi strokovne terminologije; po opozorilu delno popravi napako; dijak vsebino zadovoljivo predstavi; pogosto »zaide« v nepomembnosti; po opozorilu delno popravi predstavitev; sošolci delno sledijo z zanimanjem; na njihova vprašanja občasno pravilno odgovori.
1	Dijak vsebino projektne/seminarske naloge bere, celo z napakami; učitelj dijaka nenehno opominja, katero vsebino naj predstavi; slikovnega ali drugega gradiva ne uporablja oz. ga uporablja neustrezno, napačno; govori nerazločno, zmedeno in monotono; večinoma govori »samemu sebi«, strokovno terminologijo uporablja neustrezno; po opozorilu ne zna popraviti napak; predstavitev vsebine je neustrezna; opazno je, da je dijak ne pozna dovolj, zato uporablja veliko »mašil«; sošolci se ob predstavitvi dolgočasijo, vprašanj se ne postavlja, če pa že, dijak na njih ne zna odgovoriti oz. je njegov odgovor nejasen in zmeden.

 

Ocena, ki se vpiše v redovalnico, je povprečje obeh ocen (pisna in ustna ocena). Če je decimalno število enako ali večje od 0,50, se ocena zaokroži navzgor, v nasprotnem primeru navzdol (npr. če je povprečna vrednost vseh ocen 3,49 ali manj, je ocena 3. Če je povprečna vrednost 3,50 ali več, je vpisana ocena 4).

 

DRUGI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

Poleg zgoraj opisanih načinov ocenjevanja znanja lahko dijak pridobi oceno tudi s sodelovanjem, domačo nalogo in spletnim kvizom. Kriteriji ter točkovnik za domačo nalogo in spletni kviz so enaki kriterijem in točkovniku za pisno preverjanje znanja. Sodelovanje je vezano na ustne odgovore med uro in je tako kriterij enak kriterijem za ustno preverjanje znanja.

 

ZAKLJUČEVANJE OCEN OB ZAKLJUČKU LETA

Za zaključeno pozitivno oceno mora dijak v obeh ocenjevalnih obdobjih oz. v vseh sklopih doseči minimalni standard. Končna ocena je rezultat vseh pridobljenih ocen.

Ocene med seboj niso popolnoma enakovredne. Ker s pisno nalogo preverimo največji obseg snovi in mora dijak pokazati največ samostojnosti, so ocene pisnih nalog primarne in z največjo veljavo. Sledi ustna ocena in ocena seminarske naloge.

Ker je bistveni element poučevanja predmeta tudi samoiniciativnost dijakinj in dijakov, se to upošteva tudi pri zaključevanju ocen, saj imajo dijakinje in dijaki med šolskim letom možnost izboljševanja vseh ocen. To ne velja le pri zadnjih dveh urah pouka, ko se zgolj zaključuje ocene in izvede evalvacija pouka.

Zaključena ocena predmeta se ne računa po povprečju – le to je lahko orientacijska vrednost. Učitelj lahko avtonomno presodi, ali je dijak skozi celo leto pokazal tudi primerno sodelovanje in pozitiven odnos do predmeta in na ta način oceno kljub povprečju zaključi navzgor.

 

 PRIDOBIVANJE OCEN V PRIMERU IZREDNIH RAZMER

V primeru razglasitve epidemije in/ali dela na daljavo, mora dijak pridobiti vsaj eno pozitivno pisno oceno, eno ustno oceno, projektna/seminarska naloga pa se lahko izdela in predstavi na daljavo (posnet PPT namesto predstavitve v živo).

 

IZPITI

Izpiti so ustni in pisni. Razmerje je 50:50.

Za pisni del je sestavljena naloga, ki je vezana na snov celega leta. Točkovnik je enak točkovniku, ki velja za redne pisne naloge.

Za ustni izpit učitelj pripravi kombinacijo treh vprašanj na posameznem izpitnem listku. Izpitnih listkov je pet več, kot je kandidatov na izpitu. Izpitni listek lahko dijak enkrat zamenja in to ne vpliva na končno oceno. Dijak ima 15 minut časa za pripravo na izpit, nato pa odgovarja pred izpitno komisijo. Izpit (brez priprave) lahko traja največ 20 minut.

Dijaki so s kriteriji ocenjevanja ustno seznanjeni na začetku šolskega leta.

 

PRI OCENJEVANJU DIJAKOV IN DIJAKINJ PRI PREDMETU RUP SE UPOŠTEVAJO:

• poznavanje temeljnih psiholoških pojmov, definicij in zakonitosti,
• razumevanje, pojasnjevanje in uporaba psiholoških pojmov, definicij, zakonitosti,
• zmožnost lastne interpretacije, vrednotenja in uporabe pridobljenega psihološkega znanja. Zahtevnostna raven ocenjevanja je prilagojena letniku, v katerem se pouk izvaja. Vsebine predmeta so zajete v 2. predmetu poklicne mature, Vzgoji predšolskega otroka.

Za pozitivno ocenjen/opravljen predmet ob koncu ocenjevalnega obdobja oz. leta mora imeti dijak vse pridobljene ocene pozitivne oz. popravljene.

 

Kriterij ustnega ocenjevanja

Ocena	Opis
Odlično (5)	Dijak dokazuje poglobljeno razumevanje strokovnih pojmov. Izraža se samostojno, vsebino smiselno povezuje, sam dodaja praktične primere. Argumentacije so jasne in konsistentne. Presojanje in sklepanje temelji na podlagi ugotovljenih dejstev.
Prav dobro (4)	Dijak vsebinsko ustrezno in smiselno odgovarja na zastavljena vprašanja. Odgovori so jasni, jedrnati in relevantni, izpeljave in utemeljitve so skladne in razumljive, posamični odlomki so večinoma smiselno zaokrožene celote in so pogosto med seboj dobro povezani. V argumentacijo vključuje ustrezno terminologijo in dokazuje poznavanje bistvenih strokovnih pojmov, čeprav so sodbe in sklepi še preveč posplošeni. Posplošitve ne upoštevajo ugotovljenih dejstev v celoti.
Dobro (3)	Dijak navaja pomembna dejstva, jih argumentira, a je argumentacija pomanjkljiva, nejasna in nekonsistentna. Dijak razume problematiko, ki jo prinaša vprašanje. Na dodatna vprašanja odgovarja delno, pozna primere, vendar ni vedno sposoben lastne uporabe spoznanj. Analiza je zgolj delna oz. nepopolna.
Zadostno (2)	Odgovori tvorijo pretežno celovito besedilo. Nekatere izpeljave in utemeljitve so delno razumljive, jasne. Odgovori na zastavljena vprašanja so večinoma opisni. Argumentacija je skromna, površna in nejasna.
Nezadostno (1)	Dijak ne navaja dejstev, ali pa navaja zgolj osnovna dejstva, ki so pomanjkljiva, informacije ne tvorijo povezane celote. Ne odgovarja smiselno in povezano.

 

Kriteriji pisnega ocenjevanja

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk in točkovno vrednost posameznih nalog.

Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

odlično (5)	90–100 %
prav dobro (4)	79–89 %
dobro (3)	66–78 %
zadostno (2)	50–65 %
nezadostno (1)	0–49 %

Pisno ocenjevanje znanja traja do 45 minut oz. sorazmerno več za dijake, ki imajo z odločbo opredeljene časovne prilagoditve. Dovoljena je uporaba kemičnega svinčnika oz. nalivnega peresa. V kolikor dijak piše s svinčnikom, se naloga razveljavi. Uporaba kakršnihkoli drugih pripomočkov je prepovedana, razen v primerih, ko jih za potrebe izvedbe določi profesor, ali pa v primerih, ko so drugi pripomočki potrebni zaradi izvedbe prilagoditve dela dijakom z odločbo. Prepovedano je pogovarjanje s sosedom ali obračanje proti njemu. Kazen za kršitev je takojšen odvzem pisne naloge.

 

Kriteriji avtentične naloge

• Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcija, izražanje v obliki neumetnostnih ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov idr.
• Pisni kriteriji za ocenjevanje avtentičnih nalog, ki predstavljajo izražanje v obliki neumetnostnih besedil: osebna pisma o izkušnjah, doživetjih, dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprava video, avdio zapisa idr.
• Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti oz. prilagoditi glede na zahteve izvedene oblike naloge s čimer so dijaki seznanjeni pred izvedbo ocenjevanja.

Kriterij
%	Točke	Ocena
90–100	18–20	Odlično (5)
79–89	16–17	Prav dobro (4)
66–78	13–15	Dobro (3)
50–65	10–12	Zadostno (2)
0–49	0–9	Nezadostno (1)

Področje točkovanja
	0 – 1 točka	2 – 3 točke	4 – 5 točk
Preglednost in urejenost	Nepregleden/ premalo pregleden, površnost v izdelavi, slikovno gradivo ni v skladu z besedilom.	Vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno oz. je izdelek deloma nepregleden, slikovno gradivo je pretežno v skladu z besedilom.	Pregleden, čitljiv, pazljivo izdelan, zanimivo slikovno gradivo, ki je usklajeno z besedilom.
Vsebina	Veliko osnovnih/pomembnih podatkov manjka, navaja nepomembne podatke ali pojme, nekatere informacije so netočne, pomanjkljivo predstavljena vsebina.	Nekateri ključni podatki manjkajo, nekateri deli predstavitve niso povezani z naslovom dela, informacije so verodostojne, ustrezna in premalo organizirana vsebina.	Izbrani napisi ustrezno poudarjajo ključne točke ali dele vsebine, tekst vsebuje vse pomembne podatke, informacije so verodostojne, ustrezna in dobro organizirana vsebina.
Besedišče	Nejasno in neučinkovito besedilo, besedišče ni slikovito.	Natančno in jasno besedilo, vendar občasno izgubi osredotočenost, besedišče je slikovito.	Natančno in jasno besedilo, tudi zelo osredotočeno, besedišče je slikovito.
Ustvarjalnost	Idejno neustvarjalen izdelek.	Idejno delno ustvarjalen izdelek.	Idejno ustvarjalen izdelek.

 

Kriteriji predstavitve

• Glede na različne oblike predstavitev je možno navedene kriterije ustrezno spremeniti prilagoditi glede na zahteve izvedene oblike predstavitve s čimer so dijaki seznanjeni pred izvedbo ocenjevanja.

Kriterij
%	Točke	Ocena
90–100	15–16	Odlično (5)
79–89	13–14	Prav dobro (4)
66–78	11–12	Dobro (3)
50–65	8–10	Zadostno (2)
0–49	0–7	Nezadostno (1)

 

Opisni kriterij	4 točk	3 točke	2 točke	1 točki	0 točk
Način podajanja informacij	Govor je prost, razločen, razumljiv, naraven in tekoč. Kaže zavzetost nad temo. Način predstavitve je zelo domiseln.	Govor je večinoma prost, razločen, razumljiv, naraven in tekoč. Kaže zavzetost nad temo. Način predstavitve je domiseln.	Govor je večinoma prost, razločen in razumljiv, vendar ne tako naraven in tekoč. Kaže delno zavzetost nad temo. Način predstavitve je povprečen.	Pri govorjenju si v večji meri pomaga z zapisanim besedilom, govori manj razločno ali nenaravno. Zavzetosti nad temo ni zaznati. Način predstavitve je povprečen.	Izključno branje.
Stik s poslušalci	/	Vzpostavi aktiven stik s poslušalci in osmisli podano vsebino.	Vzpostavi aktiven stik s poslušalci in delno osmisli podano vsebino.	Vzpostavi neznaten aktiven stik s poslušalci in pomanjkljivo osmisli podano vsebino.	S poslušalci ne vzpostavi aktivnega stika in ne osmisli podane vsebine.
Upoštevanje časa	/	/	/	Upošteva časovno omejitev predstavitve.	Predstavitev ni v predvidenih časovnih okvirjih (prekratka ali predolga).
Ustreznost vsebine	Vsebina je popolnoma ustrezna, zamisel odlična.	Vsebina je večinoma ustrezna, zamisel dobra.	Vsebina je ustrezna v zadovoljivi meri, zamisel dobra.	Vsebina je deloma ustrezna, zamisel deloma dobra.	Vsebina je neustrezna, zamisel zelo pomanjkljiva.
Znanje o vsebini	Popolnoma ustrezno odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini.	Večinoma ustrezno odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so zadovoljivi.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so zelo pomanjkljivi.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so popolnoma neustrezni.

 

 

POPRAVNI, PREDMETNI IN DOPOLNILNI IZPITI PRI PREDMETU RUP

Dijak opravlja izpit iz predmeta RUP pisno.

Pisni izpit traja 60 minut.

Izpitno komisijo sestavljajo ocenjevalec pisne naloge, predsednik in član. Predsednik komisije obvesti dijaka o doseženi oceni na izpitu.

 

Sprejeto na sestanku strokovnega aktiva in velja od 1. 9. 2023 dalje.

PREVERJANJE ZNANJA

Znanje se preverja pred, med in po posredovanju novih učnih vsebin ter neposredno pred pisnim ocenjevanjem znanja. S preverjanjem znanja se ugotavlja predznanje in utrjuje že predelana snov. Obenem se tudi ugotavlja ali so nove učne vsebine jasne in razumljene.

Preverjanje lahko poteka ustno z zastavljanjem vprašanj ali pa pisno z uporabo delovnih listov, vaj iz delovnega zvezka, različnih nalog …

 

OCENJEVANJE ZNANJA

Dijaki programov gimnazija, umetniška gimnazija in predšolska vzgoja pri pouku geografije praviloma pridobijo štiri ocene letno, pri čemer lahko profesor izvede dve pisni ocenjevanji in dve ustni ali tri pisna ocenjevanja in eno ustno. Ustna ocena je na podlagi avtonomne odločitve profesorja lahko pridobljena tudi z drugimi oblikami ocenjevanja. Izjema so dijaki 2. letnika programa umetniška gimnazija, ki praviloma pridobijo tri ocene letno, pri čemer mora biti vsaj ena ocena ustna. Pri pripravah na maturo v 3. letnikih dijaki pridobijo eno pisno oceno, pri pripravah na maturo v 4. letnikih pa praviloma šest pisnih ocen. Z obsegom ocenjevanja profesor seznani dijake na začetku šolskega leta.

V primeru izrednih razmer (razglašene epidemije, daljšega pouka od doma …) se lahko zmanjša zahtevano število ocen. Število ocen in obliko ocenjevanja v tem primeru na podlagi avtonomne strokovne odločitve in na podlagi situacije določi profesor, ki poučuje v razredu. V kolikor so tudi v času izrednih razmer omogočeni pogoji za pridobitev vseh ocen, se upošteva dikcija 1. alineje II. točke (Ocenjevanja znanja).

Možni načini ocenjevanja znanja: ustno ocenjevanje, pisno ocenjevanje, druge oblike ocenjevanja (slika, miselni vzorec, plakat, pisna vaja, seminarska naloga, avtentična naloga, PowerPoint predstavitev, skupinsko delo z javno predstavitvijo dela, predstavitev teme na ekskurziji, ocenjevanje zvezkov in delovnih zvezkov …).

 

A) USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

Ustno ocenjevanje znanja je napovedano ali nenapovedano. Način izbere vsak profesor geografije po svoji presoji in z njim seznani dijake ob začetku šolskega leta.

