Ocenjevanje je vrednotenje doseženega znanja in se opravi po utrjevanju in preverjanju učnih vsebin. Dijaki morajo biti vnaprej pisno seznanjeni s kriteriji vseh oblik ocenjevanja pri slovenščini, kjer se dijakovo znanje preverja pisno in ustno.

 

Za dijake Gimnazije Celje – Center veljajo določila, zapisana v Pravilniku o ocenjevanju v srednjih šolah. Ustno ocenjevanje izvajamo kot vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja.

 

 

Kriteriji za ustno ocenjevanje znanja pri slovenščini

 

Za oceno odlično (5)

Dijak dobro pozna učno snov, določeno z učnim načrtom, pravilno odgovarja na učiteljeva vprašanja, odgovore samostojno in poglobljeno razloži, utemelji, argumentira. Dosledno se izraža v knjižnem jeziku, njegovo besedišče je bogato. V pogovoru je sproščen, odgovarja tekoče, upošteva kulturo dialoga – gleda sogovorniku v oči, če se zmoti, se opraviči, če vprašanja ni razumel, prosi učitelja, da ga ponovi.

 

Za oceno prav dobro (4)

Dijak pravilno odgovarja, vendar pri razlagi in utemeljevanju ni samostojen, ampak potrebuje učiteljevo pomoč. Skoraj dosledno upošteva pravila knjižne izreke, napake samostojno in sproti popravlja in upošteva kulturo dialoga.

 

Za oceno dobro (3)

Dijak pravilno odgovarja, vendar kljub učiteljevi pomoči slabše utemeljuje in argumentira. Pogosto iz knjižnega jezika preide v pogovornega, pomaga si z mašili, napake ob opozorilu popravlja. V dialogu ni sproščen, opazna je trema, dialog ni tekoč, kultura dialoga je nepopolna.

 

Za oceno zadostno (2) minimalni standard

Dijak kljub učiteljevi pomoči le delno odgovarja na vprašanja, znanje je zgolj reproduktivno. Iz knjižnega jezika pogosto preide v neknjižne zvrsti. Uporablja mašila, napak največkrat ne popravi. Odgovarja tiho, nejasno, nesproščeno.

 

Za oceno nezadostno (1)

Dijak ne odgovarja kljub učiteljevi pomoči. Izraža se v neknjižnem jeziku, napak kljub opozorilu ne popravi. Uporablja mašila, odgovarja nejasno, tiho, nesproščeno.

 

Kriteriji za pisno ocenjevanje znanja pri slovenščini

 

Pisno ocenjevanje izvajamo kot vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja in kot vrednotenje pisnega izdelka.

Na ta način lahko ocenjujemo znanje jezika po jezikovnih ravninah ali književnosti

(značilnosti obdobja, literarne smeri, literarne zvrsti in vrste, o avtorju, motivno-tematska analiza besedil, slogovno-oblikovne lastnosti besedil).

Preverjamo lahko reprodukcijo, analizo, sintezo, vrednotenje in uporabo.

Na oceno lahko vplivajo tudi jezikovne napake.

Naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno

možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik. Pri ocenjevanju pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

 

Kriteriji za točkovnik:

 

od 50 do 62 %  zadostno

od 63 do 75 %  dobro

od 76 do 88 %  prav dobro

od 89 do 100 %  odlično

 

 

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ŠOLSKIH NALOG V 1. IN 2. LETNIKU VSEH TREH PROGRAMOV

 

Kriteriji za ocenjevanje šolske naloge v prvem in drugem letniku

 

1. Vsebina

 

Za oceno odlično (5)

Obravnavanje izhodiščne teme je zanimivo, prepričljivo in izvirno. Dijak pristopa k njej z več različnih gledišč. Na koncu izpelje ustrezne zaključke.

 

Za oceno prav dobro (4)

Dijak snov pozna in jo razume. K temi pristopa problemsko. Lahko se opira na učno gradivo in pride do samostojnih sklepov. Zmožen je zavzeti osebno stališče do obravnavane problematike.

 

Za oceno dobro (3)

Vsebina je povezana z izhodiščno temo. Dijak snov pozna in razume, a so možne vrzeli. Temo obravnava neproblemsko, prevladuje reprodukcija gradiva. Vrednotenje je le doživljajsko. Poskusi analize in primerjave so šibki.

 

Za oceno zadostno (2) minimalni standard

Poznavanje snovi je skromno. Gre le za obnavljanje vsebine književnega besedila in reprodukcijo učnega gradiva. Analitičnega pristopa z razlaganjem ni. Dijakovo faktografsko znanje je sicer zadovoljivo, a je tudi precej nebistvenih podatkov.

 

 

Za oceno nezadostno (1)

Med vsebino besedila in izhodiščno temo besedila ni smiselne povezanosti. Besedilo obravnava naslovno temo zelo poenostavljeno, poznavanje snovi je skromno in površno. Veliko je nebistvenih podatkov.

 

1. Jezikovna pravilnost, slog in zgradba

 

Za oceno odlično (5)

Zgradba besedila je ustrezna, včasih tudi izvirna. Besedilo je koherentno. Besedišče je bogato, vsebuje subjektivne besedne zveze, povezane z literarnimi termini. Jezikovnih napak skoraj ni.

 

Za oceno prav dobro (4) Besedilo je ustrezno členjeno. Posamezni deli so izvirni. Termini so ustrezno uporabljeni. Dijak obvlada tudi zapletene povedi. Njegovo pisno izražanje je tekoče, jasno, jedrnato in logično. Besedilo vsebuje nekaj lažjih jezikovnih napak.

 

Za oceno dobro (3)

V besedilu prevladuje smiselna povezava odstavkov. Raba strokovnih izrazov ni vedno ustrezna. Izražanje je v celoti logično. V besedilu so slovnične in pravopisne napake.

 

Za oceno zadostno (2) minimalni standard

Zunanja zgradba ne ustreza v celoti notranji. Pogoste so nepotrebne ponovitve povedanega. Besedišče je revno in stereotipno, dopolnjujejo ga nerazumljeni ali slabo razumljeni strokovni izrazi. Izražanje je slogovno šibko. Precej je jezikovnih napak, veliko grobih.

 

Za oceno nezadostno (1)

Veliko je različnih ali ponavljajočih se enakih pravopisnih in slovničnih napak. Dijak ne obvlada tvorbe zahtevnejših povedi. Besedilo ni ne notranje (vsebinsko) ne zunanje (odstavki) ustrezno členjeno.

 

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE VODENE INTERPRETACIJE V TRETJEM IN ČETRTEM LETNIKU

 

Izdelani so kriteriji za celostno (holistično) ocenjevanje in to na osnovi meril za celostno ocenjevanje vodene interpretacije na  poklicni maturi.

 

Merila za analitično oceno zadnje šolske naloge v četrtem letniku, ki ga ocenimo tudi tako kot na poklicni maturi, pa strukturiramo za vsako nalogo posebej, kot to zahtevajo (problemsko zastavljena) navodila. Število točk pretvorimo v ocene, upoštevajoč sprejete meje za številčne ocene. Meja za zadostno oceno je 50%.

Izdelane kriterije upoštevajo vse učiteljice slovenščine na Gimnaziji Celje – Center.

 

Vsebina, jezikovna pravilnost, slog, zgradba

 

Za oceno odlično (5)

Obravnavanje izhodiščne teme je zanimivo, prepričljivo, zrelo, tudi izvirno. Dijak pristopa k njej z več različnih gledišč. Na koncu izpelje ustrezne zaključke. Dijak obvlada primerjavo, sintetiziranje in vrednotenje.

Besedilo je koherentno. Zgradba je ustrezna, včasih tudi izvirna. Besedišče je bogato, vsebuje subjektivne besedne zveze, povezane z literarnimi termini. Dijak obvlada tudi zahtevna skladenjska in besedilotvorna pravila. Jezikovnih napak skoraj ni.

 

Za oceno prav dobro (4)

Dijak snov pozna in razume. K temi pristopa problemsko. Pri primerjavi literarnih prvin se lahko opira na študijsko gradivo in pride do samostojnih sklepov. Svoje trditve logično izpeljuje. Zmožen je zavzeti osebno stališče do obravnavane problematike.

Besedilo je koherentno in prepričljivo. Posamezni deli so izvirni. Besedilo je ustrezno členjeno. Termini so ustrezno uporabljeni. Dijak obvlada zapleteno zložene povedi. Njegovo izražanje je tekoče, jasno, jedrnato, logično. Besedilo vsebuje lažje jezikovne napake.

 

Za oceno dobro (3)

Vsebina je povezana z izhodiščno temo. Dijak snov pozna in razume, a so možne vrzeli v faktografskem znanju. Temo obravnava neproblemsko, prevladuje reprodukcija gradiva. Vrednotenje je doživljajsko, so pa tudi poskusi analize in primerjave.

Besedilo je koherentno in ustrezno členjeno. Prevladuje smiselna povezava odstavkov. Raba strokovnih izrazov ni vedno ustrezna. Izražanje je v celoti logično. V besedilu so posamezne slovnične in pravopisne napake, vendar težjih napak skoraj ni oziroma se ne ponavljajo.

 

Za oceno zadostno (2), minimalni standard

Poznavanje snovi je skromno. Gre za obnavljanje književnega besedila. Dijakovo faktografsko znanje je sicer zadovoljivo, a je tudi precej nebistvenih podatkov. Razlaganja ni. Vrednotenje je na ravni doživljajskega opisa. Primerjava literarnih sestavin je poenostavljena in površna.

Zunanja zgradba ne ustreza v celoti notranji. Pogoste so nepotrebne ponovitve povedanega. Besedišče je revno in stereotipno, nefunkcionalno ga dopolnjuje nerazumljeni ali slabo razumljeni strokovni izrazi. Izrazno je nasploh nerodno. Precej je jezikovnih napak, vendar so grobe napake redkejše od lažjih.

 

Za oceno nezadostno (1)

Med vsebino in izhodiščno temo besedila ni dovolj smiselne povezanosti. Vsebina besedila je bolj ali manj povezana s temo, a je kakovost ubeseditve na tako nizki ravni, da ne ustreza standardu zahtevanega. Besedilo obravnava naslovno temo zelo poenostavljeno, poznavanje snovi je skromno in površno. Veliko je nebistvenih podatkov, ki se ne zahtevajo, ni pa relevantnih.

Veliko je različnih ali ponavljajočih se enakih pravopisnih in slovničnih napak. Dijak ne obvlada tvorbe zahtevnejših povedi in pravil nadpovedne skladnje. Besedilo ni ne notranje (vsebinsko) ne zunanje (odstavki) ustrezno členjeno.

 

 

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE GOVORNEGA NASTOPA

 

 

 

 

 

 

 

Pomenska sestava 

 

nezadostno (1) 

Dijak ni pripravil govornega nastopa, govorni nastop ne ustreza besedilni vrsti,  razvijanje teme je nelogično in neustrezno, besedilo ni smiselno in vsebinsko zaokroženo. 

 

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD 

Besedilna vrsta je sicer ustrezna, vendar je razvijanje teme nerodno in površno,  besedilo je sicer pretežno smiselno, vendar v celoti ni koherentno. 

 

dobro (3) 

Besedilna vrsta je ustrezna,  razvijanje teme je logično, vendar pa je tema obravnavana precej skromno, besedilo je smiselno in vsebinsko zaokroženo. 

 

prav dobro (4) 

Besedilna vrsta je ustrezna, razvijanje teme je logično, tema je obravnavana zanimivo, deloma tudi poglobljeno besedilo je smiselno in vsebinsko zaokroženo. 

 

odlično (5) 

Besedilna vrsta je ustrezna, razvijanje teme je logično, tema je obravnavana zanimivo in poglobljeno, lahko tudi izvirno, besedilo je smiselno in vsebinsko zaokroženo. 

 

Pragmatična sestava 

 

nezadostno (1) 

Dijak ne upošteva okoliščin, predvsem naslovnika, ne vzpostavlja stika s sošolci, je tog, ne vključuje nebesednih prvin.  

 

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD  

Dijak delno upošteva okoliščine vendar je razvijanje teme nerodno in površno, besedilo je sicer pretežno smiselno, vendar v celoti ni koherentno. 

 

dobro (3) 

Dijak upošteva okoliščine, vzpostavi stik s sošolci in je večinoma sproščen, govori tekoče, na nekaterih mestih zna ustrezno vključiti prvine nebesednega jezika. 

 

prav dobro (4) 

Dijak dobro upošteva okoliščine, hitro vzpostavi stik s sošolci, je sproščen  in prepričljiv, spretno vključuje tudi prvine nebesednega jezika. 

 

odlično (5) 

Dijak zavestno in suvereno upošteva okoliščine, samozavestno vzpostavlja stik s sošolci, je prepričljiv, govori tekoče in zanimivo, izjemno spretno vključuje prvine nebesednega jezika. 

 

 

Besedno-slovnična 

 

nezadostno (1) 

Dijakovo besedišče je skromno, uporablja veliko mašil in splošnih izrazov, pogoste so slovnične napake, povedi so zgradbeno skromne, tudi nelogične. 

 

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD 

Dijakovo besedišče je sicer skromno še vedno je precej splošnih izrazov, vendar pa so povedi zgradbeno večinoma ustrezne, pojavljajo se posamezne slovnične napake. 

 

dobro (3) 

Dijakovo besedišče je primerno, ponavljanja izrazov skoraj ni, povedi so logično in zgradbeno ustrezne, so pa posamezne slovnične napake. 

 

prav dobro (4) 

Dijakovo besedišče je precej bogato, povedi so večinoma tudi zgradbeno zahtevnejše, slovnične napake so redke. 

 

odlično (5) 

Dijakovo besedišče je bogato, povedi so logične in zahtevne, slovničnih napak ni, oziroma se jih dijak sam zave in jih takoj popravi. 

 

 

Tvarna 

 

nezadostno (1) 

Dijak na govorni nastop ni pripravljen, preveč si pomaga s pisno predlogo, govorjenje je nerazločno, pogovorno/žargonsko/ slengovsko/narečno, pravorečne norme ne upošteva.  

 

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD  

Dijak se je besedilo naučil na pamet, pri govorjenju se mu pogosto zatika, govori nerazločno, pravorečno normo delno upošteva. 

 

dobro (3) 

Dijak govori prosto, večinoma razločno in razumljivo, smiselno poudarja bistvene vsebinske prvine, pravorečno normo večinoma upošteva. 

 

prav dobro (4) 

Dijak govori prosto, razločno in razumljivo, smiselno poudarja bistvene vsebinske prvine, ima nekaj težav pri upoštevanju pravorečnih pravil. 

 

odlično (5) 

Dijak govori prosto, razločno in razumljivo, smiselno in prepričljivo poudarja bistvene vsebinske prvine, suvereno upošteva pravorečno normo. 

 

Negativno oceno (nezadostno (1)) dobi dijak, ki ne dosega minimalnih standardov znanja. 

 

 

 

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA PRI PREDMETU SLOVENŠČINA

 

Minimalni standardi znanja pri predmetu slovenščine so zapisani v veljavnem učnem načrtu za slovenščino za gimnazije, ki je dostopen na spletni strani:
https://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2009/programi/noviKZ/SPI_as_slovenscina.htm

 

OCENJEVANJE NA POPRAVNIH, PREDMETNIH IN DOPOLNILNIH IZPITIH

 

1. Vsi dijaki opravljajo izpit iz maternega jezika pisno in ustno.
2. Pisni izpit traja 60 ali 90 minut (po presoji učitelja) in lahko zajema snov iz književnosti ali jezika.
3. Ustni del izpita traja največ 20 minut. Dijak ima lahko največ 15 minut za pripravo na ustni izpit. Dijak lahko enkrat zamenja listek z vprašanji.
4. Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.
5. Pisni del izpita predstavlja 50 %, ustni del izpita 50 % ocene celotnega izpita.
6. Pisne naloge in ustna vprašanja odobri strokovni aktiv, vendar pa pisne naloge in listke z vprašanji pripravi vsak učitelj sam.

 

 

KRITERIJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA DOMAČEGA BRANJA

Nabor besedil za domače branje je sestavni del Letnega učnega načrta in je za dijake obvezen. Seznam vsako leto uskladimo znotraj aktiva in ga aktualiziramo (tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje in projekt Rastem s knjigo). Domače branje lahko preverimo pisno ali ustno in dijaku znanje tudi ocenimo. Ocene, ki jih lahko pridobijo, so od 1 do 5. Domače branje je lahko tudi sestavni del šolskih nalog (esejev).

 

KRITERIJI ZA USTNO OCENJEVANJE ZNANJA PRI DOMAČEM BRANJU

 

Za oceno odlično (5)

Dijak dobro pozna učno snov, določeno z učnim načrtom, pravilno odgovarja na učiteljeva vprašanja, odgovore samostojno in poglobljeno razloži, utemelji, argumentira. Dosledno se izraža v knjižnem jeziku, njegovo besedišče je bogato. V pogovoru je sproščen, odgovarja tekoče, upošteva kulturo dialoga – gleda sogovorniku v oči, če se zmoti, se opraviči, če vprašanja ni razumel, prosi učitelja, da ga ponovi.

 

Za oceno prav dobro (4)

Dijak pravilno odgovarja, vendar pri razlagi in utemeljevanju ni samostojen, ampak potrebuje učiteljevo pomoč. Skoraj dosledno upošteva pravila knjižne izreke, napake samostojno in sproti popravlja in upošteva kulturo dialoga.