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
– dijak ne zna ali pozna zelo malo učne snovi, zamenjuje pojme, obnavlja snov brez povezav in ne pozna bistva posameznih pojmov, napačno razlaga, ne pozna dejstev, imen, dogodkov, nima urejenega zvezka oz. delovnega zvezka	NEZADOSTNO (1)
– dijak ima pomanjkljivo znanje, slabo razume, obnavlja učno snov z nekaterimi bistvenimi elementi, zelo potrebuje pomoč profesorja, nima urejenega zvezka oz. delovnega zvezka	ZADOSTNO (2)
– dijak ima dobro znanje, pravilno oblikuje odgovore, razume učno snov brez podrobnosti, ima nekatere primanjkljaje v znanju, navaja učno snov po zapiskih ali po učbeniku, potrebuje profesorjevo pomoč in jo dobro izkoristi, ima pomanjkljivo urejen zvezek oz. delovni zvezek	DOBRO (3)
– dijak razume učno snov, nima pomanjkljivega znanja, pozna bistvene elemente učne snovi s podrobnostmi, skoraj ne potrebuje profesorjeve pomoči, oblikuje odgovore s svojimi besedami, pojasnjuje, primerja, logično razlaga, povezuje podobnosti in razlikuje, ima težave le pri sintezi in vrednotenju, ima urejen zvezek oz. delovni zvezek	PRAV DOBRO (4)
– dijak zelo dobro razume učno snov, dodatna vprašanja profesorja ga ne zmedejo, kaže veliko samostojnost pri posredovanju in opisovanju problemov in primerov, samostojno logično razlaga, interpretira podatke, razširja in povezuje, odlično obvlada sintezo in vrednotenje, ima urejen zvezek oz. delovni zvezek	ODLIČNO (5)

B) PISNO OCENJEVANJE ZNANJA

Pri pisnem ocenjevanju znanja se ocenjuje znanje, razumevanje, uporaba znanj, analiza in sinteza, vrednotenje znanj ter spretnosti oz. veščine. Ob tem se v pisnih nalogah uporabljajo zemljevidi, slikovno in drugo ilustrativno gradivo, grafično gradivo, pisni viri …

Načini označevanja napak:

– prečrtan napačen odgovor,

– označen pomanjkljiv in manjkajoči odgovor,

– pri esejskih vprašanjih je lahko podan kratek komentar.

Profesor po presoji dopiše pravilen odgovor.

Kriteriji v programih gimnazija in umetniška gimnazija

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
90‒100 %	ODLIČNO (5)
80‒89 %	PRAV DOBRO (4)
65‒79 %	DOBRO (3)
50‒64 %	ZADOSTNO (2)
0‒49 %	NEZADOSTNO (1)

Kriteriji v programu predšolska vzgoja

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
90‒100 %	ODLIČNO (5)
75‒89 %	PRAV DOBRO (4)
60‒74 %	DOBRO (3)
50‒59 %	ZADOSTNO (2)
0‒49 %	NEZADOSTNO (1)

 

C) DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA

Vsak profesor geografije se sam odloči, katere druge oblike ocenjevanja znanja bo dopuščal oz. uporabljal. S tem dijake seznani ob začetku šolskega leta oz. lahko tudi med letom.

 

C1: Pisna vaja

Ocenjuje se:

– znanje,

– razumevanje, 

– uporaba znanj,

– analiza in sinteza,

– vrednotenje znanj ter

– spretnosti oz. veščine.

 

C2: Seminarska naloga

Tehnična navodila za pisanje seminarske naloge dijaki najdejo na spletni strani Gimnazije Celje – Center, v zavihku »Knjižnica« in nadalje v zavihku »KIZ«.

Ocenjuje se: izbira teme in opredelitev problema, zbiranje podatkov in njihova interpretacija, vsebina in zgradba naloge, jezik, viri, literatura in dokumentacija, urejenost naloge in količina vloženega dela.

 

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
90‒100 %	ODLIČNO (5)
80‒89 %	PRAV DOBRO (4)
65‒79 %	DOBRO (3)
50‒64 %	ZADOSTNO (2)
0‒49 %	NEZADOSTNO (1)

 

C3: Avtentična naloga

Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcije, izražanje v obliki neumetnostnih besedil (osebna pisma o izkušnjah, doživetjih in dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprave video in avdio zapisov ipd.) ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov …

Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti.

ELEMENTI / OCENA	SLABO (0‒1 točka)	DOBRO (2‒3 točke)	ZELO DOBRO (4‒5 točk)
PREGLEDNOST IN UREJENOST	– nepregleden ali premalo pregleden – površno izdelan     – slikovno gradivo v izdelku ni v skladu z besedilom	– deloma nepregleden   – vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno in logično organizirano – slikovno gradivo v izdelku je pretežno v skladu z besedilom	– pregleden   – pazljivo izdelan     – slikovno gradivo v izdelku je zanimivo in je usklajeno z besedilom
LIKOVNA PESTROST	– površen, nezanimiv in neestetsko izdelan	– površen, neizviren, delno estetsko izdelan	– dovršen, zanimiv, estetsko izdelan
IZVIRNOST IN KREATIVNOST	– idejno neizviren izdelek, kjer ni razvidna kreativnost	– idejno izviren izdelek, ki dokazuje nekaj kreativnosti	– idejno zelo izviren izdelek, ki dokazuje veliko kreativnost
VSEBINA	– veliko osnovnih, pomembnih podatkov manjka (navedeni so  nepomembni podatki ali pojmi) – nekatere informacije so netočne – vsebina je pomanjkljiva	– nekateri ključni podatki manjkajo, nekateri deli niso povezani z naslovom dela     – informacije so verodostojne – vsebina je ustrezna a premalo organizirana	– vsebuje vse pomembne podatke (izbrani zapisi ustrezno poudarjajo ključne točke ali dele vsebine)   – informacije so verodostojne – vsebina je ustrezna in dobro organizirana
BESEDIŠČE	– nejasno in neučinkovito besedilo   – besedišče ni slikovito	– natančno in jasno besedilo, ki pa občasno izgubi osredotočenost – besedišče je slikovito	– natančno, jasno in čitljivo besedilo, tudi zelo osredotočeno – besedišče je slikovito

 

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
22,5‒25 točk	ODLIČNO (5)
20‒22 točk	PRAV DOBRO (4)
16‒19,5 točk	DOBRO (3)
12,5‒15,5 točk	ZADOSTNO (2)
< 12,5 točk	NEZADOSTNO (1)

 

C4: Predstavitev s PowerPoint programom

ELEMENTI / OCENA	SLABO (0‒1 točka)	DOBRO (2‒3 točke)	ZELO DOBRO (4‒5 točk)
IZDELAVA PROSOJNIC (oceni se izdelane in predstavljene prosojnice)	– prosojnice so narejene zelo površno in malomarno – prevladuje preveč ali premalo besedila ali preveč ali premalo slik	– prosojnice so narejene konvencionalno – na njih je preveč ali premalo informacij, da bi se dalo razbrati bistvo naloge	– prosojnice so narejene zanimivo, izvirno in barvito – vsebina je premišljeno načrtovana ter vsebuje bistveno sporočilo
VKLJUČEVANJE RAZLIČNIH MEDIJEV (oceni se vključevanje slikovnega in avdio-vizualnega gradiva v prosojnice in predstavitev)	– prosojnice vsebujejo le besedilo in eno ali dve sliki	– prosojnice vsebujejo besedilo in primerno slikovno gradivo – povezanost besedila in slikovnega gradiva je dobra	– prosojnice vsebujejo slikovno in avdio-vizualno gradivo – povezanost besedila in slikovnega ter avdio-vizualnega gradiva je dobra
STRUKTURA ZAGOVORA (oceni se porabo razpoložljivega časa, strukturiranost zagovora, jasnost in jedrnatost informacij)	– čas zagovora je prekoračen   – slaba strukturiranost, brez jasnega uvoda in zaključka – zagovor je slabo pripravljen	– zagovor je izveden v okviru predpisanega časa – osnovna struktura je razvidna – zagovor je nekoliko premalo pripravljen	– zagovor je izveden v okviru predpisanega časa – dobra strukturiranost, zagovor je jasen in jedrnat – zagovor je dobro pripravljen
JEZIK IN NASTOP (oceni se bogastvo besedišča, dinamičnost govora in nastopa, jedrnatost in nazornost)	– besedišče je revno, z malo strokovnimi izrazi   – nastop je okoren, z malo dinamike ali brez pravega stika s poslušalci	– besedišče je primerno, z ustreznimi strokovnimi izrazi – nastop je dober, z manjšimi pomanjkljivostmi	– besedišče je bogato, z ustreznimi strokovnimi izrazi – nastop je sproščen, dinamičen, s primernim posluhom za poslušalce
POZNAVANJE PODROČJA (oceni se znanje, ki ga dijak pokaže ob zagovoru)	– dijak pomanjkljivo pozna problematiko – dejstva pozna le površno	– dijak problematiko dobro pozna – manj ve o dejstvih iz širšega konteksta	– dijak problematiko dobro pozna – dijak zelo dobro pozna tudi dejstva iz širšega konteksta

 

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
22,5‒25 točk	ODLIČNO (5)
20‒22 točk	PRAV DOBRO (4)
16‒19,5 točk	DOBRO (3)
12,5‒15,5 točk	ZADOSTNO (2)
< 12,5 točk	NEZADOSTNO (1)

 

C5: Skupinsko delo z javno predstavitvijo dela  

ELEMENTI / OCENA	SLABO (0‒1 točka)	DOBRO (2‒3 točke)	ZELO DOBRO (4‒5 točk)
PRIPRAVLJENOST NA DELO (oceni se skupina)	– skupina nima nobene literature, razpolaga le z besedili z interneta (v slovenskem ali v tujem jeziku)	– skupina razpolaga z učbeniki in besedili z interneta (v slovenskem jeziku)	– skupina razpolaga z učbeniki, dodatno strokovno literaturo in besedili z interneta (v slovenskem in v tujem jeziku)
DELO IN SODELOVANJE (oceni se posameznik)	– dijak odklanja delo in sodelovanje v skupini – dijak ne dela in ne sodeluje dovolj zavzeto   – profesor mora dijaka opozoriti na njegovo nedelo oz. nesodelovanje – dijak s svojim nedelom moti delo skupine – skupina dela in izvedbe ne organizira dobro   – skupina je nepozorna do predstavitev drugih skupin	– dijak ne odklanja dela in sodelovanja v skupini – dijak občasno ne izvršuje svoje naloge dovolj zavzeto   – dijak izvršuje svoje delo, a pri organizaciji in izvedbi potrebuje pomoč profesorja     – skupina pri organizaciji dela in izvedbi potrebuje pomoč profesorja – skupina je nepozorna do predstavitev drugih skupin	– dijak ne odklanja dela in sodelovanja v skupini – dijak v skupini sodeluje in prizadevno izvršuje svojo nalogo – dijak dobro in samostojno izvršuje svoje delo       – skupina delo in izvedbo dobro organizira, člani so samostojni – skupina pozorno sledi predstavitvam drugih skupin
TABELSKA SLIKA (oceni se skupina)	– tabelske slike ni – tabelska slika je, a je nepregledna in nejasna – tabelska slika vsebuje preveč besedila – tabelska slika ima slovnične in vsebinske napake   – tabelska slika je nepopolna	– tabelska slika je – vsebina na tabelski sliki je slabo organizirana – tabelska slika vsebuje preveč besedila – tabelska slika ima manjše slovnične in vsebinske napake – tabelska slika je delno nepopolna	– tabelska slika je – tabelska slika je jasna in pregledna – tabelska slika vsebuje vse bistvene informacije – tabelska slika nima nobenih slovničnih in vsebinskih napak – tabelska slika je popolna
PREDSTAVITEV (oceni se posameznik)	– dijak predstavitve ne izvede – dijak se med predstavitvijo neprimerno vede – dijak svojo predstavitev v celoti bere z lista   – v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje ne zna odgovoriti   – za predstavitev niso zadolženi vsi člani skupine	– dijak predstavitev izvede – dijak se med predstavitvijo občasno neprimerno vede – dijak svojo predstavitev občasno bere z lista   – v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje slabo odgovori – za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine	– dijak predstavitev izvede – dijak se med predstavitvijo primerno vede – dijak svojo predstavitev izvede samostojno, brez pomoči lista – v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje prepričljivo odgovori – za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine
DELOVNI LIST (oceni se skupina)	– skupina delovnega lista ne naredi – delovni list ne obsega predpisanega obsega – delovni list ni oddan pravočasno – delovni list je narejen površno           – v besedilu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake	– skupina naredi delovni list   – delovni list obsega predpisani obseg – delovni list je oddan pravočasno – delovni list vsebuje različna vprašanja, a so ta predvsem vprašanja nižjega zahtevnostnega nivoja (vprašanja kdo, kdaj, kje)     – v besedilu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake	– skupina naredi delovni list   – delovni list obsega predpisani obseg – delovni list je oddan pravočasno – delovni list je dobro izdelan, vključuje tudi slike in zemljevide, vsaj polovico vprašanj predstavljajo vprašanja zahtevnejšega nivoja (vprašanja zakaj, kako) – v besedilu ni slovničnih in vsebinskih napak   – delovni list je duhovit

 

 

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
22,5‒25 točk	ODLIČNO (5)
20‒22 točk	PRAV DOBRO (4)
16‒19,5 točk	DOBRO (3)
12,5‒15,5 točk	ZADOSTNO (2)
< 12,5 točk	NEZADOSTNO (1)

 

C6: Predstavitev teme na ekskurziji (referat)

ELEMENTI / OCENA	SLABO (0‒1 točka)	DOBRO (2‒3 točke)	ZELO DOBRO (4‒5 točk)
OPREDELITEV PROBLEMA (UVOD) IN NAVEDBA LITERATURE (oceni se opredelitev problema, pravilnost navajanja literature in virov in skladnost naloge z navodili za izdelavo)	– uvoda ni ali je iz njega nejasno, kaj je tema naloge   – literatura in viri niso navedeni ali pa so navedeni tako pomanjkljivo, da ni mogoče ugotoviti, kdo je avtor in kdaj je bila/bil izdana/izdan – tehnična izvedba naloge ni v skladu z navodili – pisni del naloge ni oddan pravočasno	– v uvodu je tema navedena konvencionalno, brez poglabljanja v aktualnost problema – navajanje literature in virov je površno (napake) ali pomanjkljivo         – tehnična izvedba naloge ni povsem v skladu z navodili – pisni del naloge je oddan pravočasno	– v uvodu je tema predstavljena problemsko ‒ predstavljena je tudi  aktualnost teme – navajanje literature in virov je pravilno, brez napak           – tehnična izvedba naloge je povsem v skladu z navodili – pisni del naloge je oddan pravočasno
ZBIRANJE PODATKOV (PREDSTAVITEV TEME IN ZAKLJUČEK) (oceni se povezanost besedila in njegovo organiziranost, analizo podatkov, njihovo razumevanje in povezovanje v širši kontekst)	– besedilo je slabo povezano, deli so neposredno povzeti iz literature – organiziranost naloge je pomanjkljiva – analiza podatkov (zaključek) je preprosta, ponavljajo se dejstva, navedena v predstavitvi teme – do virov je dijak nekritičen	– besedilo je povezano, čeprav še vedno ne deluje enotno, ker so posamezni deli povzeti neposredno iz literature – organiziranost naloge je pregledna – analiza podatkov (zaključek) je preprosta       – očitno je, da dijak skuša biti kritičen	– besedilo je izvirno in zanimivo, bistvene misli iz virov so avtorsko obdelane   – organiziranost naloge je dobra – analiza podatkov (zaključek) je skrbna in kaže visoko zrelost, interpretacija se nanaša na širši teoretski kontekst – dijak je kritičen, njegov zaključek podaja tudi novo odprta vprašanja
STRUKTURA ZAGOVORA (oceni se porabo razpoložljivega časa (največ 20 minut), strukturiranost zagovora, jasnost in jedrnatost informacij)	– čas zagovora je prekoračen – zagovor ima slabo strukturiranost, brez jasnega uvoda in zaključka – zagovor je slabo pripravljen	– zagovor je izveden v okviru predpisanega časa – osnovna struktura zagovora je razvidna     – zagovor je nekoliko premalo pripravljen	– zagovor je izveden v okviru predpisanega časa – zagovor ima dobro strukturiranost, je jedrnat in jasen   – zagovor je dobro pripravljen
JEZIK IN NASTOP (oceni se bogastvo besedišča, dinamičnost govora in nastopa, jedrnatost in nazornost)	– besedišče je revno, z malo strokovnimi izrazi – nastop je okoren, z malo dinamike ali brez pravega stika s poslušalci	– besedišče je primerno, z ustreznimi strokovnimi izrazi – nastop je dober, z manjšimi pomanjkljivostmi	– besedišče je bogato, z ustreznimi strokovnimi izrazi – nastop je sproščen, dinamičen, s primernim posluhom za poslušalce
POZNAVANJE PODROČJA (oceni se znanje, ki ga dijak pokaže ob zagovoru)	– dijak pomanjkljivo pozna problematiko – dejstva pozna le površno	– dijak problematiko dobro pozna – manj ve o dejstvih iz širšega konteksta	– dijak problematiko dobro pozna – dijak zelo dobro pozna tudi dejstva iz širšega konteksta