 

Za oceno dobro (3)

Dijak pravilno odgovarja, vendar kljub učiteljevi pomoči slabše utemeljuje in argumentira. Pogosto iz knjižnega jezika preide v pogovornega, pomaga si z mašili, napake ob opozorilu popravlja. V dialogu ni sproščen, opazna je trema, dialog ni tekoč, kultura dialoga je nepopolna.

 

Za oceno zadostno (2), minimalni standard

Dijak kljub učiteljevi pomoči le delno odgovarja na vprašanja, znanje je zgolj reproduktivno. Iz knjižnega jezika pogosto preide v neknjižne zvrsti. Uporablja mašila, napak največkrat ne popravi. Odgovarja tiho, nejasno, nesproščeno.

 

Za oceno nezadostno (1)

Dijak ne odgovarja kljub učiteljevi pomoči. Izraža se v neknjižnem jeziku, napak kljub opozorilu ne popravi. Uporablja mašila, odgovarja nejasno, tiho, nesproščeno.

Kriteriji za pisno ocenjevanje

Pisno ocenjevanje domačega branja izvajamo kot vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja in kot vrednotenje pisnega izdelka.

Na ta način lahko ocenjujemo znanje jezika po jezikovnih ravninah ali književnosti (značilnosti obdobja, literarne smeri, literarne zvrsti in vrste, o avtorju, motivno-tematska analiza besedil, slogovno-oblikovne lastnosti besedil).

Preverjamo lahko reprodukcijo, analizo, sintezo, vrednotenje in uporabo.

Na oceno lahko vplivajo tudi jezikovne napake. Naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik. Pri ocenjevanju pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

 

Poleg obveznih načinov in oblik ocenjevanja znanja, določenih v načrtu ocenjevanja znanja, se doseganje standardov znanja in učnih ciljev lahko ocenjuje tudi z vajami, s seminarskimi in drugimi nalogami, z izdelki oziroma storitvami, zagovori, nastopi, mapo dosežkov in podobno. 

 

Kriteriji za točkovnik:

od 50 do 62 %  zadostno (2)

od 63 do 75 %  dobro (3)

od 76 do 88 %  prav dobro (4)

od 89 do 100 %  odlično (5)

 

Pri zaključeni oceni učitelj upošteva ocene za teste, kontrolne naloge, literarne spise, eseje, ustne ocene, ocene za tekmovanje za Cankarjevo priznanje ter napredek dijaka med šolskim letom. Ocene govornih nastopov, ocene za nagrado na natečaju, za opravljeno bralno značko in motivacijske ocene za druge dejavnosti (v e-redovalnici so te ocene označene z rjavo barvo) učitelj pri zaključevanju upošteva, če je dijak ob koncu šolskega leta med oceno.

 

TERMINSKI NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA

Dijaki med šolskim letom pridobijo najmanj pet ocen (štiri pisne in vsaj eno ustno oceno). Ocenjevanje znanja poteka med septembrom in junijem v tekočem šolskem letu.

 

 

Minimalno število ocen

Dijaki pridobijo najmanj pet ocen, štiri pisne in vsaj eno ustno oceno.

V izrednih razmerah, npr. ob pandemiji, veljajo dogovori aktiva. Dijaki lahko v tem primeru pridobijo najmanj tri ocene, in sicer dve pisni oceni in eno ustno. Ocenjujemo lahko tudi seminarske naloge (projekte), izdelke, govorne nastope.

 

 

KRITERIJI SO bili dopolnjeni, sprejeti in potrjeni na sestanku aktiva, 12. 2. 2025.

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku aktiva učiteljev matematike dne, 21. 8. 2026 in veljajo od 1. 9. 2026 dalje.

PISNO OCENJEVANJE

 

• V šolskem letu pišemo od tri do šest pisnih nalog.
• Število nalog na preizkusu je časovno usklajeno s trajanjem.
• Pisna naloga lahko vsebuje vprašanja iz teorije.
• Naloge so enake ali po zahtevnosti enakovredne nalogam v predpisanih učbenikih, zbirkah vaj, maturitetnih preizkusih ali tistim, ki smo jih naredili pri pouku.
• Pisna naloga mora vsebovati oddelek, razred, datum, točkovno vrednost posameznih nalog in kriterij za porazdelitev ocen.

 

ocena	meja v %
nezadostno (1)	od 0 do 49
zadostno (2)	od 50 do 62
dobro (3)	od 63 do 75
prav dobro (4)	od 76 do 88
odlično (5)	od 89 do 100

 

• Dijaki prvih letnikov (razen tistih z ustrezno pedagoško pogodbo) pri pisnih nalogah ne smejo uporabljati računal.

 

 

 

 

USTNO OCENJEVANJE

 

Dijaki bodo v šolskem letu ustno ocenjeni vsaj enkrat. Ustno ocenjevanje se izvaja kot vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja. Dijaki se na ustno ocenjevanje lahko pripravljajo tudi v klopi z reševanjem nalog na list.

 

OPISNI KRITERIJI OCENJEVANJA

 

• Ocena odlično (5):
  • popoln odgovor/prikaz razumevanja z jasno, nedvoumno in suvereno razlago,
  • po potrebi vključi jasen, preprost slikovni prikaz,
  • učinkovito komunicira,
  • kaže dobro razumevanje problema, matematičnih idej in procesov,
  • zazna vse pomembne elemente problema,
  • lahko vključi primere ali nasprotne primere,
  • razlago po potrebi podkrepi z močnimi argumenti.

 

• Ocena prav dobro (4):
  • skoraj popoln odgovor s smiselno razlago,
  • po potrebi vključi ustrezen slikovni prikaz,
  • učinkovito komunicira, če je potrebno,
  • kaže razumevanje problema, matematičnih idej in procesov,
  • zazna najpomembnejše elemente problema,
  • razlaga z ustreznimi argumenti,
  • manjša pomoč profesorja.

 

• Ocena dobro (3):
  • zadovoljivo reši problem, lahko tudi ob pomoči profesorja,
  • razlage niso povsem jasne,
  • argumenti so nepopolni,
  • po potrebi vključuje slikovni prikaz, ki pa ni popoln in/ali ustrezen v celoti,
  • razume osnovne matematične ideje in procese,
  • ideje uporablja učinkovito.

 

• Ocena zadostno (2):
  • ustrezen začetek reševanja problema, lahko tudi s pomočjo učitelja, a ga ne zaključi in/ali obide pomembne dele problema,
  • lahko kaže nepopolno razumevanje matematičnih idej in procesov,
  • z računskimi napakami, ki niso posledica napačne uporabe računskih pravil,
  • lahko napačno uporablja in/ali ne uporablja matematičnih enot,
  • odgovor lahko kaže neustrezno strategijo reševanja problema.

 

• Ocena nezadostno (1):
  • razlaga je nerazumljiva,
  • slikovni prikaz je nejasen ali povsem napačen,
  • ne kaže razumevanja za problemsko situacijo,
  • z osnovnimi, tudi grobimi računskimi napakami,
  • poskus razlage ne odraža problema,
  • problemska situacija je neustrezno predstavljena,
  • v nalogi ne zazna ustrezne informacije,
  • problema ne poskusi rešiti,
  • ne pozna tem, s katerimi je problem povezan.

 

 

OCENA S TEKMOVANJ

 

Dijak lahko pridobi odlično oceno za uvrstitev na državno tekmovanje.

Pri ostalih tekmovalcih člani aktiva vsako leto sprejmemo sklep o ocenah za vsako tekmovanje posebej.

 

OCENA PROJEKTNEGA DELA

Dijak lahko pridobi oceno projektnega dela pri različnih projektih. Glede na kriterije, ki jih ima mentor pri projektu se vpiše ocena in nanjo aktiv učiteljev matematike ne vpliva, upošteva pa se lahko kot enakovredna ocena v primeru, ko je dijak sicer pozitiven.

 

OCENJEVANJE NA IZPITIH

 

• Popravne, predmetne in dopolnilne izpite sestavljamo skupaj in so enaki za posamezne letnike oziroma smeri, razen v posebnih primerih (npr. nepredelana snov v posameznem oddelku).
• Izpiti so sestavljeni iz pisnega in ustnega dela.
• Pisni del vsebuje naloge iz snovi, ki je bila predelana v šolskem letu. Traja 90 minut.
• Ustni del izpita izvedemo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Šolskimi pravili ocenjevanja.
• Na listkih z vprašanji so poleg nalog tudi teoretična vprašanja iz snovi, ki je bila predelana v šolskem letu.
• Pisni del izpita je vreden 70 %, ustni pa 30 % skupne ocene, ki se določi po naslednji lestvici:

 

ocena	meja v %
nezadostno (1)	od 0 do 49
zadostno (2)	od 50 do 62
dobro (3)	od 63 do 75
prav dobro (3)	od 76 do 88
odlično (5)	od 89 do 100

 

 

KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA

 

 

ANGLEŠKI JEZIK

 

LETNIK: 1., 2., 3., 4.

 

 

 

1. Dijaki so seznanjeni s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.
2. Učitelj pripravi v vsakem ocenjevalnem obdobju en pisni izdelek ali več in jih ovrednoti.

 

1. V vsakem sklopu mora dijak pridobiti najmanj dve pozitivni oceni – najmanj eno pisno in eno ustno - ter izpolniti ostale zahteve pri predmetu tuji jezik, s katerimi ga je seznanil učitelj na začetku pouka. V nasprotnem primeru dijak ni ocenjen pozitivno.

 

4. V 4. letniku morajo dijaki v maturitetni skupini pridobiti poleg treh pisnih ocen ali več tudi dve ustni oceni. Dijaki so po maturitetnih kriterijih ocenjeni za govorni nastop in za izpitne teme ter obravnavano snov. Vse ocene se določijo v skladu z veljavnim Predmetnim izpitnim katalogom za poklicno maturo iz angleščine.

 

1. Merila za vrednotenje:

 

Merila pri vrednotenju pisnih nalog so praviloma naslednja:

 

  0%  -  49%                  nezadostno (1)

50%  -  64%                  zadostno (2)

65%  - 79%                   dobro (3)

80%  - 89%                   prav dobro (4)

90% - 100%                   odlično (5)

 

 

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, razred, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik.

 

 

Ustno vrednotenje:

 

Odlično (5)

 

USTNA KOMUNIKACIJA je povsem samostojna in v celoti ustreza zastavljenim vprašanjem. Dijak se pravilno odziva na pobude oziroma spremembe med pogovorom. Zelo dobro pozna tematiko, povratna informacija je jasna, dijak navaja izvirne primere, išče drugačne rešitve problema, upošteva logično zaporedje. Pogovor poteka naravno, brez daljših premorov. Dijak spretno uporablja pestra in obravnavana izrazna sredstva, raba jezika je pravilna, prav tako izgovorjava. Dijak kaže zanimanje za učenje in delo.

 

Prav dobro (4)

 

USTNA KOMUNIKACIJA ustreza zastavljenim vprašanjem in je večinoma samostojna. Dijak se odziva manj samostojno in prilagodljivo. Razume bistvo pojmov, dobro pozna učno snov, navaja primere iz lastnih izkušenj, upošteva logično zaporedje, vendar je njegov nastop krajši. Uporablja ustrezna izrazna sredstva, besedišče je manj bogato, raba jezika ni povsem pravilna, napačno uporablja predvsem zahtevnejše jezikovne strukture. Izgovorjava je dobra. Pogovor poteka z občasnimi premori.

 

Dobro (3)

 

USTNA KOMUNIKACIJA je glede na zastavljena vprašanja primerna, a le delno samostojna. Dijak se izraža manj prepričljivo, usvojil je le temeljna znanja. Pridobljeno znanje zna uporabljati pri reševanju enostavnejših nalog, potrebuje pomoč učitelja, ki ga v pogovoru usmerja s krajšimi vprašanji. Učne vsebine zna razložiti na stopnji razumevanja. Nastop je kratek, v pogovoru ni vedno logičnega zaporedja. Dijak dela več oblikoslovnih in skladenjskih napak, ki pa ne otežujejo razumevanja. Izgovorjava je sprejemljiva, z nekaj napakami in daljšimi premori.

 

Zadostno (2)

 

USTNA KOMUNIKACIJA je mogoča je v omejenem obsegu. Govorni nastop je kratek in nepovezan. Dijak ima osnovna temeljna znanja in zna rešiti preproste naloge. Pojme razume na stopnji prepoznavanja. Besedišče je zelo skromno, včasih neustrezno. Oblikoslovne in skladenjske napake so tako pogoste, da otežujejo razumevanje. Izgovorjava je nezanesljiva. Dijak potrebuje za odzivanje več časa, premori v pogovoru so pogosti in daljši. Dijak se le s težavo odziva na vzpodbude sogovornika, potrebuje veliko pomoči učitelja, ki ga v pogovoru usmerja in mu pomaga s podvprašanji. Ustne in pisne naloge so enakovredne.

 

Nezadostno (1)

 

Dijak, ki v določenem učnem sklopu ni dosegel  pozitivne ocene pri pisnem in/ali ustnem vrednotenju, ni dosegel minimalnega standarda in je ocenjen nezadostno.

 

K zahtevam za izpolnitev minimalnega standarda za pozitivno oceno v posameznem učnem sklopu lahko sodi tudi govorni nastop. O tem, ali bodo dijaki v posameznem učnem sklopu za dosego nivoja minimalnega standarda morali izdelati govorni nastop, odloči učitelj na začetku ocenjevalnega obdobja.

          

Če dijak do dogovorjenega roka ne opravi obveznosti, je neocenjen.

 

Dijak, ki v prvem ocenjevalnem obdobju neocenjen ali negativen, pridobiva pozitivno oceno v naslednjem ocenjevalnem obdobju v skladu z rokom, ki ga določa pravilnik o ocenjevanju.

 

Dijak, ki je pri posameznem učnem sklopu ocenjen nezadostno, mora najpozneje do konca pouka pridobiti pozitivne ocene pri vseh učnih sklopih, sicer ostaja negativen in mora opravljati popravni izpit.

 

Če dijak do konca pouka ne opravi vseh obveznosti, je neocenjen in opravlja dopolnilni izpit.

 

 

 

1. Oblikovanje zaključne ocene:

 

• Zaključna ocena ni nujno aritmetična sredina ocen pridobljenih med šolskim letom. Pri oblikovanju zaključne ocene učitelj lahko upošteva sodelovanje pri urah, izdelovanje domačih nalog, zavzetost za delo, prinašanje pripomočkov za pouk, prizadevanje za boljši uspeh, vestnost itd. Domače naloge so obvezne in lahko vplivajo na oblikovanje končne ocene.

 

• Dijak, ki ni pridobil pozitivnih ocen v vseh sklopih, ima zaključno oceno nezadostno.

1. Naloge na popravnem izpitu iz tujega jezika so praviloma enotne za vse dijake posameznega razreda. Pripravijo jih učitelji tujega jezika, katerih učenci opravljajo izpit. Pisni del izpita traja od 60 do 90 minut. Kriteriji ocenjevanja so enaki kot pri pisnem ocenjevanju med šolskim letom (glej točko 3 – merila za ocenjevanje - pisno). Ustni del izpita je sestavljen iz vprašanj iz treh različnih tematskih sklopov. Pisni del predstavlja 70%, ustni pa 30% končne ocene izpita.

 

 

NAGRAJEVANJE Z OCENAMI ZA POSEBNE DOSEŽKE

 

Dijak dobi nagradno oceno (odlično 5) za dosežke na tekmovanjih in sodelovanje pri projektih. Aktiv učiteljev za tuje jezike vsakič določi mejo za podelitev nagradne ocene.

 

 

 

 

 

PISNI IN USTNI IZPITI

popravni, predmetni in dopolnilni izpiti pri predmetu TUJI JEZIKI

• Dijak opravlja popravni in predmetni izpit iz tujega jezika pisno in ustno.
• Dijak, ki je neocenjen, opravlja dopolnilni izpit iz neopravljenih obveznosti. Glede na vsebino učitelj določi tip izpita (pisno, ustno ali oboje).
• Pisni del izpita traja od 60 do 90 minut.
• Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.
• Pisni del izpita predstavlja 70%, ustni del izpita pa 30% ocene celotnega izpita. (dogovor aktiva).
• Pisne naloge in ustna vprašanja potrdi strokovni aktiv, vendar pa pisne naloge in listke z vprašanji pripravi vsak učitelj sam, saj smo učitelji pri pouku obravnavali različne tekste, sledili različnemu vrstnemu redu obravnavane snovi.
• Ustni del izpita traja največ 20 minut. Dijak ima lahko največ 15 minut za pripravo na ustni izpit. Dijak lahko listek z vprašanji zamenja enkrat. Zamenjava ne vpliva na oceno.
• Ustna vprašanja potrdi strokovni aktiv, vendar listke z vprašanji pripravi vsak učitelj izpraševalec sam.
• Izpitno komisijo sestavljajo izpraševalec (učitelj, ki je dijaka učil), predsednik (učitelj predmeta) in član (lahko tudi učitelj predmeta), ki skrbi za nemoten potek izpita. Na utemeljen predlog izpraševalca se izpitna komisija odloči o končni oceni. Predsednik komisije obvesti dijaka o doseženi oceni na izpitu.

 

 

Aktiv učiteljev za tuje jezike

KRITERIJI OCENJEVANJA, BIOLOGIJA, 1. letnik PV

 

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA:

 

Ocenjuje se:

• poznavanje in razumevanje bioloških pojmov,
• pravilna uporaba strokovne terminologije,
• razlaga bioloških procesov in pojavov,
• povezovanje znanja med različnimi temami,
• analiza podatkov, grafov, tabel in slik.