 

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
22,5‒25 točk	ODLIČNO (5)
20‒22 točk	PRAV DOBRO (4)
16‒19,5 točk	DOBRO (3)
12,5‒15,5 točk	ZADOSTNO (2)
< 12,5 točk	NEZADOSTNO (1)

 

C7: Slika, miselni vzorec, plakat, ocenjevanje zvezkov in delovnih zvezkov

ELEMENTI / OCENA	SLABO (0‒1 točka)	DOBRO (2‒3 točke)	ZELO DOBRO (4‒5 točk)
PREGLEDNOST	– nepregleden – gradivo je nelogično in nejasno organizirano	– premalo pregleden – vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno in logično organizirano	– pregleden – dobro organizirana in čitljiva vsebina
UREJENOST VSEBINE	– veliko pomembnih idej in ključnih besed manjka – dijak navede nepomembne podatke ali pojme, navede cele stavke – posamezni deli niso povezani z vsebino	– določene pomembne ideje in ključne besede manjkajo – dijak navede daljše povedne zveze (stavke)   – posamezni deli niso povezani z vsebino	– ključne točke so ustrezno poudarjene – dijak navede le ključne besede oziroma kratke besedne zveze   – vsi deli so povezani z vsebino
LIKOVNA PESTROST	– likovno površen in nezanimiv izdelek – neestetsko izdelan	– likovno neizviren in občasno površen izdelek – glavne ideje se po ničemer ne ločujejo od manj pomembnih	– likovno zanimiv izdelek   – glavne ideje so ustrezno poudarjene
IZVIRNOST IN KREATIVNOST	– idejno neizviren izdelek, ki ne dokazuje kreativnosti	– deloma izviren izdelek, ki dokazuje nekaj kreativnosti	– idejno zelo izviren izdelek, ki dokazuje veliko kreativnost
SLOVNIČNA PRAVILNOST	– izdelek ima mnogo slovničnih napak (> 5)	– izdelek ima nekaj slovničnih napak (3‒5)	– izdelek ima do dve slovnični napaki

 

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
22,5‒25 točk	ODLIČNO (5)
20‒22 točk	PRAV DOBRO (4)
16‒19,5 točk	DOBRO (3)
12,5‒15,5 točk	ZADOSTNO (2)
< 12,5 točk	NEZADOSTNO (1)

 

• UČNA SREDSTVA, KI JIH POTREBUJEJO DIJAKI

Dijaki morajo imeti pri pouku učna sredstva, ki jih zahtevajo profesorji in jih s tem seznanijo na začetku šolskega leta (na primer zvezke, učbenike, delovne zvezke, Atlase sveta za OŠ in SŠ, zemljevide sveta, zemljevide Evrope, zemljevide Slovenije).

 

ZAKLJUČEVANJE OCEN

Ob zaključku konferenčnega obdobja (ob polletju) se dijaku zabeleži NEG/NEO če:

• nima nobene ocene,
• ima eno ali več negativnih ocen,
• ni dosegel ciljev in standardov ne glede na pridobljene ocene.

Dijak in profesor se dogovorita o načinu in času ponovnega ocenjevanja znanja.

Ob zaključku pouka se pri zaključevanju ocen upoštevajo vse ocene, ki so zapisane v redovalnici.

 

PREDMETNI, POPRAVNI IN DOPOLNILNI IZPIT

A) PREDMETNI IZPIT

Predmetni izpit opravlja dijak, ki hitreje napreduje, izboljšuje končno oceno iz predmeta ali se želi vpisati v drug izobraževalni program. Izpraševalec pripravi izpitna vprašanja. Predmetni izpit se opravlja ustno in traja 20 minut.

 

B) POPRAVNI IZPIT

Dijak, ki je ob koncu šolskega leta ocenjen negativno, ima pravico opravljati popravni izpit. Popravni izpit se opravlja ustno in traja 20 minut. Izpitna vprašanja pripravi izpraševalec, ki je praviloma profesor, ki je dijaka poučeval.

 

C) DOPOLNILNI IZPIT

Dijak, ki ob koncu šolskega leta pri predmetu oziroma programski enoti ni bil ocenjen, ima pravico opravljati dopolnilni izpit. Dopolnilni izpit se opravlja ustno in traja 20 minut. Izpitna vprašanja pripravi izpraševalec, ki je praviloma profesor, ki je dijaka poučeval.

 

OPOMBA

V besedilu sta uporabljeni moški obliki samostalnikov dijak in profesor, vendar velja to za oba spola.

Kriteriji ocenjevanja znanja so bili potrjeni na sestanku strokovnega aktiva družboslovja dne 24. 1. 2025 in veljajo od 24. 1. 2025 dalje.

Ocenjevanje znanja pri pouku sociologije (program predšolska vzgoja)

Pri predmetu sociologija  bodo dijaki pridobivali ocene:

• pisno,
• ustno,
• drugo (seminarske naloge)

Dijak mora biti pisno seznanjen s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

 

PISNO IN USTNO OCENJEVANJE

Pisno in ustno ocenjevanje obsega učne cilje, obdelane pri pouku. Ocenjuje se poznavanje, razumevanje in uporaba predelane snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja. Za zadostno oceno je potrebno doseganje minimalnih standardov znanja, ki so opredeljeni v letni pripravi. 

Pisno ocenjevanje obsega naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.

 

PREDVIDENO ŠTEVILO PRIDOBLJENIH OCEN: 2 pisni oceni, najmanj 1 ustna ROKI PISNIH OCENJEVANJ: oktober – november, marec – april

 

Število pisnih ocenjevanj                                                                                          

Pisno ocenjevanje se za vse dijake oddelka izvede enkrat  v ocenjevalnem obdobju.   

Izjeme: dijaki, ki ne dosežejo minimalnih standardov znanja pri pisnem ocenjevanju, in dijaki, ki želijo izboljšati oceno.

Datumi preverjanja in ocenjevanja bodo dogovorjeni z dijaki na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja in vpisani v šolsko dokumentacijo.

 

Kriteriji pisnega ocenjevanja

Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik.

Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

Odlično (5)	90 – 100 %
Prav dobro (4)	80 – 89 %
Dobro (3)	65 – 79%
Zadostno (2)	50 – 64%
Nezadostno (1)	0 – 49%

 

 

Število ustnih ocenjevanj

Dijaki bodo v šolskem letu ustno ocenjeni najmanj enkrat. Oceno lahko pridobijo tudi z izdelavo in predstavitvijo seminarske naloge. 

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju znanja

 

OCENA	KRITERIJ
5	Dijak popolnoma samostojno odgovori na zastavljeno vprašanje; pravilno definira pomembne oz. ključne pojme, termine, procese; jasno in razločno izraža ideje; navaja pomembne podrobnosti; podaja lastne primere in ob njih opisuje pojav ali proces; celovito povezuje snov predmeta z lastnim predznanjem in s snovjo pri drugih predmetih; zna presoditi različne vplive na določen pojav ali proces v vzgoji in izobraževanju.
4	Dijak pretežno samostojno odgovori na zastavljena vprašanja; pravilno definira pomembne oz. ključne pojme, zmoti se največ enkrat; potrebuje usmerjanje učitelja z dodatnimi vprašanji, na katera pa odgovori jasno in obsežno; navede nekatere pomembne podrobnosti; poda lastne primere in na njih zadovoljivo opiše pojav oz. proces; povezuje snov predmeta z lastnim predznanjem; pravilno, vendar ob manjši podpori učitelja, napove razvoj nekega dogajanja, procesa; zna presoditi nekaj vplivov na določen pojav ali proces.
3	Dijak delno samostojno odgovori na zastavljeno vprašanje; spusti nekaj pomembnih pojmov ali ključnih podatkov, ki se jih deloma spomni ob učiteljevem usmerjanju; posredovanje znanja je manj jasno; navede največ dve pomembni podrobnosti (če jih je več); navaja samo primere iz učbenika ali iz učiteljeve razlage in na njih zna opisati določen pojav ali proces; analiza je še ustrezna, vendar ne razbere pomembnega dela informacij; pojasnjevanje je ustrezno; delno ali ob podpori učitelja povezuje snov tega predmeta z lastnim predznanjem; s pomočjo učitelja le delno napove razvoj nekega dogajanja, procesa.
2	Dijakov odgovor je pomanjkljiv; spusti nekaj pomembnih pojmov ali ključnih
	podatkov kljub učiteljevemu usmerjanju; pri posredovanju znanja se mu zatika; navede le eno pomembno podrobnost (če jih je več); ob usmerjanju navede primer iz učbenika ali iz učiteljeve razlage, a običajno ne zna pojasniti določenega pojava ali procesa; le ob podpori učitelja naredi analizo, pojasnjevanje je približno ustrezno; le s podporo učitelja povezuje snov tega predmeta z lastnim predznanjem; sam navaja le nebistvene vplive na razvoj pojava ali procesa.

 

Ustno ocenjevanje je vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja.

Seminarska naloga

Seminarske naloge so ocenjene. Učenec dobi vsebinska navodila za njihovo izdelavo. Kriteriji za pridobitev ocene iz seminarske naloge so enaki kriterijem za pridobitev pisne ocene.

Z oceno seminarske naloge se enakovredno vrednotijo:

• odnos do dela (25 % točk),
• pisni izdelek in obseg uporabljene literature (25 % točk),
• izvleček in predstavitev seminarske naloge (25 % točk), – izdelek, razstava, demonstracija, diskusija (25 % točk).

 

Opisni kriteriji za ocenjevanje seminarske naloge

1. odnos do dela:
   • ali je ustrezen odnos do dela,
   • upoštevanje vseh dogovorjenih rokov.
2. pisni izdelek in obseg uporabljene literature:
   • ali je primeren izbor teme glede na aktualnost,
   • ustrezna nadrobnost pri predstavitvi teme,
   • jedrnatost (ločevanje bistvenih od nebistvenih podatkov),
   • natančnost pri navajanju podatkov,
   • zanimivost, pestrost besedila,
   • ustrezna velikost pisave in obseg strani,
   • tridelna zgradba – uvod, jedro in zaključek,
   • nabor raznovrstnih virov,
   • doslednost in ustreznost navajanja virov.
3. izvleček in predstavitev seminarske naloge:
   • ali je ustrezen izbor podatkov v izvlečku,
   • ali dijak pozna temo in razume pomembne pojme in odnose ter znanje povezuje z lastnimi izkušnjami in predznanjem,
   • v okviru izbrane teme pokaže zmožnost kritičnega mišljenja,
   • govori prosto, ob pomoči osnutka,
   • govori razločno in glasno ter primerno hitro,
   • ohranja stik s poslušalci,
   • ali je predstavitev jezikovno pravilna.
4. izdelek, razstava, demonstracija, diskusija:
   • ali je celotna predstavitev zanimiva,
   • ustrezen izbor materiala za razstavo,
   • ustrezna demonstracija, izdelek, ustrezna diskusija.

 

Učenec, ki izdela seminarsko nalogo, ima možnost konzultacije z učiteljem pred predstavitvijo seminarske naloge. Učitelj mu v obsegu možnosti šole pomaga pri tehnični opremi za predstavitev naloge.

 

Organizacija in potek izpitov

• Dijak je seznanjen s potekom popravnih izpitov pri posebnih pripravah, kjer sta dijakom omogočena tudi celoten  pregled snovi in dodatna razlaga  morebitnih nejasnosti  o poteku izpita ali o učni snovi. 
• Kriteriji ocenjevanja pri izpitu so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, kjer so dijaki z njimi pisno seznanjeni prvo šolsko uro pouka. Dijak mora pri izpitu pokazati, da obvlada minimalne standarde znanja, ki na osnovi UN obsegajo poznavanje konceptov ter vsebinske in procesne cilje, povezane z njimi. Minimalni standardi znanja so sestavni del letne priprave in so narejeni na osnovi veljavnega UN.
• Izpiti (popravni, predmetni in dopolnilni) potekajo Naloge so napisane na listu skupaj z ustreznimi skicami ali drugo opremo. Dijaki izberejo list z vprašanji in se pisno pripravljajo 15 minut.
• Po preteku tega časa ustno odgovarjajo na izbrana vprašanja. Spraševalec lahko dijaka vodi skozi vprašanje in ga usmerja z dodatnimi podvprašanji. Ustni izpit traja do 20 minut.
• Pri izvajanju  izpitov veljajo pravila šolske zakonodaje.

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku strokovnega aktiva družboslovja, dne

20.8.2021 in veljajo od 1.9.2021 dalje.

 

A)   USTNO OCENJEVANJE

 

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
Dijak: – ne zna ali pozna zelo malo učne snovi, – zamenjuje pojme, – obnavlja snov brez povezav in ne pozna bistva posameznih pojmov, – napačno razlaga, – ne pozna dejstva, imen, dogodkov, – nima urejenega zvezka .	NEZADOSTNO (1)
Dijak: – ima pomanjkljivo znanje, – slabo razume, – obnavlja učno snov z nekaterimi bistvenimi elementi, – zelo potrebuje pomoč učitelja, – nima urejenega zvezka.	ZADOSTNO (2)
Dijak: – ima dobro znanje, – pravilno oblikuje odgovore, – razume učno snov brez podrobnosti, – ima nekatere primanjkljaje v znanju, – navaja učno snov po zapiskih ali po učbeniku, – potrebuje učiteljevo pomoč in jo dobro izkoristi, – ima pomanjkljivo urejen zvezek.	DOBRO (3)
Dijak: – razume učno snov, – nima pomanjkljivega znanja, – pozna bistvene elemente učne snovi s podrobnostmi, – skoraj ne potrebuje učiteljeve pomoči, – oblikuje odgovore s svojimi besedami, – pojasnjuje, primerja, logično razlaga, povezuje podobnosti in razlikuje, – ima težave le pri sintezi in vrednotenju, – ima urejen zvezek.	PRAV DOBRO (4)
Dijak: – zelo dobro razume učno snov, – dodatna vprašanja učitelja ga ne zmedejo, – kaže veliko samostojnost pri posredovanju in opisovanju problemov in primerov, – samostojno logično razlaga, interpretira podatke, razširja in povezuje, – odlično obvlada sintezo in vrednotenje, – ima urejen zvezek.	ODLIČNO (5)

 

B)    PISNO OCENJEVANJE (pisni preizkusi znanja)                                                                               

 

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik.

 

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
0-49%	NEZADOSTNO (1)
50-64%	ZADOSTNO (2)
65-79%	DOBRO (3)
80-89%	PRAV DOBRO (4)
90-100%	ODLIČNO (5)

 

Način ocenjevanja:

• ocenjuje se znanje, razumevanje,  uporaba znanj, analiza in sinteza, vrednotenje znanj ter spretnosti oz. veščine; ob tem se v nalogah uporabljajo zemljevidi, slikovno in drugo ilustrativno gradivo, grafično gradivo, pisni viri in druga besedila;
• v šolskem letu se znanje praviloma ocenjuje z največ tremi pisnimi nalogami, pri pripravah na maturo pa praviloma z največ štirimi pisnimi nalogami.