 

Ocenjevalni pragovi/meje za ocene:

0-49 % = nzd (1)

50-64 % = zd (2)

65-77 % = db (3)

78-88 % = pdb (4)

89-100 % = odl (5)

 

 

USTNO OCENJEVANJE ZNANJA:

Vsak posamezni dijak bo ustno ocenjen najmanj enkrat v šolskem letu po predhodnem dogovoru s profesorico biologije.

 

Ocenjuje se:

• natančnost odgovorov,
• razumevanje snovi,
• sposobnost povezovanja dejstev,
• uporaba strokovnih izrazov,
• samostojnost pri razlagi.

 

KRITERIJI ZA POSAMEZNE OCENE PRI USTNEM OCENJEVANJU ZNANJA:

zadostno (2):

• Učenec pozna in razume osnovne pojme in koncepte, kot so navedeni v minimalnih standardih znanja.
• Posamezne koncepte zna predstaviti na preprostih in znanih primerih.
• Razume postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu ter jih po navodilih in ob pomoči tudi uporabi.
• Zna po navodilih zbrati in zapisati podatke ter jih prevesti v različne oblike predstavitev.

 

dobro (3):

• Učenec pozna in razume osnovne koncepte in jih zna uporabiti in razložiti na enostavnih znanih primerih ter poiskati nove primere v vsakdanjem življenju in v naravi.
• Razume in razloži postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu ter jih po navodilih samostojno uporabi.
• Po navodilih zbere, zapiše in samostojno obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev. 1

 

prav dobro (4):

• Učenec pozna in razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih.
• Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati preproste rešitve.
• Razume, razloži in samostojno uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu na starih in novih primerih.
• Iz različnih virov zbere, zapiše in samostojno kritično obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.

 

odlično (5):

• Učenec razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih.
• Zna analizirati probleme, jih povezati s teorijo in predlagati ustrezne rešitve.
• Zna ovrednotiti pomen naučenega in uporabiti na primerih iz vsakdanjega življenja.
• Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati nove rešitve na vsakdanjih primerih.
• Zna kompleksno predstaviti svoje znanje.
• Razume, razloži in uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu na starih in novih primerih.
• Zna samostojno poiskati nove raziskovalne probleme, jih rešiti ali predlagati ustrezne rešitve.
• Samostojno poišče vire informacij, jih izbere, kritično ovrednoti in samostojno obdela podatke ter jih prevede v najustreznejšo predstavitev.

 

Pisna in ustna ocena sta enakovredni in obvezni.

 

 

DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA:

• Poročilo o opravljeni laboratorijski vaji.
• Dosežki na tekmovanjih (bronasto priznanje na šolskem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni, v ekokvizu, iz znanja biologije).
• Sodelovanje in opravljanje domačih nalog.

 

 

OCENJEVANJE POROČIL O OPRAVLJENEM LABORATORIJSKEM DELU IN DRUGIH IZDELKOV DIJAKOV

Ocenjuje:

• odnos do dela
• načrtovanje dela
• opazovanje in zbiranje
• interpretacija in obdelava podatkov

Ocenjevanje praktičnega dela poteka napovedano pri praktičnem delu in po njem (ocenjevanje nekaterih poročil, skic ali modelov).

 

PODROBNEJŠI OPIS KRITERIJEV

1. Naslov in namen (ustrezen in jasen naslov, pravilno opredeljen namen vaje, namen je povezan z izvedenim eksperimentom)
2. Raziskovalno vprašanje in hipoteza (jasno zapisano raziskovalno vprašanje, hipoteza je smiselna in preverljiva, hipoteza je povezana z raziskovalnim vprašanjem)

 

3. Teoretične osnove z načrtovanje eksperimentalnega dela izvedbe (pravilno predstavljeni ključni biološki pojmi, razlaga je strokovno pravilna, učenec/dijak pokaže razumevanje obravnavanega pojava, pravilno navede kontrolne, neodvisne in odvisne spremenljivke)

 

4. Pripomočki in material (navedeni vsi pomembni pripomočki, navedene uporabljene snovi/material, zapisi so pregledni in strokovno ustrezni)

 

5. Postopek dela (postopek je opisan v pravilnem zaporedju, posamezni koraki so dovolj natančni, mogoče je ponoviti poskus na podlagi zapisa, upoštevana so pravila varnega dela)

 

6. Rezultati (rezultati so pravilno zapisani, uporabljene so preglednice, meritve, slike ali grafi, kjer je to smiselno, podatki so pregledni in ustrezno označeni, rezultati ustrezajo izvedeni vaji)

 

7. Analiza in razlaga rezultatov (rezultati so smiselno razloženi, uporabljeno je ustrezno biološko znanje, dijak poveže rezultate z raziskovalnim vprašanjem, prepozna morebitne napake ali odstopanja in pojasni razloge za to)

 

8. Sklep (jasno odgovori na raziskovalno vprašanje, opredeli, ali je bila hipoteza potrjena ali zavrnjena, sklep izhaja iz rezultatov)

 

9. Urejenost, strokovnost in samostojnost (poročilo je pregledno in urejeno, uporablja ustrezno strokovno izrazoslovje, delo je samostojno in oddano v dogovorjenem roku)

 

Ocena

odlično:	Poročilo je vsebinsko celovito, strokovno pravilno in pregledno. Dijak samostojno razloži namen raziskave, pravilno predstavi postopek, rezultate in jih ustrezno analizira. Sklep je jasen in temelji na rezultatih. Uporablja ustrezno biološko izrazoslovje.
prav dobro:	Poročilo je večinoma celovito in strokovno pravilno. Prisotne so manjše pomanjkljivosti pri razlagi, predstavitvi rezultatov ali sklepu, vendar dijak pokaže dobro razumevanje laboratorijske vaje
dobro:	Poročilo vsebuje bistvene sestavine. Dijak razume osnovni namen vaje in zna zapisati rezultate, vendar so razlage, analiza ali sklep delno pomanjkljivi. Prisotne so nekatere strokovne ali oblikovne napake.
zadostno:	Poročilo vsebuje le osnovne elemente. Dijak pokaže minimalno razumevanje laboratorijske vaje, vendar so rezultati, razlaga, analiza ali sklep pomanjkljivi. Potrebna je pomoč pri povezovanju rezultatov z biološkim znanjem.

 

 

DOMAČE NALOGE:

Izdelava domačih nalog  kaže odnos dijaka do dela, zato je sestavni del končne ocene. Vsebine domačih nalog so vedno povezane z rednim delom in zato sestavni del snovi, ki se redno preverja in ocenjuje. 

 

 

ORGANIZACIJA IN POTEK IZPITOV (POPRAVNI, DOPOLNILNI IN PREDMETNI)

Dijak je seznanjen s potekom popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitov na posebnih pripravah. Na pripravah za te  izpite je dijakom omogočen tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni snovi.

 

 

IZVEDBA IZPITOV

POPRAVNI IZPITI SO USTNI.

Naloge so napisane na listu skupaj z ustreznimi skicami ali drugo opremo.

Dijaki izberejo list z vprašanji in se pisno pripravljajo 15 minut.

Po 15 minutah ustno odgovarjajo na izbrana vprašanja.

Spraševalec lahko dijaka vodi skozi vprašanje in ga usmerja z dodatnimi podvprašanji.

Usti izpit traja do 20 minut.

Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki seznanjeni 1. učno uro pouka biologije.

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI POUKU BIOLOGIJE V PROGRAMU PREDŠOLSKA VZGOJA

Kriteriji ocenjevanja veljajo za Anjo Rozoničnik in Bernardo Špegel Berdič. Potrjeni so bili na strokovnem aktivu dne 31. 8. 2026 in veljajo od 1. 9. 2026  dalje.

Ocenjevanje v obveznem programu predmeta biologija bo obsegalo:

• • • • •

ustno in pisno ocenjevanje, ocenjevanje laboratorijskega in terenskega dela ter poročil o opravljenem delu in drugih izdelkov dijakov (skupaj: praktično delo). ocenjevanje samostojnega projektnega dela, projektnih nalog, seminarskih nalog in referatov, ocenjevanje dosežkov na tekmovanjih iz znanja biologije, ekokviza in znanja o sladkorni bolezni (vsaj bronasto priznanje na šolskem nivoju), ter udeležbe in dosežkov na državnih tekmovanjih, aktivno sodelovanje in domače naloge

Ustno in pisno ocenjevanje

Ustno in pisno ocenjevanje obsegata poleg vsebinskih učnih ciljev, usvojenih v teoretičnem delu pouka, tudi procesne cilje, usvojene pri laboratorijskem in terenskem delu. Procesni cilji obsegajo veščine, poznavanje in razumevanje laboratorijskih tehnik in postopkov, preračunavanje količin, risanje grafov in interpretacijo pridobljenih rezultatov. Ocenjujejo se poznavanje, razumevanje in uporaba usvojene snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja.

Tipi nalog pri pisnem ocenjevanju

Pisno ocenjevanje obsega naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.