 

 

Ponavljanje nalog:

• če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot tretjina, se pisanje za dijake z negativno ocenjenimi pisnimi izdelki in za tiste, ki to kljub pozitivni oceni želijo, enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni.

 

C)   OCENJEVANJE DRUGIH IZDELKOV

 

1. SKUPINSKO DELO Z JAVNO PREDSTAVITVIJO DELA

 

OCENA ELEMENTI	Slabo = 0-1 točka	Dobro = 2-3 točke	zelo dobro = 4-5 točk
PRIPRAVLJENOST NA DELO (Oceni se skupina.)	Skupina nima nobene literature, temveč razpolaga le s printi z interneta (v slovenščini ali tujem jeziku).	Skupina razpolaga z učbeniki in printi z interneta (v slovenščini).	Skupina razpolaga z učbeniki, dodatno strokovno literaturo in printi z interneta (tudi v tujem jeziku).
DELO IN SODELOVANJE (Oceni se posameznik.)	Dijak odklanja delo in sodelovanje v skupini, – učitelj mora dijaka opozoriti na njegovo, nedelo oz. nesodelovanje, – dijak ne dela in ne sodeluje dovolj zavzeto, – dijak s svojim nedelom moti delo skupine, – skupina dela in izvedbe ne organizira dobro, – nepozornost do predstavitve drugih skupin.	Dijak izvršuje svoje delo, a pri organizaciji in izvedbi potrebuje pomoč učitelja, – dijak občasno ne izvršuje svoje naloge dovolj zavzeto, – skupina pri organizaciji dela potrebuje pomoč učitelja, – nepozornost do predstavitve drugih skupin.	Dijak v skupini sodeluje in prizadevno izvršuje svoje delo, – delo v skupini je organizirano samostojno in dobro, – dijak pozorno sledi predstavitvi drugih skupin.
TABELSKA SLIKA (Oceni se skupina.)	Tabelske slike ni, – tabelska slika je nepregledna in nejasna, – tabelska slika vsebuje preveč teksta, – tabelska slika ima slovnične in vsebinske napake, – tabelska slika je nepopolna.	Tabelska slika vsebuje preveč teksta, – vsebina na tabelski sliki je slabo organizirana, – tabelska slika ima manjše slovnične in vsebinske napake.	Tabelska slika je jasna in pregledna, – tabelska slika vsebuje vse bistvene informacije, – tabelska slika nima nobenih (slovničnih in vsebinskih) napak.
PREDSTAVITEV (Oceni se posameznik.)	Predstavitve ni, – dijak se med predstavitvijo neprimerno vede, – dijak svojo predstavitev v celoti bere z lista, – za predstavitve niso zadolženi vsi člani skupine, – v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje ne zna odgovoriti.	Dijak svojo predstavitev občasno bere z lista, – dijak se med predstavitvijo občasno neprimerno vede, – za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine, – v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje slabo odgovarja.	Dijak svojo predstavitev izvede samostojno, brez pomoči lista, – dijakov nastop je primeren, – za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine, – v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje prepričljivo odgovarja.
DELOVNI LIST (Oceni se skupina.)	Delovnega lista ni, – delovni list ne dosega predpisanega obsega, – delovni list ni bil oddan pravočasno, – delovni list je narejen površno, – v tekstu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake.	Delovni list obsega predpisani obseg, – delovni list vsebuje različna vprašanja, a so to predvsem vprašanja nižjega zahtevnostnega nivoja (vprašanja kdo, kdaj, kje), – v tekstu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake.	Delovni list obsega predpisani obseg, – delovni list je dobro izdelan, vključene so tudi slike oziroma zemljevidi, – vsaj polovico vprašanj predstavljajo vprašanja zahtevnejšega nivoja (vprašanja zakaj, kako …), – v tekstu ni slovničnih in vsebinskih napak, – delovni list je duhovit.

 

22,5 – 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0  – 12 točk	Nezadostno (1)

 

 

 

2. AVTENTIČNE NALOGE

Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcija, izražanje v obliki neumetnostnih ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov …

Pisni kriteriji za ocenjevanje avtentičnih nalog, ki predstavljajo izražanje v obliki neumetnostnih besedil: osebna pisma o izkušnjah, doživetjih, dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprava video, avdiozapisa ipd.

Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti.

 

 

OCENA ELEMENTI	Slabo = 0-1 točka	Dobro = 2-3 točke	zelo dobro = 4-5 točk
Preglednost in urejenost	Nepregleden/ premalo pregleden, – površnost v izdelavi, – slikovno gradivo ni v skladu s tekstom.	Vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno in logično organizirano, – deloma nepregleden izdelek, – slikovno gradivo je pretežno v skladu s tekstom.	Pregleden, – čitljiv, – pazljivo izdelan, – zanimivo slikovno gradivo, ki je usklajeno s tekstom.
Likovna pestrost	Likovno površno-  nezanimiv izdelek, – neestetsko izdelano.	Likovno neoriginalen izdelek.	Likovno zanimiv izdelek, – estetsko izdelan.
Originalnost in kreativnost	Idejno neoriginalen izdelek, kjer ni razvidna kreativnost.	Idejno originalen izdelek, ki dokazuje nekaj kreativnosti.	Idejno zelo originalen izdelek, ki dokazuje veliko kreativnost.
Vsebina	Veliko osnovnih/pomembnih podatkov manjka, – navaja nepomembne podatke ali pojme, – nekatere informacije so netočne, – pomanjkljivo predstavljena vsebina.	Nekateri ključni podatki manjkajo, – nekateri deli predstavitve niso povezani z naslovom dela, – informacije so verodostojne, – ustrezna in premalo organizirana vsebina.	Izbrani napisi ustrezno poudarjajo ključne točke ali dele vsebine, – tekst vsebuje vse pomembne podatke, – informacije so verodostojne, – ustrezna in dobro organizirana vsebina.
Besedišče	Nejasno in neučinkovito besedilo, – besedišče ni slikovito.	Natančno in jasno besedilo, vendar občasno izgubi osredotočenost, – besedišče je slikovito.	Natančno in jasno besedilo, tudi zelo osredotočeno, – besedišče je slikovito.

 

22,5 – 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0 – 12 točk	Nezadostno (1)

 

 

 

3. PREDSTAVITEV S POWER POINT PROGRAMOM

 

Elementi ocenjevanja	Slabo = 0-1 točka	dobro = 2-3 točke	Odlično = 4-5 točk
IZDELAVA PP PROSOJNIC Ocenjujemo izdelane in predstavljene prosojnice.	Prosojnice so narejene zelo površno in malomarno, – prevladuje preveč/premalo besedila ali preveč/premalo slik.	Prosojnice so narejene konvencionalno: na njih je preveč ali premalo informacij, da bi se dalo razbrati bistvo naloge.	Prosojnice so zanimive, izvirne in barvite: vsebina je premišljeno načrtovana ter vsebuje bistveno sporočilo o vsebini.
VKLJUČEVANJE RAZLIČNIH MEDIJEV Ocenjujemo vključevanje slikovnega in audiovizualnega gradiva v prosojnice in predstavitev.	Prosojnice vsebujejo le besedilo in eno/dve sliki.	Prosojnice vsebujejo besedilo in primerno slikovno gradivo, – kombiniranje besedila in slik je dobro.	Prosojnice vsebujejo dobro kombinacijo besedila in slikovnega materiala, – vsebujejo tudi audiovizualno gradivo.
STRUKTURA ZAGOVORA Ocenjujemo strukturiranost zagovora, porabo razpoložljivega časa, jasnost in jedrnatost informacije.	Čas je bil prekoračen in je imel slabo strukturiranost, brez jasnega uvoda in zaključka; očitno je bil slabo pripravljen.	Zagovor se je odvijal v predpisanem času in njegova osnovna struktura je bila razvidna; zagovor je bil nekoliko premalo pripravljen.	Zagovor je bil jedrnat in jasen, v okviru predpisanega časa; je bil dobro pripravljen.
JEZIK IN NASTOP Ocenjujemo bogastvo besedišča, dinamičnost govora in nastopa, jedrnatost in nazornost.	Besedišče je bilo revno z malo strokovne terminologije; – nastop je bil okoren z malo dimanike ali brez pravega stika s poslušalci.	Besedišče je bilo primerno z ustreznimi strokovnimi izrazi; – nastop je bil dober z manjšimi pomanjkljivostmi.	Besedišče je bilo bogato z ustreznimi strokovnimi izrazi; – nastop je bil sproščen, dimaničen, s primernim posluhom za poslušalce.
POZNAVANJE PODROČJA Ocenjujemo znanje, ki ga dijak pokaže ob zagovoru.	Dijak je pokazal pomanjkljivo poznavanje problematike; dejstva je poznal le površno.	Dijak je predstavljeno problematiko dobro poznal, manj pa je vedel o dejstvih iz širšega konteksta.	Dijak je zelo dobro poznal tudi dejstva iz širšega področja, ki ga je pokrivala predstavitev.

 

22,5 – 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0 – 12 točk	Nezadostno (1)

 

4. PREDSTAVITEV TEME NA EKSKURZIJI (referat)

 

 

Elementi ocenjevanja	Slabo = 0-1 točka	Dobro = 2-3 točke	Odlično = 4-5 točk
OPREDELJEVANJE PROBLEMA (uvod) IN NAVEDBA LITERATURE Ocenjujemo opredeljevanje problema. Ocenjujemo pravilnost navajanja literature in virov. Ocenjujemo skladnost naloge z navodili za izdelavo.	Uvoda ni ali je iz njega nejasno, kaj je tema naloge. Literatura in viri niso navedeni ali pa so navedeni tako pomanjkljivo, da ni mogoče ugotoviti, kdo je avtor literature in kdaj je bila literatura izdana, Tehnična izvedba naloge ni v skladu z navodili, pisni del naloge ni bil oddan pravočasno.	V uvodu je tema navedena konvencionalno, brez poglabljanja v aktualnost problema, – navajanje literature in virov je površno (napake) ali pomanjkljivo, – tehnična izvedba naloge ni povsem v skladu z navodili, pisni del naloge je bil oddan pravočasno.	V uvodu je tema predstavljena problemsko. Predstavljena je tudi  aktualnost teme. Navajanje literature in virov je pravilno, brez napak. Tehnična izvedba naloge je povsem v skladu z navodili. Pisni del naloge je bil oddan pravočasno.
ZBIRANJE PODATKOV (predstavitev teme in zaključek) Ocenjujemo povezanost besedila in njegovo organiziranost. Ocenjujemo analizo podatkov, njihovo razumevanje in povezovanje v širši kontekst.	Besedilo je slabo povezano, deli so neposredno povzeti iz literature, organiziranost naloge je pomanjkljiva, – analiza podatkov (zaključek) je preprosta, ponavljajo se dejstva, navedena v predstavitvi teme, do virov je dijak nekritičen.	Besedilo je povezano, čeprav še vedno ne deluje enotno, ker so posamezni deli povzeti neposredno iz literature, – zgradba naloge je pregledna, – analiza podatkov (zaključek) je preprosta, vendar je očitno, da je dijak skušal biti kritičen.	Besedilo je izvirno in zanimivo, bistvene misli iz virov so avtorsko obdelane,  – organiziranost/zgradba  naloge je dobra, – analiza podatkov je skrbna in kaže visoko zrelost, interpretacija se nanaša na širši teoretski kontekst, dijak je kritičen, njegov zaključek nakazuje tudi novo odprta vprašanja.
STRUKTURA ZAGOVORA Ocenjujemo strukturiranost zagovora, porabo razpoložljivega časa (največ 20 minut), jasnost in jedrnatost informacije.	Čas je bil prekoračen; – zagovor je imel slabo strukturiranost, brez jasnega uvoda in zaključka; – je bil slabo pripravljen.	Zagovor se je odvijal v predpisanem času, – osnovna struktura zagovora je bila razvidna, – zagovor je bil nekoliko premalo pripravljen.	Zagovor je bil jedrnat in jasen, – zagovor je bil izveden v okviru predpisanega časa; – zagovor je bil dobro pripravljen.
JEZIK IN NASTOP Ocenjujemo bogastvo besedišča, dinamičnost govora in nastopa, jedrnatost in nazornost	Besedišče je bilo revno z malo strokovne terminologije; – nastop je bil okoren z malo dinamike ali brez pravega stika s poslušalci.	Besedišče je bilo primerno z ustreznimi strokovnimi izrazi; – nastop je bil dober z manjšimi pomanjkljivostmi.	Besedišče je bilo bogato z ustreznimi strokovnimi izrazi; – nastop je bil sproščen, dinamičen, s primernim posluhom za poslušalce.
POZNAVANJE PODROČJA Ocenjujemo znanje, ki ga dijak pokaže ob zagovoru.	Dijak je pokazal pomanjkljivo poznavanje problematike; – dejstva je poznal le površno.	Dijak je predstavljeno problematiko dobro poznal, – manj pa je vedel o dejstvih iz širšega konteksta.	Dijak je zelo dobro poznal tudi dejstva iz širšega področja, ki ga je pokrivala predstavitev.

 

22,5 – 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0 – 12         točk	Nezadostno (1)

 

UČNA SREDSTVA PRI POUKU

Učenci morajo imeti pri pouku učna sredstva, ki jih zahtevajo učitelji (na primer zvezke, učbenike,

 delovni zvezek, delovne liste).

DOPOLNILNI, POPRAVNI IZPIT

 

Popravni, predmetni, dopolnilni izpit se opravlja ustno pred komisijo. Izpitna vprašanja se nanašajo na snov obeh ocenjevalnih konferenc. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je dijaka poučeval, izpraševalec pripravi tudi izpitna vprašanja.

Dijak, ki si je izbral zgodovino na maturi opravlja predmetni/popravni izpit iz obsega snovi rednega pouka in priprav na maturo. Izpitna vprašanja pripravi/-ta učitelj/-a obeh sklopov.

 

Kriteriji ocenjevanja znanja so bili potrjeni na sestanku strokovnega aktiva družboslovja dne 21. 8. 2023 in veljajo od 1. 9. 2023 dalje.

PREDŠOLSKA VZGOJA

 

1. LETNIK

ŠPORT	OCENJEVANJE
ATLETIKA	Dolgotrajnejši neprekinjen tek (14min – dijakinje, 18min – dijaki oz. 12. min na čas.), šola teka (nizek štart, tek s poudarjenim odrivom, nizek skiping).
ALI
GIMNASTIKA	Stoja na rokah, mačji skok (DIJAKINJE), skok prednožno strižno               (DIJAKI), valčkov korak, dvojni obrat za 180°
ALI
KOŠARKA	Nizko vodenje s preigravanjem s pasivno obrambo, dvokorak s polaganjem žoge od spodaj.
ALI
ODBOJKA	Zgornji odboj, spodnji odboj, spodnji servis.
ALI
ODZIVNOST	Sodelovanje pri urah športne vzgoje.
IZBIRNE VSEBINE – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST   (ocena je izbirna)	Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti (vzdržljivost, moč, gibljivost, ravnotežje, …), priprava načrta vadbe, izvajanje, doseganje zastavljenega cilja, napredek.

 

 

 

 

 

 

2. LETNIK

ŠPORT	OCENJEVANJE
ATLETIKA	Dolgotrajnejši neprekinjen tek (14min – dijakinje, 18min – dijaki oz. 12. min na čas.), skok v višino (flop).
ALI
GIMNASTIKA	Sestava na parterju
ALI
KOŠARKA	Tehnika izvedbe testa petih žog ali test 5 na čas
ALI
ODBOJKA	Igra 6 : 0 ali prilagojena igra 3:3.
ALI
ODZIVNOST	Sodelovanje pri urah športne vzgoje.
IZBIRNE VSEBINE – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST   (ocena je izbirna)	Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti (vzdržljivost, moč, gibljivost, ravnotežje, …), priprava načrta vadbe, izvajanje, doseganje zastavljenega cilja, napredek.