Število pisnih ocenjevanj

Redno pisno ocenjevanje se izvede do štirikrat v šolskem letu in poteka v skupini dijakov. Pisna ocenjevanja so enakomerno razporejena po ocenjevalnih obdobjih. Datumi pisnih ocenjevanj bodo za vsako ocenjavalno obdobje dogovorjeni ob začetku šolskega leta in vpisani v šolsko dokumentacijo. Posamezne pisne naloge so točkovane. Kriterij za oceno posameznega pisnega preizkusa je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk, izraženem v  %.

Kriteriji pisnih ocenjevanj

% doseženih točk	50-64 %	65-77 %	78-88 %	89-100 %
OCENA	zadostno (2)	dobro (3)	prav dobro (4)	odlično (5)

Število ustnih  ocenjevanj

Vsak posamezen dijak bo ustno ocenjen najmanj enkrat v šolskem letu.

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju znanja

Pri ustnem ocenjevanju znanja se uporabljata  Bloomova in Marzanova taksonomija.

Ocena zadostno (2):

• Učenec pozna in razume osnovne pojme in koncepte, kot so navedeni v minimalnih standardih znanja. Posamezne koncepte zna predstaviti na preprostih in znanih primerih. Razume postopke in

1

 

 

tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu ter jih po navodilih in ob pomoči tudi uporabi. Zna po navodilih zbrati in zapisati podatke ter jih prevesti v različne oblike predstavitev.

Ocena dobro (3):

•

Učenec pozna in razume osnovne koncepte in jih zna uporabiti in razložiti na enostavnih znanih primerih ter poiskati nove primere v vsakdanjem življenju in v naravi. Razume in razloži postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu ter jih po navodilih samostojno uporabi. Po navodilih zbere, zapiše in samostojno obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.

Ocena prav dobro (4):

•

Učenec pozna in razume osnovne koncepte,  jih zna uporabiti in razložiti na  novih primerih. Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati preproste rešitve. Razume, razloži in samostojno uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu na starih in novih primerih. Iz različnih virov zbere, zapiše in samostojno kritično obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.

Ocena odlično (5):

•

Učenec razume osnovne koncepte,  jih zna uporabiti in razložiti na  novih primerih. Zna analizirati probleme, jih povezati s teorijo in predlagati ustrezne rešitve. Zna ovrednotiti pomen naučenega in uporabiti na primerih iz vsakdanjega  življenja.  Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati nove rešitve na vsakdanjih primerih. Zna  kompleksno predstaviti svoje znanje. Razume, razloži in uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu na starih in novih primerih. Zna samostojno poiskati nove raziskovalne probleme, jih rešiti ali predlagati ustrezne rešitve. Samostojno poišče vire informacij, jih izbere, kritično ovrednoti  in samostojno obdela podatke ter jih prevede v najustreznejšo predstavitev.

Pisna in ustna ocena sta enakovredni in obvezni.

Ocenjevanje laboratorijskega in terenskega dela ter poročil o opravljenem delu in drugih izdelkov dijakov (skupaj: praktično delo)

Pri praktičnem delu se ocenjuje:
•     odnos do dela (to je priprava na delo, razumevanje in upoštevanje navodil, upoštevanje                    pravilnega rokovanja z uporabljenim materialom, varnosti pri delu in  sodelovanje v skupini ter                  upoštevanje dogovorjenih rokov in urnikov za oddajo poročil) – 25% ocene,
•     načrtovanje dela (to je organizacija in izvedba dela, samostojnost pri delu in razumevanje                             zaporedja  postopkov pri načrtovanju eksperimentov) – 25% ocene,
•     opazovanje in zbiranje podatkov (to je zbiranje in urejanje podatkov, risanje in označevanje                           skic, grafov, tabel ter preračunavanje dobljenih podatkov) – 25% ocene,
•     interpretacija in  obdelava podatkov (to je razlaga dobljenih podatkov, oblikovanje jasnih                    sklepov, kritično vrednotenje rezultatov in sposobnost povezovanja dobljenih rezultatov s              teorijo) – 25% ocene.

Ocenjevanje praktičnega dela poteka napovedano pri praktičnem delu in po njem (ocenjevanje nekaterih poročil, skic ali modelov).

Za pozitivno oceno je potrebno laboratorijsko oz. terensko delo opraviti in izdelati poročilo. Kriteriji za doseganje dobre, prav dobre in odlične ocene so določeni z deležem usvojenega znanja in taksonomskimi nivoji doseženega znanja. Pri ocenjevanju se upošteva tudi osebni  napredek posameznega  dijaka.

Ocenjevanje projektnih in seminarskih nalog, referatov, dosežkov na tekmovanjih in sodelovanja ter domačih nalog

2

 

 

Pri predmetu biologija se ocenjujejo tudi projektne naloge, seminarske naloge in referati, ki jih v okviru

predmeta ponudi učitelj. Ocenjuje se tudi sodelovanje dijakov na šolskih in državnih tekmovanjih iz

znanja biologije, ekokviza in znanja o sladkorni bolezni.

Ocenjevanje projektnih nalog

Individualne in skupinske projektne naloge obsegajo določene učne vsebine predpisane v UN, ki jih izbere učitelj. Učenec/ci dobi/jo navodila za izdelavo projektne naloge in njeno predstavitev. Ocenjujejo se prepoznava problema naloge, izbrane rešitve ali praktična izvedba, vsebina in oblika pisnega dela naloge, obseg uporabljene literature, priprava izvlečka in predstavitev. Pri pisni obliki naloge se ocenjujeta prepoznava problema, izbrane predlagane rešitve ali praktična izvedba, strokovna razlaga, oblika in obseg uporabljene literature. Ta del naloge obsega do 60 % možnih točk. Te točke se prištejejo točkam, pridobljenih pri predstavitvi naloge ob PPT projekciji, videu, poskusu, modelu ali plakatu in izdelanemu  izvlečku vsebine za  druge dijake (skupaj do 40 % točk). Kriterij za posamezne ocene je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk v odstotkih in je enak kot pri pisnem ocenjevanju. Ocena se vpiše v redovalnico in je enakovrena drugim ocenam. Če sodeluje pri izdelavi projektne naloge v skupini več dijakov, katerih delež vloženega dela ni enakomerno razporejen, se takšnim dijakom podeli ocena v deležu vloženega dela ali se ocena ne podeli, če delež ne omogoča podelitve pozitivne ocene.

Ocenjevanje seminarskih nalog in referatov

Učenec dobi navodila za izdelavo in predstavitev samostojne seminarske naloge ali referata.   Pri tem ima učenec možnosti konzultacije z učiteljem. Učitelj mu v obsegu možnosti šole pomaga pri tehnični

opremi za predstavitev naloge.

Ocenjujejo se pisna vsebina in oblika seminarske naloge, obseg uporabljene literature, priprava izvlečka

in ustna predstavitev. Pri pisni obliki seminarske naloge se ocenjujeta vsebina, oblika in obseg

uporabljene literature. Točke, pridobljene pri ovrednotenju pisnega dela naloge (do 60 % točk), se prištejejo točkam, pridobljenih pri ustni predstavitvi ob PPT projekciji, videu, poskusu, modelu ali plakatu in pripravi izvlečka za druge dijake (do 40 % točk). Kriterij za posamezne ocene je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk v odstotkih in je enak kot pri pisnem ocenjevanju. Ocena se vpiše v

redovalnico in je enakovredna drugim ocenam.

Ocenjevanje dosežkov tekmovanj

Dijaki, ki sodelujejo na šolskih in državnih tekmovanjih iz znanja biologije, ekokviza in znanja o sladkorni bolezni in dosežejo bronasto priznanje na šolskem tekmovanju, dobijo odlično oceno tudi pri predmetu biologija. Odlično oceno in možnost dviga končne ocene pri predmetu dobijo tudi dijaki, ki so se udeležili državnega tekmovanja in na njem dosegli srebrno ali zlato priznanje.

Ocenjevanje sodelovanja in domačih nalog

Dijaki, ki prihajajo k pouku pripravljeni, aktivno sodelujejo v teoretičnem ali praktičnem delu pouka pri usvajanju in utrjevanju učne snovi ter preverjanju znanja, jasno izražajo ideje in jih znajo utemeljiti ter redno in pravočasno opravljajo domače naloge, so lahko ocenjeni z odlično oceno.

3

 

 

Organizacija in potek izpitov (popravni, dopolnilni in predmetni)

Dijak je seznanjen s potekom popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitov na posebnih pripravah. Na pripravah za te  izpite je dijakom omogočen tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni snovi.

Izvedba izpitov

Popravni izpiti
• So ustni.

• Naloge so napisane na listu skupaj z ustreznimi skicami ali drugo opremo. Dijaki izberejo list z vprašanji in se pisno pripravljajo 15 minut.
• Po 15 minutah ustno odgovarjajo na izbrana vprašanja. Spraševalec lahko dijaka vodi skozi vprašanje in ga usmerja z dodatnimi podvprašanji.
• Usti izpit traja do 20 minut.
• Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki seznanjeni 1. učno uro pouka biologije.

Dopolnilni izpiti
•     So pisni ali ustni (obliko določi učitelj).

• Pisni izpit traja 60 minut.
• Sestavljajo ga naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge iz neocenjene vsebine učne snovi.

Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za pisno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki •
seznanjeni 1. učno uro pouka biologije.

• Če je izpit ustni, veljajo pravila enaka kot pri popravnem izpitu.

Predmetni izpiti (tudi pri prehodih med vzgojno-izobraževalnimi programi)•  So pisni.

• Izpit traja 60 minut.
• Sestavljajo ga naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.

Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za pisno ocenjevanje v razredu, s katerimi so dijaki •
seznanjeni 1. učno uro pouka biologije.

Pri izvajanju popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitov se uporablja veljavna šolska zakonodaja.

4

KRITERIJI  OCENJEVANJA  ZNANJA  PRI  PREDMETU  FIZIKA

 

Pri pouku fizike učitelj oceni delo dijakov v skladu z Učnim načrtom, Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in s Šolskimi pravili.

 

PREVERJANJE ZNANJA

 

• Pred obravnavo nove učne snovi preverimo in dopolnimo potrebno predznanje ustno ali pisno, po obravnavi preverimo znanje dijakov in doseganje ciljev z reševanjem primerov in s pregledom rešitev domačih nalog.
• Pred pisnim ocenjevanjem dijaki ustno ali pisno preverimo doseganje minimalnih standardov in ciljev.
• Pri pripravah na maturo se doseganje minimalnih standardov in ciljev preverja sprotno z reševanjem sklopov maturitetnih nalog.

 

 

NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

 

PISNO                                                                                 

• Pisno ocenjevanje se izvede za vse dijake oddelka najmanj enkrat v ocenjevalnem obdobju Pri pripravah na maturo v tretjem in četrtem letniku je ocenjevanje praviloma pisno (PNM4: najmanj tri pisne naloge na šolsko leto; PNM 3: ena pisna naloga).
• Datume rednih pisnih nalog določimo najpozneje 14 dni po začetku šolskega leta.
• Pisno ocenjevanje obsega predelano in utrjeno snov ter spretnosti, pridobljene med laboratorijskimi vajami. Dijaki so z obsegom snovi seznanjeni vsaj teden dni pred pisnim ocenjevanjem.
• Dijaki lahko pri pisnem ocenjevanju znanja uporabljajo permanentno pisalo, računalo, po potrebi pa tudi geometrijsko orodje in zbirko enačb in konstant iz predmetnega izpitnega kataloga, periodni sistem elementov).
• Ocene so odvisne od doseganja standardov znanj, opredeljenih v učnem načrtu za fiziko v gimnazijah.

 

Kriteriji za pridobitev ocen so:

                                   od        50 % do 64 % zadostno (2)

                        -           od        65 % do 77 % dobro (3)

                        -           od        78 % do 89 % prav dobro (4)

                        -           in od    90 % do 100 %           odlično (5)

 

• Lestvica se v primeru neveljavne naloge (napaka pri sestavljanju) preštevilči.
• Pri določanju končnih mej za ocene lahko učitelj glede na zahtevnost nalog meje zviša ali zniža za največ 5 odstotnih točk.
• Dijak, ki izostane pri pisnem ocenjevanju, pridobi oceno po dogovoru z učiteljem (zaželeno v 14 dneh).
• Dijak, ki je pri pisnem ocenjevanju ocenjen negativno, praviloma popravlja to oceno ponovno s pisnim ocenjevanjem. Datum ponovnega ocenjevanja določi učitelj v dogovoru z dijakom.

 

 

USTNO

• Ustno oceno pridobi dijak vsaj enkrat v šolskem letu.
• Ustno ocenjevanje je načeloma nenapovedano, napovedano pa za dijake s statusi.

 

DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA

• Pod druge oblike ocenjevanja sodijo ocene poročil iz laboratorijskih vaj (povprečno vrednotenje vseh opravljenih vaj), spletnih kvizov, seminarskih nalog, referatov, projektnega dela in tekmovanj.

 

Pozitivna ocena ob zaključku šolskega leta

 

Da je ocena ob koncu šolskega leta pozitivna, morajo biti pozitivno ocenjene vse pisne naloge.

 

Izpiti

 

Dopolnilni in popravni izpiti so pri fiziki praviloma ustni. Izjema so izpiti v 4. letniku (priprave na maturo iz fizike), kjer so vsi izpiti pisni. Za vsak ustni izpit je pripravljenih pet izpitnih kompletov več kot je kandidatov. Dijak ima 15 minut časa za pripravo in največ 20 minut za odgovarjanje na izpitna vprašanja. Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca neposredno po ustnem izpitu. O oceni obvesti dijaka predsednik izpitne

komisije.

 

Predmetni izpiti  (za dijake, ki prihajajo iz drugih šol ali za dijake, ki izboljšujejo končno oceno predmeta oziroma programske enote) so pisni in ustni. Pisni izpit traja 60 minut.

Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca. O oceni obvesti dijaka predsednik izpitne komisije.

 

Priprave na maturo

 

Dijaki, ki so imeli v nižjih letnikih program fizike v obsegu do 140 ur, manjkajočo snov nadoknadijo sami (priporočamo samostojno delo na osnovi konzultacij z učiteljem). Laboratorijske vaje potekajo do konca februarja, poročila o vajah pa morajo biti oddana do konca marca.

 

 

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju (standardi znanj):

 

Za oceno zadostno  mora dijak:

• znati ob pomoči učitelja z besedami opisati eksperimentalna opažanja ali poiskati podatke iz literature in jih predstaviti v vnaprej pripravljeni tabeli;
• poznati definicije pojmov iz osnovnega nivoja (Glej republiški načrt.);
• poznati pomen formul iz osnovnega nivoja;
• znati ob pomoči učitelja zapisati fizikalne spremembe z osnovnega nivoja z enačbo;
• poznati osnovne fizikalne skice obravnavanih naravnih pojavov;
• znati ob pomoči učitelja reševati preproste računske naloge;
• poznati osnovna načela varnosti pri eksperimentalnem delu.

 

Za oceno dobro mora dijak:

• znati izvajati eksperimente po navodilih;
• znati iskati in urejati podatke v tabele in grafe;
• prepoznati vzorce v podatkih;
• poznati definicije pojmov z osnovnega nivoja (Glej republiški načrt.);
• znati zapisovati formule fizikalnih količin z osnovnega nivoja;
• znati samostojno reševati preproste računske naloge;
• znati samostojno zapisati fizikalne spremembe z enačbami;
• poznati osnovne fizikalne skice obravnavanih naravnih pojavov;
• našteti primere pojavov z osnovnega nivoja;
• poznati vplive fizikalnih pojavov na okolje in poznati načela varnega ravnanja pri eksperimentiranju in delu z aparaturami.

 

Za oceno prav dobro mora dijak:

• znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente;
• znati samostojno iskati podatke v literaturi;
• samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki in prepoznavati vzorce;
• znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin;
• znati reševati zahtevnejše računske naloge in probleme;
• znati opisovati tudi zahtevnejše fizikalne spremembe z enačbami, grafi ali fizikalnimi skicami;
• poznati vplive dosežkov fizike na kvaliteto življenja;
• poznati vplive fizikalnih pojavov na okolje in poznati načela varnega ravnanja pri eksperimentiranju in delu z aparaturami.

 

Za oceno odlično mora dijak:

• znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente in biti sposoben voditi skupino;
• samostojno poiskati informacije po različnih virih;
• samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki, postavljati hipoteze;
• znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin;
• znati reševati tudi zahtevnejše fizikalne naloge in probleme;
• znati posploševati lastnosti na novih primerih;
• znati predstaviti z enačbami tudi zahtevnejše fizikalne pojave in sklepati o vplivu okolice na potek fizikalnega pojava;
• poznati soodvisnost med družbenim razvojem in dosežki fizike;
• poznati trende na področju preprečevanja onesnaževanja;
• znati varno eksperimentirati in ravnati z aparaturami ter skrbeti za varnost sošolcev;
• obvladati del ene izbirne vsebine, ki jo lahko izdela kot seminarsko nalogo.

 

Pri pisnem in ustnem ocenjevanju učitelji fizike uporabljamo tristopenjsko taksonomijo (združene posamezne stopnje iz Bloomove taksonomije učnih ciljev):

 

1. poznavanje (reprodukcija znanja)
2. razumevanje (v ožjem smislu) in uporaba znanja
3. višji miselni procesi: analiza, sinteza in vrednotenje (s poudarkom na novosti problemske situacije, na samostojnosti reševanja problemov in na originalnih oz. ustvarjalnih rešitvah)

 

 

Kriteriji ocenjevanja pri pouku fizike so objavljeni na spletnem naslovu:

http://www.gcc.si/dijaki-in-starsi/kriteriji-ocenjevanja/

 

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku  aktiva fizikov dne 31. 8. 2026

in veljajo od 1. 9. 2026  dalje.