 

 

 

 

 

 

 

 

3. LETNIK

ŠPORT	OCENJEVANJE
ATLETIKA	Dolgotrajnejši neprekinjen tek (12 min.), suvanje krogle ali skok v daljino.
ALI
GIMNASTIKA	Skok raznožno preko koze ali skok skrčno preko koze ali vaja na gredi ali osnovni elementi na mali prožni ponjavi (fantje).
ALI
ROKOMET	Komolčna podaja, dolga podaja, strel s tal ali strel iz skoka.
ALI
ODBOJKA	Napadalni udarec ali zgornji servis.
ALI
ODZIVNOST	Sodelovanje pri urah športne vzgoje.
IZBIRNE VSEBINE – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST   (ocena je izbirna)	Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti (vzdržljivost, moč, gibljivost, ravnotežje, …), priprava načrta vadbe, izvajanje, doseganje zastavljenega cilja, napredek.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4. LETNIK

ŠPORT	OCENJEVANJE
ATLETIKA	Dolgotrajnejši neprekinjen tek (12 min.), suvanje krogle ali skok v daljino.
ALI
GIMNASTIKA	Skok stegnjeno, skok stegnjeno z obratom za 180º/ 360º ali skok prednožno skrčno/raznož-no ali skok z zabijanjem na koš.
ALI
ROKOMET	Delo v parih: dolga podaja, sprejem žoge, strel na vrata.
ALI
ODBOJKA	Dijakinje: Prirejena igra treh  dijakinj s priporočenim zgornjim servisom in napadalnim udarcem ali igra 6:0. Dijaki: Igra 4 : 2 ali igra 6:0 ali prirejena igra 3:3.
ALI
ODZIVNOST	Sodelovanje pri urah športne vzgoje.
IZBIRNE VSEBINE – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST   (ocena je izbirna)	Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti (vzdržljivost, moč, gibljivost, ravnotežje, …), priprava načrta vadbe, izvajanje, doseganje zastavljenega cilja, napredek.

 

 

 

 

 

 

 

1. LETNIK – KRITERIJI OCENJEVANJA

 

ATLETIKA

OSNOVNI PROGRAM	RAVEN ZNANJA OB KONCU PRVEGA LETNIKA	PREVERJANJE	OCENJEVANJE	OCENE
ŠPORTNA ZVRST				OCENA	VSOTA UTEŽI  ( število točk)
ATLETIKA	Dijaki glede na svoje sposobnosti pretečejo daljšo razdaljo, obvladajo tehniko teka in tehniko osnovnih elementov skokov in metov. Poznajo atletske izraze in pravila ter osnove delovanja človekovega telesa v mirovanju in gibanju.	Šola teka,   neprekinjeni teki 12 minut pri pulzu do 160 utripov na minuto,     razlaga osnovnih atletskih izrazov in pravil.	Dolgotrajnejši neprekinjen tek (14min – dijakinje, 18min – dijaki oz. 12. min na čas),   šola teka (nizek štart, tek s poudarjenim odrivom, nizek skiping).	1 ( nezadostno )   2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )   4 ( prav dobro )   5 ( odlično )	0 – 4   5 – 6     7 – 9   10 – 11   12 – 14

 

 

 

 

KRITERIJI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK
OSNOVNI PROGRAM	OCENJEVANJE	OCENE (DIJAKI)
ŠPORTNA ZVRST		OCENA	REZULTAT
ATLETIKA	·   Vzdržljivostni tek          (12 minut)	1 ( nezadostno )   2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )   4 ( prav dobro )   5 ( odlično )   ali   opravil/ni opravil	< 1954m   1955– 2209m     2210 – 2549m   2550 – 2889m   2890m >   ali   Preteče 18 minut

 

 

 

 

 

 

 

 

KRITERIJI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK
OSNOVNI PROGRAM	OCENJEVANJE	OCENE (DIJAKINJE)
ŠPORTNA ZVRST		OCENA	REZULTAT
ATLETIKA	·   Vzdržljivostni tek          (12 minut)	1 ( nezadostno )   2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )   4 ( prav dobro )   5 ( odlično )   ali   opravil/ni opravil	< 1869 m   1870 – 2039m     2040 – 2209m   2210 –2379m   2380m >   ali   preteče 14 minut

 

 

 

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – ŠOLA TEKA
Tek s poudarjenim odrivom		Nizek štart
KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ
Odriv izveden do iztegnitve	***	Boki višje za dlan od ramen v položaju – pozor	***
Skoki izvedeni po prednjem delu stopala	***	Odriv izveden od obeh stopalk štartnega bloka	***
Zamašna noga je pokrčena in zamahuje do horizontale	**	Pravilna postavitev štartnega bloka	**
Zravnan položaj zgornjega dela telesa	**	V položaju na mesta kleči na eni nogi in se opira na obe roki	**
Roke so v komolcu pokrčene in zamahujejo v smeri teka	**	V položaju pozor prenese težo tudi na roke	**
Gibanje rok je samo v ramenskem sklepu	*	Glava v podaljšku zgornjega dela telesa, pogled v tla	*
Glava v podaljšku zgornjega dela	*	Povezava štarta in štartnega pospeška	*
Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 toćk

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – ŠOLA TEKA
Nizki skiping
KRITERIJI	UTEŽ
Postavitev noge na tla (prsti – peta)	****
Zravnan položaj bokov (ne sedi)	***
Hiter, živahen ritem s kratkimi koraki	***
Zravnan zgornji del telesa	**
Pogled usmerjen naravnost	**
Seštevek:	14 točk

 

 

 

 

 

 

GIMNASTIKA

OSNOVNI PROGRAM	RAVEN ZNANJA OB KONCU PRVEGA LETNIKA	PREVERJANJE	OCENJEVANJE	OCENE
ŠPORTNA ZVRST				OCENA	VSOTA UTEŽI (število točk)
GIMNASTIKA Z RITMIČNO IZRAZNOSTJO	Dijaki samostojno izbirajo sklop gimnastičnih vaj glede na lastne potrebe in zmožnosti.   Obvladajo ritmične prvine brez rekvizita, osnovne prvine akrobatike, prvine ravnotežja in osnove preskakovanja gimnastičnega orodja.   Poznajo osnovne gimnastične izraze in pravila.	Preval naprej in nazaj,   stoja na rokah in glavi,   premet v stran (boljša stran),   ritmični koraki na parterju in nizki gredi,   razlaga gimnastičnih izrazov in pravil.	Stoja na rokah,     mačji skok          (DIJAKINJE),   skok prednožno strižno               (DIJAKI),   valčkov korak,   dvojni obrat za 180°.	1 ( nezadostno )   2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )   4 ( prav dobro )   5 ( odlično )	0 – 4   5 – 6     7 – 9   10 – 11   12 – 14

 

 

 

 

OPISNIKI  OCENJEVANJA – GIMNASTIKA – OSNOVNI ELEMENTI NA PARTERJU
Dva vezana obrata za 180* v vzponu na eni in drugi nogi		Stoja na rokah		Mačji skok (DIJAKINJE)		Skok prednožno strižno  (DIJAKI)		Valčkov korak
KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ
obrat na ln je izveden za 180*	***	samostojna izvedba	***	primerna višina skoka   ( nad 10 cm od tal )	***	primerna višina skoka ( nad 10 cm od tal )	***	prvi korak je primerno dolg	***
obrat na dn je izveden za 180*	***	roke so iztegnjene	***	pravilno gibanje nog	***	pravilno gibanje nog ( strig )	***	drugi in tretji korak je krajši	***
vzpon na prste	**	noge so iztegnjene	**	primerna amplituda gibov	**	primerna amplituda gibov	**	vzpon na prste	**
iztegnitev telesa	**	noge so v vertikali	**	mehak doskok	**	mehak doskok	**	pravilna ritmičnost	**
rotacija izvedena s pomočjo celega telesa	**	drža vsaj 2s	*	usklajeno gibanje rok in nog	*	iztegnitev nog pri strigu	*	pravilno gibanje rok	**
		primeren zaklon glave	*	iztegnitev stopal (špičke)	*	iztegnitev stopal	*	gibanje rok je usklajeno z gibanjem nog	*
NI izgube ravnotežja	*	dovolj dolg korak pri odrivu v stojo	*	pravilo gibanje rok     ( krog  )	*	pravilna drža rok      ( iztegnitev)	*
povezanost obeh obratov	*	iztegnitev telesa v stoji	*	pravilna drža telesa	*	pravilna drža telesa	*	pravilna drža telesa	*
Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 toćk	Seštevek:	14 točk

 

 

 

KOŠARKA

	RAVEN ZNANJA OB KONCU PRVEGA LETNIKA	PREVERJANJE	OCENJEVANJE	OCENE
				OCENA	VSOTA UTEŽI (število točk)
KOŠARKA	Dijaki obvladajo tehnične prvine vodenja žoge do stopnje, ki omogoča uspešno preigravanje obrambnega igralca in uspešen zaključek akcije s polaganjem na koš in zadetkom.	·     Nizko vodenje s spremembo smeri z žogo pred telesom, ·     prosti met, ·     igra 1 : 1, 2 : 2, ·     seznanjenost s pravili (sojenje in pravila igre).	Nizko vodenje s preigravanjem s pasivno obrambo, dvokorak s polaganjem žoge od spodaj.	5 (odlično)                       13 – 15    4 (prav dobro)                 10 – 12    3 (dobro)                           8 – 9    2 (zadostno) MINIMALNI STANDARD   6 – 7    1 (nezadostno)                  4 – 5

 

 

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – KOŠARKA – OSNOVNI ELEMENTI
VODENJE ŽOGE V PARIH (nizko vodenje)		DVOKORAK S POLAGANJEM ŽOGE OD SPODAJ
KRITERIJ	UTEŽ	KRITERIJ	UTEŽ
Prosta roka v položaju obrambe žoge.	***	Žogo vodi z zunanjo roko.	***
Žogo vodi brez vidnega nadzora.	**	Nasprotna roka – noga pri odrivu v polaganje.	***
Žogo vodi ob in ne pred telesom.	**	Zamašna noga visoko pokrčena v višini bokov.	**
Žoga ne uhaja iz rok.	**	Dvokorak začenja in polaganje zaključi v primerni razdalji od table.	**
Žoga se odbija v višini bokov.	*	Žogo vodi ob telesu.	*
Telo je v košarkarsko napadalni preži.	*	Notranja roka v položaju branjenja žoge.	*
Žogo vodi ritmično s prisunskimi koraki ali v teku (ne skače).	*	Ritmična izvedba prehoda iz vodenja v dvokorak.	*
Uspešno menja smeri in roki vodenja.	*	Telesa v zraku ne suče.	*
Uspešno preigravanje (roling, sprememba smeri).	*	Zaključek s košem.	*
Ne obrača hrbta obrambnemu igralcu (pogled v smeri gibanja).	*
Seštevek	15 točk	Seštevek	15 točk

 

 

 

ODBOJKA

OSNOVNI PROGRAM	RAVEN ZNANJA OB KONCU PRVEGA LETNIKA	PREVERJANJE	OCENJEVANJE	OCENE
ŠPORTNA ZVRST				OCENA	VSOTA UTEŽI ( število točk)
ODBOJKA	Dijaki  obvladajo tehnične prvine in osnovne taktične kombinacije do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v preprostih igralnih situacijah. Poznajo osnovna pravila igre.	·       Zgornji odboj,   ·       spodnji  odboj,   ·       spodnji servis,   ·       igra 3 : 3 na prirejenem igrišču,   ·       igra 6 : 0,   ·       razlaga  osnovnih pravil odbojkarske igre in pomena  sodniških znakov.	Zgornji odboj,   spodnji odboj,   spodnji servis.	1 ( nezadostno )   2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )   4 ( prav dobro )   5 ( odlično )	0 – 4   5 – 6     7 – 9   10 – 11   12 – 14

 

 

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA– ODBOJKA – OSNOVNI ELEMENTI
Zgornji odboj		Spodnji odboj		Spodnji servis
KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ
Srednja odbojkarska preža	**	Srednja odbojkarska preža	**	Rahlo pokrčena preža	**
Odbojkarska košarica	***	Odboj žoge na spodnji pol. podlahti	**	Položaj roke s katero držimo žogo	**
Dotik žoge z blazinicami prstov	***	Roke popolno iztegnjene	***	Položaj roke s katero udarimo žogo	***
Iztegnjene roke po podaji v smeri leta žoge	***	Iztegnitev telesa po odboju žoge	**	Udarec z iztegnjeno roko	**
Iztegnjeno telo po odboju	**	Postavitev nog rahlo diagonalno	**	Mesto udarca po žogi	**
		Točnost odboja	***	Gibanje roke po udarcu	***
Postavitev nog	*
Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk
TOČKOVNIK: 0 – 4 = 1 ( nzd ), 5 – 6 = 2 ( zd ) MINIMALNI STANDARD, 7 – 9 = 3 ( db ), 10 – 11 = 4 ( pdb ), 12 – 14 = 5 ( odl )

 

 

 

IZBIRNI DEL – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST

 

Elementi spremljanja	OPISNIKI IN KRITERIJI OCENJEVANJA – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST
	5	4	3	2 MINIMALNI STANDARD	1
SODELOVANJE	– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – priprava načrta vadbe, – dosledno izvajanje vadbe, – dosledno sledenje cilju, – vztrajnost in motiviranost za delo in napredek, – doseganje zastavljenega cilja, – napredek.	– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – priprava načrta vadbe, –  zmanjšana pripravljenost izvajanja vadbe, – zmanjšana pripravljenost  sledenja cilju, – pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za delo, – delno doseganje zastavljenega cilja, – manjši napredek.	– Zmanjšana pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – potrebna delna pomoč pri priprav načrta vadbe, – majhna pripravljenost izvajanje vadbe, – manjša motiviranost za doseganje cilja, – manjša vztrajnost in motiviranost za doseganje napredka, – nedoseganje zastavljenega cilja, – zelo majhen napredek.	– Slaba pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – potrebna večja pomoč pri pripravi načrta vadbe, – zelo šibka pripravljenost izvajanja vadbe, – zelo šibka motiviranost za doseganje cilja, – pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka, – nedoseganje zastavljenega cilja, – ni napredka.	–  Nepripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – nepripravljenost priprave načrta vadbe, – nepripravljenost izvajanja vadbe, – nemotiviranost za doseganje cilja, – ni vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka, – nedoseganje zastavljenega cilja, – ni napredka.

 

 

ODZIVNOST

Elementi spremljanja	OPISNIKI IN KRITERIJI OCENJEVANJA – ODZIVNOST
	5	4	3	2 MINIMALNI STANDARD	1
ODZIVNOST	– Zmožnost dobre motivacije, -vztrajnost in doslednost, samostojnost, -dobra pripravljenost na sodelovanje v skupini, -sprejemanje vzpodbude učiteljevega, individualnega  in skupinskega posredovanja, -redno nosi športno opremo. Vedno upošteva pravila fer pleja	– Zmožnost manjše motivacije, – manjša vztrajnost in doslednost, samostojnost, -manjša pripravljenost na sodelovanje v skupini, – slabo sprejemanje v celoti vzpodbude učiteljevega individualnega in skupinskega posredovanja, -do 3 – krat brez športne opreme. V večini situacij upošteva pravila fer pleja.	– Šibka zmožnost motivacije, -majhna vztrajnost in doslednost, samostojnost, -slaba pripravljenost na sodelovanje v skupini, -slabo sprejemanje vzpodbude učiteljevega individualn.  in skupinskega posredovanja, – do 6 – krat brez športne opreme. Včasih krši pravila fer pleja.	– Zelo slaba zmožnost motivacije, -zelo šibka vztrajnost in doslednost, samostojnost, -zelo šibka pripravljenost na sodelovanje v skupini, -zelo slabo sprejemanje vzpodbude učiteljevega individualn.  in skupinskega posredovanja, -več kot 10 – krat brez športne opreme. Večkrat krši pravila fer pleja.	– Nemotiviranost za delo, -nevztrajnost in nedoslednost, nesamostojnost, -nepripravljenost na sodelovanje v skupini, -nesprejemanje vzpodbude učiteljevega individualn.  in skupinskega posredovanja, -ne nosi športne opreme. Vede se nešportno in ne upošteva pravila fer pleja.

 

2. LETNIK – KRITERIJI OCENJEVANJA

ATLETIKA

OSNOVNI PROGRAM	RAVEN ZNANJA OB KONCU     DRUGEGA LETNIKA	PREVERJANJE	OCENJEVANJE	OCENE
ŠPORTNA ZVRST				OCENA	VSOTA UTEŽI ( število točk)
ATLETIKA	Dijaki glede na svoje sposobnosti pretečejo daljšo razdaljo, izpopolnijo tehniko teka in tehniko osnovnih elementov skokov in metov. Poznajo vpliv in učinke atletske vadbe na zdrav način življenja.	Šola teka,   neprekinjeni teki 12 minut,   skok v višino,   skok v daljin,   suvanje krogle,   razlaga atletskih izrazov in pravi,   šport in zdravje.	Dolgotrajnejši neprekinjen tek (14min – dijakinje, 18min – dijaki oz. 12. min na čas),       skok v višino (flop).	1 ( nezadostno )   2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )   4 ( prav dobro )   5 ( odlično )	0 – 4   5 – 6     7 – 9   10 – 11   12 – 14

 

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – SKOK V VIŠINO – FLOP
		TOČKOVNIK
Skok v višino (flop)		Utež predstavlja največje število točk, ki jih dijak lahko prejme za pravilno izveden del elementa.       1 ( nezadostno )      0 – 4   2 ( zadostno )          5 – 6 MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )               7 – 9   4 ( prav dobro )    10 – 11   5 ( odlično )          12 – 14
KRITERIJI
Odriv je izveden z eno nogo.	***
Pospešen ritem zadnjih treh korakov.	***
Uleknjen prehod preko letvice (hrbtno).	**
Pravilna  postavitev odrivne noge.	**
Tek v zaletu je odločen.	**
Pravilno izmerjen zalet.	*
Doskok je izveden na ramena in na blazine.	*
Seštevek:	14 točk

 

 

KRITERIJI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK
OSNOVNI PROGRAM	OCENJEVANJE	OCENE (DIJAKINJE)
ŠPORTNA ZVRST		OCENA	REZULTAT
ATLETIKA	·   Vzdržljivostni tek          (12 minut)	1 ( nezadostno )   2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )   4 ( prav dobro )   5 ( odlično )   ali   opravil/ni opravil	< 1869m   1870 – 2039m     2040 – 2209m   2210 –2379m   2380m >   ali   preteče 14 minut

 

 

 

 

 

 

 

KRITERIJI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK
OSNOVNI PROGRAM	OCENJEVANJE	OCENE (DIJAKI)
ŠPORTNA ZVRST		OCENA	REZULTAT
ATLETIKA	·   Vzdržljivostni tek          (12 minut)	1 ( nezadostno )   2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )   4 ( prav dobro )   5 ( odlično )   ali   opravil/ni opravil	< 1954m   1955– 2209m     2210 – 2549m   2550 – 2889m   2890m >   ali   preteče 18 minut

 

 

 

 

 

 

 

GIMNASTIKA

OSNOVNI PROGRAM	RAVEN ZNANJA OB KONCU DRUGEGA LETNIKA	PREVERJANJE	OCENJEVANJE	OCENE
ŠPORTNA ZVRST
GIMNASTIKA Z RITMIČNO IZRAZNOSTJO	Dijaki samostojno izbirajo sklop gimnastičnih vaj glede na lastne potrebe in zmožnosti.   Dijaki izpopolnijo preskakovanje gimnastičnega orodja in povežejo preproste elemente v  sestav na parterju. Povežejo različne akrobatske, ritmične in plesne prvine.	Preval naprej in nazaj,   preval naprej iz stoje na rokah,   premet v stran (levo in desno),   preskok preko švedske skrinje,   ritmični koraki na parterju,   povezava prvin v ritmično sestav.	Sestava na parterju	1 ( nezadostno )   2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )   4 ( prav dobro )   5 ( odlično )

 

 

 

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – GIMNASTIKA – SESTAVA NA PARTERJU
5	4	3		2 MINIMALNI STANDARD	1
Dijak izvede sestav samostojno in brez večjih tehničnih ter estetskih napak.	Dijak izvede sestav samostojno, a z manjšimi tehničnimi in estetskimi napakami.	Dijak izvede sestav samostojno, a z večjimi tehničnimi in estetskimi napakami.		Dijak izvede sestav s pomočjo.	Dijak ne opravi minimalnih zahtev sestave.
VEČJE TEHNIČNE IN ESTETSKE NAPAKE:             –    vaja ne vsebuje vseh predpisanih elementov, –       pomoč pri izvedbi elementa, –       nepopolna izvedba elementa, –       padec, –       daljša prekinitev ( pozabi vajo), –       pomanjkanje ritma in harmonije.			MANJŠE TEHNIČNE IN ESTETSKE NAPAKE: –       slaba drža nog, rok, telesa in glave, –       negotovost pri doskokih, –       negotovost pri obratih, –       krajša prekinitev ( razen drže ), –       pomanjkanje amplitude.

 

 

 

KOŠARKA

 

	RAVEN ZNANJA OB KONCU DRUGEGA LETNIKA	PREVERJANJE	OCENJEVANJE	OCENE
				OCENA	VSOTA UTEŽI (število točk)
KOŠARKA	Dijaki obvladajo tehnične prvine vodenja žoge do stopnje, ki omogoča uspešno preigravanje obrambnega igralca in uspešen zaključek akcije s polaganjem na koš in zadetkom.	·     Nizko vodenje s spremembo smeri z žogo pred telesom, ·     prosti met, ·     skok met, ·     igra 1 : 1, 2 : 2, ·     seznanjenost s pravili (sojenje in pravila igre).	·       tehnika izvedbe testa petih žog.	5 (odlično)            12 – 14 4 (prav dobro)      10 – 11                   3 (dobro)               7 – 9  2 (zadostno) MINIMALNI STANDARD     5 – 6                   1 (nezadostno)      0 – 4

 

KOŠARKA	OPISNIKI IN KRITERI OCENJEVANJE – KOŠARKA -TEST PETIH ŽOG – TEHNIKA IZVEDBE
	KRITERIJ	UTEŽ	OCENJEVANJE	OCENA	VSOTA UTEŽI
	Prehod v vodenje	***	TEST PETIH ŽOG	5 (odlično)	11 – 12
	Met z eno roko iznad glave ali met z eno roko od spodaj (polaganje žoge) po dvokoraku	***		4 (prav dobro)	9 – 10
	Podaja po skoku za odbito žogo	**		3 (dobro)	7 – 8
	Test izvaja v primerni hitrosti	*		2 (zadostno) MINIMALNI STANDARD	5 – 6
	Žoga ne uhaja iz rok.	**		1 (nezadostno)	0 – 4
	Žogo vodi ob telesu.	*
	Seštevek	12 točk

 

 

 

 

 

ODBOJKA

OSNOVNI PROGRAM	RAVEN ZNANJA OB KONCU DRUGEGA LETNIKA	PREVERJANJE	OCENJEVANJE	OCENE
ŠPORTNA ZVRST				OCENA	VSOTA UTEŽI ( število točk)
ODBOJKA	Dijaki  obvladajo tehnične prvine in osnovne taktične kombinacije do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v preprostih igralnih situacijah. Uporabljajo osnovna pravila igre in poznajo sodniške znake.	·       Zgornji servis,   ·       igra 3 : 3 na prirejenem igrišču,   ·       igra 6 : 0,   ·       razlaga  osnovnih pravil odbojkarske igre in pomena  sodniških znakov.	Igra 6 : 0   ali   prilagojena igra 3:3.	1 ( nezadostno )       2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD       3 ( dobro )       4 ( prav dobro )       5 ( odlično )	0 – 4   5 – 6     7 – 9   10 – 11   12 – 14

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – ODBOJKA – IGRA
	1	2 MINIMALNI STANDARD	3	4	5
ODBOJKA   IGRA 6 : 0	Dijak ne opravi minimalnih zahtev izbrane naloge.	Dijak v igri povezuje tehnične elemente s številnimi večjimi napakami in jih delno uporablja v taktičnih rešitvah. Pri zaključevanju igralnih situacij je manj uspešen.	Dijak v igri povezuje tehnične elemente z večjimi napakami in jih delno uporablja v taktičnih rešitvah. Pri zaključevanju igralnih situacij je delno uspešen.	Dijak v igri povezuje tehnične elemente z manjšimi napakami in jih uporablja v taktičnih rešitvah. Igralne situacije zaključuje zanesljivo.	Dijak v igri povezuje tehnične elemente in jih uporablja v taktičnih rešitvah. Igralne situacije zaključuje učinkovito.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

IZBIRNI DEL – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST

Elementi spremljanja	OPISNIKI IN KRITERIJI OCENJEVANJA – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST
	5	4	3	2 MINIMALNI STANDARD	1
SODELOVANJE	– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – priprava načrta vadbe, – dosledno izvajanje vadbe, – dosledno sledenje cilju, – vztrajnost in motiviranost za delo in napredek, – doseganje zastavljenega cilja, – napredek.	– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – priprava načrta vadbe, –  zmanjšana pripravljenost izvajanja vadbe, – zmanjšana pripravljenost  sledenja cilju, – pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za delo, – delno doseganje zastavljenega cilja, – manjši napredek.	– Zmanjšana pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – potrebna delna pomoč pri priprav načrta vadbe, – majhna pripravljenost izvajanje vadbe, – manjša motiviranost za doseganje cilja, – manjša vztrajnost in motiviranost za doseganje napredka, – nedoseganje zastavljenega cilja, – zelo majhen napredek.	– Slaba pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – potrebna večja pomoč pri pripravi načrta vadbe, – zelo šibka pripravljenost izvajanja vadbe, – zelo šibka motiviranost za doseganje cilja, – pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka, – nedoseganje zastavljenega cilja, – ni napredka.	–  Nepripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – nepripravljenost priprave načrta vadbe, – nepripravljenost izvajanja vadbe, – nemotiviranost za doseganje cilja, – ni vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka, – nedoseganje zastavljenega cilja, – ni napredka.

 

 

 

 

ODZIVNOST

Elementi spremljanja	OPISNIKI IN KRITERIJI OCENJEVANJA – ODZIVNOST
	5	4	3	2 MINIMALNI STANDARD	1
ODZIVNOST	– Zmožnost dobre motivacije, -vztrajnost in doslednost, samostojnost, -dobra pripravljenost na sodelovanje v skupini, -sprejemanje vzpodbude učiteljevega, individualnega  in skupinskega posredovanja, -redno nosi športno opremo. Vedno upošteva pravila fer pleja	– Zmožnost manjše motivacije, – manjša vztrajnost in doslednost, samostojnost, -manjša pripravljenost na sodelovanje v skupini, – slabo sprejemanje v celoti vzpodbude učiteljevega individualnega in skupinskega posredovanja, -do 3 – krat brez športne opreme. V večini situacij upošteva pravila fer pleja.	– Šibka zmožnost motivacije, -majhna vztrajnost in doslednost, samostojnost, -slaba pripravljenost na sodelovanje v skupini, -slabo sprejemanje vzpodbude učiteljevega individualn.  in skupinskega posredovanja, – do 6 – krat brez športne opreme. Včasih krši pravila fer pleja.	– Zelo slaba zmožnost motivacije, -zelo šibka vztrajnost in doslednost, samostojnost, -zelo šibka pripravljenost na sodelovanje v skupini, -zelo slabo sprejemanje vzpodbude učiteljevega individualn.  in skupinskega posredovanja, -več kot 10 – krat brez športne opreme. Večkrat krši pravila fer pleja.	– Nemotiviranost za delo, -nevztrajnost in nedoslednost, nesamostojnost, -nepripravljenost na sodelovanje v skupini, -nesprejemanje vzpodbude učiteljevega individualn.  in skupinskega posredovanja, -ne nosi športne opreme. Vede se nešportno in ne upošteva pravila fer pleja.

 

3. LETNIK – KRITERIJI OCENJEVANJA

ATLETIKA

OSNOVNI PROGRAM	RAVEN ZNANJA OB KONCU TRETJEGA LETNIKA	PREVERJANJE	OCENJEVANJE	OCENE
ŠPORTNA ZVRST				OCENA	VSOTA UTEŽI ( število točk)
ATLETIKA	Dijaki glede na svoje sposobnosti pretečejo daljšo razdaljo, izpopolnijo tehniko teka,  tehniko skokov in metov. Samostojno izbirajo naloge za ohranjanje in razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti.	Neprekinjeni teki,   skok v višino (flop).	·       Dolgotrajnejši neprekinjen tek (14min – dijakinje, 18min – dijaki oz. 12. min na čas),   ·       suvanje krogle   ali   ·       skok v daljino	1 ( nezadostno )       2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD       3 ( dobro )       4 ( prav dobro )       5 ( odlično )	0 – 4   5 – 6     7 – 9   10 – 11   12 – 14

 

 

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – SKOK V DALJINO, SUVANJE KROGLE
				TOČKOVNIK
Suvanje krogle		Skok v daljino		Utež predstavlja največje število točk, ki jih dijak lahko prejme za pravilno izveden del elementa.   1 ( nezadostno )     0 – 4   2 ( zadostno )         5 – 6 MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )              7 – 9   4 ( prav dobro )      10 – 11   5 ( odlično )            12 – 14
KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ
Odločen izmet in zamah z roko v smeri meta.	***	Doskok izveden na obe nogi (sonožno).	***
Izvede prisunski korak pred izmetom.	***	Pravilen ritem zadnjih treh korakov.	***
Pred izmetom je teža telesa na zadnji nogi.	**	Zalet je hiter in odločen.	**
Pred izmetom je krogla pravilno naložena na vrat.	**	Po odrivu ohrani vzletni položaj.	**
Komolec izmetne roke je odmaknjen od telesa.	**	Doskok je izveden v čep.	**
Po izmetu preskok iz sprednje na zadnjo nogo.	*	Zalet je pravilno izmerjen.	*
Ni prestopa.	*	Pri doskoku izvede reševanje v stran.	*
Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK
OSNOVNI PROGRAM	OCENJEVANJE	OCENE (DIJAKINJE)
ŠPORTNA ZVRST		OCENA	REZULTAT
ATLETIKA	·   Vzdržljivostni tek          (12 minut)	1 ( nezadostno )       2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD       3 ( dobro )       4 ( prav dobro )       5 ( odlično )   ali   opravil/ni opravil	< 1869m   1870 – 2039m     2040 – 2209m   2210 –2379m   2380m >   ali   preteče 14 minut

 

 

 

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK
OSNOVNI PROGRAM	OCENJEVANJE	OCENE (DIJAKI)
ŠPORTNA ZVRST		OCENA	REZULTAT
ATLETIKA	·   Vzdržljivostni tek          (12 minut)	1 ( nezadostno )   2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )   4 ( prav dobro )   5 ( odlično )   ali   opravil/ni opravil	< 1954m   1955– 2209m     2210 – 2549m   2550 – 2889m   2890m >   ali   Preteče 18 minut

 

 

 

 

 

 

GIMNASTIKA

OSNOVNI PROGRAM	RAVEN ZNANJA OB KONCU TRETJEGA LETNIKA	PREVERJANJE	OCENJEVANJE	OCENE
ŠPORTNA ZVRST				OCENA	VSOTA UTEŽI ( število točk)
GIMNASTIKA Z RITMIČNO IZRAZNOSTJO	Dijaki samostojno izbirajo sklop gimnastičnih vaj glede na lastne potrebe in zmožnosti.   Dijaki izpopolnijo preskakovanje gimnastičnega orodja in skoke na mali prožni ponjavi.	Skoki na mali prožni ponjavi,   Elementi na drogu in bradlji,   preskoki preko koze,   elementi ritmične gimnastike.   Skoki in koraki na gredi	Skok raznožno preko koze ali skok skrčno preko koze ali vaja na gredi ali Osnovni elementi na mali prožni ponjavi            (fantje).	1 ( nezadostno )       2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD       3 ( dobro )       4 ( prav dobro )       5 ( odlično )	0 – 4   5 – 6     7 – 9   10 – 11   12 – 14

 

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – GIMNASTIKA –  PRESKOK KOZE
Skok skrčno preko koze		Skok raznožno preko koze
KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ
Samostojna izvedba	***	Samostojna izvedba	***
Primerna amplituda in drža v prvi fazi leta	**	Primerna amplituda in drža v prvi fazi leta	**
Iztegnitev rok pri opori na orodje	**	Iztegnitev rok pri opori na orodje	**
Preskok brez dotika orodja z nogama	**	Preskok brez dotika orodja z nogama	**
Primerna drža telesa in nog pri prehodu čez orodje	**	Primerna drža telesa in iztegnitev nog pri prehodu čez orodje	**
Pravočasen odriv z orodja	*	Pravočasen odriv z orodja	*
Gotov doskok	**	Gotov doskok	**
Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk
TOČKOVNIK: 0 – 4 = 1 ( nzd ), 5 – 6 = 2 ( zd ) MINIMALNI STANDARD, 7 – 9 = 3 ( db ), 10 – 11 = 4 ( pdb ), 12 – 14 ( odl )

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – GIMNASTIKA – SKOKI NA MALI PROŽNI PONJAVI
SKOK STEGNJENO		SKOK STEGNJENO Z OBRATOM ZA 180º/ 360º		SKOK SKRČNO		SKOK PREDNOŽNO RAZNOŽNO		TOČKOVNIK
KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	Utež predstavlja največje število točk, ki jih dijak lahko prejme za pravilno izveden del elementa.       1 ( nezadostno )      0 – 4   2 ( zadostno )          5 – 6 MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )               7 – 9   4 ( prav dobro )  10 – 11   5 ( odlično )          12 – 14
Zalet in naskok na ponjavo.	***	Zalet in naskok na ponjavo.	***	Zalet in naskok na ponjavo.	***	Zalet in naskok na ponjavo.	***
Zamah z rokami iz zaročenja v vzročenje.	***	Zamah z rokami iz zaročenja v vzročenje.	***	Zamah z rokami do vzročenja.	***	Zamah z rokami do vzročenja.	***
Višina skoka.	**	Obrat za     180º/ 360º.	***	Skrčenje nog prednožno, dotik goleni.	***	Prednoženje raznožno in predklon.	***
Vzravnana drža telesa.	***	Višina skoka.	**	Doskok vzravnano, vzročenje.	**	Doskok vzravnano, vzročenje.	**
Doskok je tik za ponjavo.	**	Doskok  je tik za ponjavo.	**	Ni izgube ravnotežja.	**	Ni izgube ravnotežja.	**
Ni izgube ravnotežja.	*	Ni izgube ravnotežja.	*	Lepa izvedba skoka.	*	Lepa izvedba skoka.	*
Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk

 

 

 

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – GIMNASTIKA – VAJA NA GREDI
5	4	3		2 MINIMALNI STANDARD	1
Dijak izvede sestav samostojno in brez večjih tehničnih ter estetskih napak.	Dijak izvede sestav samostojno, a z manjšimi tehničnimi in estetskimi napakami.	Dijak izvede sestav samostojno, a z večjimi tehničnimi in estetskimi napakami.		Dijak izvede sestav s pomočjo.	Dijak ne opravi minimalnih zahtev sestave.
VEČJE TEHNIČNE IN ESTETSKE NAPAKE:             –    vaja ne vsebuje vseh predpisanih elementov, –       pomoč pri izvedbi elementa, –       nepopolna izvedba elementa, –       padec, –       daljša prekinitev ( pozabi vajo), –       pomanjkanje ritma in harmonije.			MANJŠE TEHNIČNE IN ESTETSKE NAPAKE: –       slaba drža nog, rok, telesa in glave, –       negotovost pri doskokih, –       negotovost pri obratih, –       krajša prekinitev ( razen drže ), –       pomanjkanje amplitude.

 

 

ODBOJKA

OSNOVNI PROGRAM	RAVEN ZNANJA OB KONCU TRETJEGA LETNIKA	PREVERJANJE	OCENJEVANJE	OCENE
ŠPORTNA ZVRST				OCENA	VSOTA UTEŽI ( število točk)
ODBOJKA	Dijaki  obvladajo tehnične prvine in osnovne taktične kombinacije do stopnje, ki omogoča  njihovo povezovanje v preprostih igralnih situacijah. Uporabljajo osnovna pravila igre in poznajo sodniške znake.	·       Zgornji servis,   ·       blok (enojni in dvojni),   ·       napadalni udarec,    .    igra  6 : 0 z napadalnim udarcem in postavitev dvojnega bloka,   .     igra 4 : 2 dijaka.	Napadalni udarec   ali   zgornji servis.	1 ( nezadostno )       2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD       3 ( dobro )       4 ( prav dobro )       5 ( odlično )	0 – 4   5 – 6     7 – 9   10 – 11   12 – 14

 

 

 

 

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – ODBOJKA – NAPADALNI UDAREC
TOČKOVNIK – NAPADALNI UDAREC
Zalet	***	*** dvokoračni zalet, hiter, odločen     **  počasen, neodločen,       *  nepravilni koraki
Odriv	***	*** sonožen odriv, eksploziven, odločen       ** malo odriva,       *  enonožen odriv, brez odriva
Udarec po žogi	***	*** pravilna postavitev roke-dlani, udarec na pravo mesto       ** nepravilna postavitev dlani /obrnjena navzven/       *   udarec s prsti, skrčena roka,
Doskok	***	***  doskok na isto mesto, kot je bil odriv , brez dotika mreže       * doskok naprej, dotik mreže
Udarec v polje	**	*** udarec v polje       **  udarec v avt        0 udarec v mrežo
Seštevek	14 točk	TOČKOVNIK: 0 – 4 = 1 ( nzd ), 5 – 6 = 2 ( zd ) MINIMALNI STANDARD, 7 – 9 = 3 ( db ), 10 – 11 = 4 ( pdb ),                           12 – 14 = 5 ( odl )

 

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – ODBOJKA – ZGORNJI SERVIS
OSNOVNI PROGRAM	OCENJEVANJE	OCENE
ŠPORTNA ZVRST		OCENA	VSOTA UTEŽI ( število točk)
ODBOJKA	Zgornji servis	1 ( nezadostno )       2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD       3 ( dobro )       4 ( prav dobro )       5 ( odlično )	0 – 2   3 – 4     5 – 6   7 – 8   10 – 9

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ROKOMET

OSNOVNI PROGRAM	RAVEN ZNANJA OB KONCU TRETJEGA LETNIKA	PREVERJANJE	OCENJEVANJE	OCENE
ŠPORTNA ZVRST				OCENA	VSOTA UTEŽI ( število točk)
ROKOMET	Dijaki obvladajo tehnične prvine in osnovne taktične kombinacije do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v preprostih igralnih situacijah.   Poznajo osnovna rokometna pravila igre.	Vodenje žoge,   lovljenje žoge,   komolčna podaja,   dolga podaja,   strel s tal,   strel iz skoka (fantje),   razlaga osnovnih rokometnih pravil,   pomen sodniških znakov.	Komolčna podaja,   dolga podaja,   strel s tal,   strel iz skoka  (dijaki).	1 ( nezadostno )       2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD       3 ( dobro )       4 ( prav dobro )       5 ( odlično )	0 – 4   5 – 6     7 – 9   10 – 11   12 – 14

 

 

 

OPISNIKI – ROKOMET – KOMOLČNA PODAJA
NOGE	ROKA	LOVLJENJE ŽOGE	ZG. .DEL TELESA	CILJ PODAJE
Diagonalna postavitev nog, teža telesa je na zadnji nogi, prehod iz nizkega skipa v pravilen položaj nog.	Komolec je višje od ramena, roka je pokrčena vsaj pod kotom 90 stopinj in ne več kot 120 stopinj, dlan je obrnjena navzven, po podaji roka sledi žogi do iztegnitve, komolec prehiti zapestje.	Roki pred telesom sta sproščeni, amortizacija žoge, roki blizu skupaj v »rokometni košarici«.	Odsuk telesa pri izmetu.	Soigralec sprejme podajo v višini prsi, lok podaje.
***	*****	***	*	**

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – ROKOMET – DOLGA PODAJA
NOGE	ROKA	LOVLJENJE ŽOGE	ZG. DEL TELESA	CILJ PODAJE
Diagonalna postavitev nog, teža  telesa je na zadnji nogi, prisunski koraki.	Komolec je višje od ramena, roka je pokrčena vsaj pod kotom 90 stopinj in ne več kot 120 stopinj, dlan je obrnjena navzven, po podaji roka sledi žogi do iztegnitve.	Roki pred telesom sta sproščeni, amortizacija žoge, roki blizu skupaj v »rokometni košarici«.	Zasuk telesa pri pripravi na podajo, odsuk telesa pri izmetu.	Soigralec sprejme podajo v višini prsi, lok podaje.
***	****	***	**	**

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – ROKOMET – STREL S TAL
NOGE	ROKA	ZG. DEL TELESA	CILJ STRELA	PRAVILA
Tri- koračni zalet z enkratnim vodenjem, strel izvede s pomočjo prisunskega koraka, prenos teže telesa pri strelu na gol na sprednjo nogo.	Komolec je višje od ramena, roka je pokrčena vsaj pod kotom 90 stopinj in ne več kot 120 stopinj, dlan je obrnjena navzven, po strelu roka  izrazito sledi žogi do iztegnitve, met na gol (na koncu ni oplazenja žoge s prsti kot pri podaji).	Zasuk telesa pri pripravi na strel, odsuk telesa pri izmetu.	Zadetek je dosežen v zgornjem delu vrat.	Zadetek je izveden pravilno ( ni prestopa), koraki (dovoljeni trije koraki in ne več).
***	*****	**	**	**

 

 

 

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – ROKOMET – STREL S SKOKA
ODRIVNA NOGA	ZAMAŠNA NOGA	ROKA	ZG. DEL TELESA	CILJ STRELA	PRAVILA
Tri-koračni zalet z enkratnim vodenjem, odriv izveden z ene noge.	Zamašna noga je pokrčena  in pomaga pri odrivu v višino,  pot kolena zamašne noge je  stran in gor.	Komolec je višje od ramena, roka je pokrčena vsaj pod kotom 90 stopinj in ne več kot 120 stopinj, dlan je obrnjena navzven, po strelu roka  izrazito sledi žogi do iztegnitve, met na gol (na koncu ni oplazenja žoge s prsti kot pri podaji).	Zasuk telesa pri pripravi na strel, odsuk telesa pri izmetu.	Zadetek je dosežen v zgornjem delu vrat.	Zadetek je izveden pravilno ( ni prestopa), koraki (dovoljeni trije koraki in ne več).
**	**	*****	**	*	**

 

 

 

 

 

 

 

 

IZBIRNI DEL – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST

Elementi spremljanja	OPISNIKI IN KRITERIJI OCENJEVANJA – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST
	5	4	3	2 MINIMALNI STANDARD	1
SODELOVANJE	– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – priprava načrta vadbe, – dosledno izvajanje vadbe, – dosledno sledenje cilju, – vztrajnost in motiviranost za delo in napredek, – doseganje zastavljenega cilja, – napredek.	– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – priprava načrta vadbe, –  zmanjšana pripravljenost izvajanja vadbe, – zmanjšana pripravljenost  sledenja cilju, – pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za delo, – delno doseganje zastavljenega cilja, – manjši napredek.	– Zmanjšana pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – potrebna delna pomoč pri priprav načrta vadbe, – majhna pripravljenost izvajanje vadbe, – manjša motiviranost za doseganje cilja, – manjša vztrajnost in motiviranost za doseganje napredka, – nedoseganje zastavljenega cilja, – zelo majhen napredek.	– Slaba pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – potrebna večja pomoč pri pripravi načrta vadbe, – zelo šibka pripravljenost izvajanja vadbe, – zelo šibka motiviranost za doseganje cilja, – pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka, – nedoseganje zastavljenega cilja, – ni napredka.	–  Nepripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – nepripravljenost priprave načrta vadbe, – nepripravljenost izvajanja vadbe, – nemotiviranost za doseganje cilja, – ni vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka, – nedoseganje zastavljenega cilja, – ni napredka.

 

 

 

 

ODZIVNOST

Elementi spremljanja	OPISNIKI OCENJEVANJA – ODZIVNOST
	5	4	3	2 MINIMALNI STANDARD	1
ODZIVNOST	– Zmožnost dobre motivacije, -vztrajnost in doslednost, samostojnost, -dobra pripravljenost na sodelovanje v skupini, -sprejemanje vzpodbude učiteljevega, individualnega  in skupinskega posredovanja, -redno nosi športno opremo. Vedno upošteva pravila fer pleja	– Zmožnost manjše motivacije, – manjša vztrajnost in doslednost, samostojnost, -manjša pripravljenost na sodelovanje v skupini, – slabo sprejemanje v celoti vzpodbude učiteljevega individualnega in skupinskega posredovanja, -do 3 – krat brez športne opreme. V večini situacij upošteva pravila fer pleja.	– Šibka zmožnost motivacije, -majhna vztrajnost in doslednost, samostojnost, -slaba pripravljenost na sodelovanje v skupini, -slabo sprejemanje vzpodbude učiteljevega individualn.  in skupinskega posredovanja, – do 6 – krat brez športne opreme. Včasih krši pravila fer pleja.	– Zelo slaba zmožnost motivacije, -zelo šibka vztrajnost in doslednost, samostojnost, -zelo šibka pripravljenost na sodelovanje v skupini, -zelo slabo sprejemanje vzpodbude učiteljevega individualn.  in skupinskega posredovanja, -več kot 10 – krat brez športne opreme. Večkrat krši pravila fer pleja.	– Nemotiviranost za delo, -nevztrajnost in nedoslednost, nesamostojnost, -nepripravljenost na sodelovanje v skupini, -nesprejemanje vzpodbude učiteljevega individualn.  in skupinskega posredovanja, -ne nosi športne opreme. Vede se nešportno in ne upošteva pravila fer pleja.

 

 

4. LETNIK – KRITERIJI OCENJEVANJA

ATLETIKA

OSNOVNI PROGRAM	RAVEN ZNANJA OB KONCU TRETJEGA LETNIKA	PREVERJANJE	OCENJEVANJE	OCENE
ŠPORTNA ZVRST				OCENA	VSOTA UTEŽI ( število točk)
ATLETIKA	Dijaki glede na svoje sposobnosti pretečejo daljšo razdaljo, izpopolnijo tehniko teka,  tehniko skokov in metov. Samostojno izbirajo naloge za ohranjanje in razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti.	Neprekinjeni teki,   skok v višino (flop).	·       Dolgotrajnejši     neprekinjen tek (14min – dijakinje, 18min – dijaki oz. 12. min na čas)   ·       suvanje krogle   ali   ·       skok v daljino	1 ( nezadostno )       2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD       3 ( dobro )       4 ( prav dobro )       5 ( odlično )	0 – 4   5 – 6     7 – 9   10 – 11   12 – 14

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – SUVANJE KROGLE, SKOK V DALJINO
				TOČKOVNIK
Suvanje krogle		Skok v daljino		Utež predstavlja največje število točk, ki jih dijak lahko prejme za pravilno izveden del elementa.   1 ( nezadostno )     0 – 4   2 ( zadostno )         5 – 6 MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )              7 – 9   4 ( prav dobro )      10 – 11   5 ( odlično )            12 – 14
KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ
Odločen izmet in zamah z roko v smeri meta.	***	Doskok izveden na obe nogi (sonožno).	***
Izvede prisunski korak pred izmetom.	***	Pravilen ritem zadnjih treh korakov.	***
Pred izmetom je teža telesa na zadnji nogi.	**	Zalet je hiter in odločen.	**
Pred izmetom je krogla pravilno naložena na vrat.	**	Po odrivu ohrani vzletni položaj.	**
Komolec izmetne roke je odmaknjen od telesa.	**	Doskok je izveden v čep.	**
Po izmetu preskok iz sprednje na zadnjo nogo.	*	Zalet je pravilno izmerjen.	*
Ni prestopa.	*	Pri doskoku izvede reševanje v stran.	*
Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk

 

 

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK
OSNOVNI PROGRAM	OCENJEVANJE	OCENE (DIJAKINJE)
ŠPORTNA ZVRST		OCENA	REZULTAT
ATLETIKA	·   Vzdržljivostni tek          (12 minut)	1 ( nezadostno )       2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD       3 ( dobro )       4 ( prav dobro )       5 ( odlično )   ali   opravil/ni opravil	< 1869m   1870 – 2039m     2040 – 2209m   2210 –2379m   2380m >   ali   preteče 14 minut

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – ATLETIKA – VZDRŽLJIVOSTNI TEK
OSNOVNI PROGRAM	OCENJEVANJE	OCENE (DIJAKI)
ŠPORTNA ZVRST		OCENA	REZULTAT
ATLETIKA	·   Vzdržljivostni tek          (12 minut)	1 ( nezadostno )   2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )   4 ( prav dobro )   5 ( odlično )   ali   opravil/ni opravil	< 1954m   1955– 2209m     2210 – 2549m   2550 – 2889m   2890m >   ali   Preteče 18 minut

 

 

 

 

 

 

GIMNASTIKA

 

OSNOVNI PROGRAM	RAVEN ZNANJA OB KONCU ČETRTEGA LETNIKA	PREVERJANJE PREDLAGANE NALOGE	OCENJEVANJE	OCENE
ŠPORTNA ZVRST				OCENA	ŠTEVILO TOČK
GIMNASTIKA SKOKI Z MALE PROŽNE PONJAVE	Dijaki samostojno, varno in zanesljivo izvedejo različne skoke z male prožne ponjave. Vse skoke izvajajo z asistenco.   Razvijajo občutek orientacije v prostoru, koordinacije, odločnosti in premagovanja strahu.	·       Osnovni skoki: skok stegnjeno, ·       skok vleknjeno, ·       skok stegnjeno z obratom za     180º /360º okoli vzdolžne osi, ·       skok prednožno raznožno, ·       skok skrčno, skok raznožno, skok prednožno – snožno.	Skok stegnjeno ali skok stegnjeno z obratom za 180º/ 360º ali skok prednožno skrčno/raznož-no ali ·       skok z zabijanjem na koš.	1 (nezadostno)    2 (zadostno) MINIMALNI STANDARD    3 (dobro)    4 (prav dobro)    5 (odlično)	0 – 4   5 – 6       7 – 9   10 – 11   12 – 14

 

 

 

 

OPISNIKI IN KRITERI OCENJEVANJA – GIMNASTIKA – MALA PROŽNA PONJAVA
SKOK STEGNJENO		SKOK STEGNJENO Z OBRATOM ZA 180º/ 360º		SKOK SKRČNO		SKOK PREDNOŽNO RAZNOŽNO		TOČKOVNIK
KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	KRITERIJI	UTEŽ	Utež predstavlja največje število točk, ki jih dijak lahko prejme za pravilno izveden del elementa.       1 ( nezadostno )      0 – 4   2 ( zadostno )          5 – 6 MINIMALNI STANDARD   3 ( dobro )               7 – 9   4 ( prav dobro )  10 – 11   5 ( odlično )          12 – 14
Zalet in naskok na ponjavo.	***	Zalet in naskok na ponjavo.	***	Zalet in naskok na ponjavo.	***	Zalet in naskok na ponjavo.	***
Zamah z rokami iz zaročenja v vzročenje.	***	Zamah z rokami iz zaročenja v vzročenje.	***	Zamah z rokami do vzročenja.	***	Zamah z rokami do vzročenja.	***
Višina skoka.	**	Obrat za     180º/ 360º.	***	Skrčenje nog prednožno, dotik goleni.	***	Prednoženje raznožno in predklon.	***
Vzravnana drža telesa.	***	Višina skoka.	**	Doskok vzravnano, vzročenje.	**	Doskok vzravnano, vzročenje.	**
Doskok je tik za ponjavo.	**	Doskok  je tik za ponjavo.	**	Ni izgube ravnotežja.	**	Ni izgube ravnotežja.	**
Ni izgube ravnotežja.	*	Ni izgube ravnotežja.	*	Lepa izvedba skoka.	*	Lepa izvedba skoka.	*
Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk	Seštevek:	14 točk

 

 

 

 

OPISNIKI OCENJEVANJA – GIMNASTIKA – AKROBATIKA (DIJAKI)
SKOKI Z MALE PROŽNE PONJAVE	odlično 5	prav dobro 4	dobro 3	zadostno 2 MINIMALNI STANDARD	nezadostno 1
	–       Dijak pred zabijanjem izvede v zraku poljubno atraktivno koreografijo in zabije žogo skozi koš. obroč z eno ali obema rokama. Odriv s ponjave je izveden visoko in  energično. –       Dijaki v parih, trojicah ali več skupaj izvedejo zabijanje skozi košarkarski obroč, pri čemer menjajo vloge, tako, da vsakdo v skupini zabije žogo skozi obroč.	–       Dijak  z obema rokama zabije  košarkarsko žogo skozi obroč, pri čemer zadovolji zahteve za zalet in odriv na in s prožne ponjave, ki sta izvedena odločno in hitro.	–       Dijak korektno izvaja osnovne skoke (skok iztegnjeno, skrčno, z obratom za 180 in 360 stopinj ter skok raznožno) z doskokom na mesto snožno. –       Dijak se z obema rokama dotakne obroča z minimalne zahtevane razdalje ali z eno roko zabije žogo skozi obroč.	–       Dijak pokaže interes in izvaja osnovne prvine ter zadosti kriterijem za minimalno pozitivno oceno, ki obsega obvladanje zaleta in odriva na in s prožne ponjave ter doskoka pri osnovnih skokih. Skoki so površni, brez zahtevanega doskoka.	–       Dijak ni pripravljen na izvajanje osnovnih skokov ali le-te izvaja brez zahtevanega pristopa za zadostitev osnovne varnosti.

 

 

 

 

ODBOJKA

OSNOVNI PROGRAM	RAVEN ZNANJA OB KONCU ČETRTEGA LETNIKA	PREVERJANJE	OCENJEVANJE	OCENE
ŠPORTNA ZVRST				OCENA	VSOTA UTEŽI ( število točk)
ODBOJKA	Dijaki  obvladajo tehnične prvine in osnovne taktične kombinacije do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v preprostih igralnih situacijah. Uporabljajo osnovna pravila igre in poznajo sodniške znake.	·       Zgornji servis,   ·       napadalni udarec,   ·       igra 6 : 0 dijakinje,   ·       prirejena igra treh dijakinj z obveznim zgornjim servisom in napadalnim udarcem,   ·       igra 4 : 2 dijaka.	·       Dijakinje: prirejena igra treh  dijakinj z obveznim zgornjim servisom in napadalnim udarcem   ali   ·       Igra 6:0.   ·       Dijaki: igra 4 : 2 ali igra 6:0 ali prirejena igra 3:3	1 ( nezadostno )       2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD       3 ( dobro )       4 ( prav dobro )       5 ( odlično )	0 – 4   5 – 6     7 – 9   10 – 11   12 – 14

 

 

4. LETNIK	OPISNIKOCENJEVANJA – ODBOJKA – IGRA
ODBOJKA IGRA	NZD (1)	ZD (2) MINIMALNI STANDARD	DB (3)	PDB (4)	ODL (5)
	Dijak se v danih igralnih situacijah ne znajde in ne opravi minimalnih tehnično taktičnih nalog.	Dijak v igralni situaciji svoje tehnične naloge opravlja pod nivojem za uspešno zaključevanje, pri taktičnih zamislih pa je nezanesljiv.	Dijak se v igro vključuje z grobo izdelanimi tehničnimi elementi, ki že pripomorejo k delnemu uresničevanju taktičnih zamisli v ekipi. Je že dokaj zanesljiv pri izvajanju taktičnih nalog.	Dijakova tehnika v igri že omogoča pretežno uspešno izvajanje taktičnih zamisli. Obvlada gibanje v sistemu      4 : 2 in je pri tem samostojen.	Dijakova tehnika je na nivoju  zanesljivega izvajanja – uspešno zaposluje svoje soigralce. Pri taktiki je zanesljiv in pomaga drugim. Je aktiven v polju pri uresničevanju uspešne taktike ekipe.

 

 

 

 

 

 

 

 

ROKOMET

OSNOVNI PROGRAM	RAVEN ZNANJA OB KONCU ČETRTEGA LETNIKA	PREVERJANJE	OCENJEVANJE	OCENE
ŠPORTNA ZVRST				OCENA	VSOTA UTEŽI ( število točk)
ROKOMET	Dijaki obvladajo tehnične prvine in osnovne taktične kombinacije do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v preprostih igralnih situacijah.   Poznajo osnovna rokometna pravila igre.	Vodenje žoge,   lovljenje žoge,   komolčna podaja,   dolga podaja,   strel s tal,   strel iz skoka (fantje),   delo v parih,     pomen sodniških znakov.	·       Delo v parih: dolga podaja, sprejem žoge, strel na vrata.	1 ( nezadostno )       2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD       3 ( dobro )       4 ( prav dobro )       5 ( odlično )	0 – 4   5 – 6     7 – 9   10 – 11   12 – 14

 

 

 

OPISNIKI – ROKOMET, 4. LETNIK (DELO V PARIH (dolga podaja + strel na VRATA))
NALOGA		KAJ ŽELIMO?	TOČKE
DOLGA PODAJA	Pravilno lovljenje	rokometna košarica amortizacija	* *
	Pravilno delo rok	pravilen položaj roke pravilen položaj zapestja pravilno gibanje roke	* * *
	Natančnost podaje	podaja v višini prsi podaja malo naprej v smeri gibanja	* *
	Delo nog	prisunski korak	*
SPREJEM ŽOGE + STREL NA VRATA	Pravilno sprejemanje žoge	obrat proti žogi, na sredini igrišča rokometna košarica amortizacija	* * *
	Pravilno izveden strel na vrata	položaj roke	*
	Strel se zaključi z zadetkom	zadetek	*
	Pravila (koraki, prestop)	koraki, prestop	*
TOĆKOVNIK: 0 – 4 = 1( nezadostno ), 5 – 6 = 2 ( zadostno ) MINIMALNI STANDARD, 7 – 9 = 3 ( dobro ), 10 – 11 = 4 ( prav dobro ), 12 – 14 = 5 ( odlično )

 

 

 

 

 

 

 

 

IZBIRNI DEL – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST

Elementi spremljanja	OPISNIKI IN KRITERIJI OCENJEVANJA – SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST
	5	4	3	2 MINIMALNI STANDARD	1
SODELOVANJE	– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – priprava načrta vadbe, – dosledno izvajanje vadbe, – dosledno sledenje cilju, – vztrajnost in motiviranost za delo in napredek, – doseganje zastavljenega cilja, – napredek.	– Oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – priprava načrta vadbe, –  zmanjšana pripravljenost izvajanja vadbe, – zmanjšana pripravljenost  sledenja cilju, – pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za delo, – delno doseganje zastavljenega cilja, – manjši napredek.	– Zmanjšana pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – potrebna delna pomoč pri priprav načrta vadbe, – majhna pripravljenost izvajanje vadbe, – manjša motiviranost za doseganje cilja, – manjša vztrajnost in motiviranost za doseganje napredka, – nedoseganje zastavljenega cilja, – zelo majhen napredek.	– Slaba pripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – potrebna večja pomoč pri pripravi načrta vadbe, – zelo šibka pripravljenost izvajanja vadbe, – zelo šibka motiviranost za doseganje cilja, – pomanjkanje vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka, – nedoseganje zastavljenega cilja, – ni napredka.	–  Nepripravljenost za oblikovanje individualnega cilja za razvoj splošne telesne pripravljenosti, – nepripravljenost priprave načrta vadbe, – nepripravljenost izvajanja vadbe, – nemotiviranost za doseganje cilja, – ni vztrajnosti in motiviranosti za doseganje napredka, – nedoseganje zastavljenega cilja, – ni napredka.

 

 

 

 

ODZIVNOST

Elementi spremljanja	OPISNIKI OCENJEVANJA – ODZIVNOST
	5	4	3	2 MINIMALNI STANDARD	1
ODZIVNOST	– Zmožnost dobre motivacije, -vztrajnost in doslednost, samostojnost, -dobra pripravljenost na sodelovanje v skupini, -sprejemanje vzpodbude učiteljevega, individualnega  in skupinskega posredovanja, -redno nosi športno opremo. Vedno upošteva pravila fer pleja	– Zmožnost manjše motivacije, – manjša vztrajnost in doslednost, samostojnost, -manjša pripravljenost na sodelovanje v skupini, – slabo sprejemanje v celoti vzpodbude učiteljevega individualnega in skupinskega posredovanja, -do 3 – krat brez športne opreme. V večini situacij upošteva pravila fer pleja.	– Šibka zmožnost motivacije, -majhna vztrajnost in doslednost, samostojnost, -slaba pripravljenost na sodelovanje v skupini, -slabo sprejemanje vzpodbude učiteljevega individualn.  in skupinskega posredovanja, – do 6 – krat brez športne opreme. Včasih krši pravila fer pleja.	– Zelo slaba zmožnost motivacije, -zelo šibka vztrajnost in doslednost, samostojnost, -zelo šibka pripravljenost na sodelovanje v skupini, -zelo slabo sprejemanje vzpodbude učiteljevega individualn.  in skupinskega posredovanja, -več kot 10 – krat brez športne opreme. Večkrat krši pravila fer pleja.	– Nemotiviranost za delo, -nevztrajnost in nedoslednost, nesamostojnost, -nepripravljenost na sodelovanje v skupini, -nesprejemanje vzpodbude učiteljevega individualn.  in skupinskega posredovanja, -ne nosi športne opreme. Vede se nešportno in ne upošteva pravila fer pleja.

 

 

 

 

Za zaključeno oceno pri predmetu športna vzgoja je potrebno opraviti  štiri športne dni.

V primeru neudeležbe na športnem dnevu, je potrebno izključno zdravniško opravičilo.

V primeru, da je dijak zaradi zdravstvenih razlogov delno oproščen, mora za zaključeno končno oceno pri predmetu imeti vsaj dve oceni v šolskem letu.

 

 

Izvedba izpitov (popravni, predmetni in dopolnilni) za 1., 2., 3., in 4. letnik vseh treh programov pri športni vzgoji:

 

• Dijak opravi neizpolnjene obveznosti v skladu z učnim načrtom,

• Trajanje izpita:

Izpit lahko traja različno dolgo, odvisno od motoričnih nalog, ki so podane na vprašalnem lističu, vendar pa ne več kot 45 minut. Dijak ima pravico pred izvedbo izpita za pripravo (ogrevanje) 15 minut.