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA:

Pri ocenjevanju se bo upoštevalo:

• razumevanje in uporaba osnovnih kemijskih pojmov, zakonitosti in pojavov;
• poznavanje lastnosti snovi ter razlikovanje med elementi, spojinami in zmesmi;
• razumevanje kemijskih sprememb in sposobnost razlage preprostih kemijskih reakcij;
• povezovanje kemijskih vsebin z vsakdanjim življenjem, okoljem in dejavnostmi v vrtcu;
• pravilna uporaba kemijskega izrazoslovja, simbolov, formul in preprostih enačb;
• sposobnost opazovanja, opisovanja in razlage rezultatov preprostih eksperimentov;
• varno in odgovorno ravnanje pri praktičnem delu ter poznavanje osnovnih pravil laboratorijske varnosti;
• samostojnost, natančnost in urejenost pri reševanju nalog ter praktičnem delu;
• sposobnost povezovanja teoretičnega znanja s praktičnimi primeri in naravoslovnimi dejavnostmi, primernimi za predšolske otroke.

 

Ocenjevalni pragovi/meje za ocene:

0-49 % = nzd (1)

50-64 % = zd (2)

65-77 % = db (3)

78-88 % = pdb (4)

89-100 % = odl (5)

 

USTNO OCENJEVANJE ZNANJA:

Vsak posamezni dijak bo ustno ocenjen najmanj enkrat v šolskem letu po predhodnem dogovoru s profesorico biologije.

Ocenjuje se:

• natančnost odgovorov,
• razumevanje snovi,
• sposobnost povezovanja dejstev,
• uporaba strokovnih izrazov,
• samostojnost pri razlagi.

 

KRITERIJI PRI USTNEM OCENJEVANJU ZNANJA

odlično (5)	Dijak celovito, samostojno in strokovno pravilno predstavi obravnavano vsebino. Razume pojme, zakonitosti in povezave med njimi. Svoje odgovore zna utemeljiti, razložiti, povezovati in uporabiti v novih situacijah. Uporablja ustrezno strokovno izrazoslovje. Na dodatna vprašanja odgovarja samostojno in argumentirano.
prav dobro (4)	Dijak zelo dobro razume obravnavano vsebino in jo večinoma samostojno predstavi. Pravilno razloži ključne pojme in zakonitosti ter jih zna med seboj povezovati. Pri zahtevnejših vprašanjih je lahko manj samostojen ali naredi manjše napake, vendar jih zna s pomočjo učitelja odpraviti. Uporablja ustrezno strokovno izrazoslovje.
dobro (3)	Dijak pozna in razume bistvene vsebine. Zna razložiti osnovne pojme, dejstva in zakonitosti ter odgovoriti na vprašanja na ravni razumevanja. Pri povezovanju vsebin in uporabi znanja v novih situacijah je manj uspešen. Pri odgovarjanju se pojavljajo posamezne vsebinske ali strokovne napake.
zadostno (2)	Dijak pozna osnovne pojme in najpomembnejša dejstva, vendar je njegovo znanje pomanjkljivo in manj povezano. Na osnovna vprašanja odgovori, vendar potrebuje dodatna podvprašanja ali usmerjanje učitelja. Pri razlagi se pojavljajo napake, vendar dijak izkaže minimalno raven razumevanja obravnavane vsebine.

 

PRI USTNEM OCENJEVANJU OCENJUJEMO

• poznavanje dejstev in pojmov – ali dijak pozna osnovne informacije in strokovne izraze.
• razumevanje – ali zna vsebino razložiti s svojimi besedami.
• povezovanje znanja – ali zna povezati različne pojme, procese in vsebine.
• uporabo znanja – ali zna znanje uporabiti na konkretnem primeru ali v novi situaciji.
• razlago in utemeljevanje – ali zna pojasniti, zakaj je nekaj tako.
• strokovno izrazoslovje – ali uporablja pravilne kemijske oziroma biološke izraze.
• samostojnost pri odgovarjanju – koliko usmerjanja oziroma dodatnih vprašanj potrebuje.
• natančnost in pravilnost odgovorov – vsebinska in strokovna pravilnost.

 

DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA

Doseganje standardov znanja in učnih ciljev se lahko ocenjuje tudi z eksperimentalnim delom, izdelavo in predstavitvami seminarskih nalog, projektnim delom in z dosežki na tekmovanju iz kemije.

 

Z OCENO LABORATORIJSKE VAJE, POROČILA O OPRAVLJENI LABORATORIJSKI VAJI SE VREDNOTIJO:

• poznavanje teoretičnih osnov (10 % ocene);
• spretnost pri delu v laboratoriju z izvedbo in opisom meritev (50 % ocene);
• urejanje in analiza podatkov (10 % ocene);
• argumentirano oblikovanje zaključkov (10 % ocene);
• načrtovanje eksperimentalnega dela in upoštevanje pravil kemijske varnosti (20 % ocene)

 

 

MEDPEREDMETNO POVEZOVANJE Z IKT:

Seminarska naloga z vsebino iz področja kemije bo izdelana pri IKT. Predstavitev pa bo ocenjena pri kemiji.

Pri predstavitvi se bo ocenjevalo:

• strokovna pravilnost vsebine,
• jasnost predstavitve,
• uporaba virov,
• samostojnost dela,
• kakovost izdelka in predstavitve.

 

SODELOVANJE

Dijaki, ki se pri urah kemije aktivno vključujejo v problemsko razlago pri usvajanju učne snovi kot tudi sodelujejo pri utrjevanju in preverjanju znanja ter kažejo višji nivo znanja, so lahko ocenjeni z oceno odlično.

 

DOMAČE NALOGE

Izdelava domačih nalog kaže odnos dijaka do dela, zato je lahko ocenjena z odlično oceno in posledično tudi sestavni del končne ocene.

Vsebine domačih nalog so vedno povezane z rednim delom in zato sestavni del snovi, ki se redno preverja in ocenjuje. 

 

Pri ocenjevanju znanja in zaključevanju ocen se upošteva tudi osebni napredek posameznega dijaka.

 

 

ZAKLJUČEVANJE OCEN

Pri zaključevanju ocen se ocene enakovredno upoštevajo.

 

 

POPRAVNI IN PREDMETNI IZPITI

Popravni in predmetni izpiti pri kemiji so ustni. 

Za izpit je pripravljenih pet izpitnih kompletov več kot je kandidatov.

Dijak ima 15 minut časa za pripravo in največ 20 minut za odgovarjanje na izpitna vprašanja.

Oblike in načini ocenjevanja 

Dijakovo znanje oziroma pridobljene veščine pri modulu Jezikovno izražanje otrok ocenjujemo pisno in ustno, v različnih oblikah; to so nastop, preizkus znanja, pisni del seminarske naloge in eno oceno za izdelavo in predstavitev praktične naloge. Ker so v teh oblikah in načinih zajeta različna znanja in veščine, mora dijak za vsako od navedenih oblik dobiti pozitivno oceno. Dijaki so seznanjeni s kriteriji obeh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

Načrt ocenjevanja znanja 

Ocene, ki jih mora dijak pridobiti v šolskem letu:

• eno oceno za nastop (šolska razredna pravljica),
• eno pisno oceno iz pisnega preizkusa znanja,
• eno pisno oceno za seminarsko nalogo oz. samostojno delo (analiza slikanice),
• eno oceno za izdelavo didaktične igre in njena predstavitev (skupinsko delo).

 

Skupaj (najmanj) štiri ocene. Terminski načrt ocenjevanja predvideva pridobivanje ocen med oktobrom in junijem v tekočem šolskem letu. Datume ocenjevanja določi učitelj predmeta in z njimi seznani dijake.

 OPISNI KRITERIJI ZA NASTOP  

OPISNI KRITERIJI	ODLIČNO			PRAV DOBRO	DOBRO	ZADOSTNO
Upoštevanje značilnosti besedilne vrste	Upošteva vse tipične značilnosti izbrane besedilne vrste. Besedilo smiselno členi na manjše enote in ga nadgradi z zahtevnejšimi sestavinami.			Upošteva vse tipične značilnosti besedilne vrste. Besedilo smiselno členi na manjše enote.	Upošteva le temeljne značilnosti besedilne vrste. Besedila večinoma ne členi na smiselne enote.	Upošteva samo nekatere značilnosti izbrane besedilne vrste, v govorni nastop vpleta značilnosti drugih besedilnih vrst.
Pomenska in naklonska sestava besedila	Temo besedila predstavi jedrnato in natančno ter jo ustrezno logično, jasno in prepričljivo razvije. Učinkovito upošteva vsa merila besedilnosti. Stališča utemeljuje prepričljivo, izvirno			Temo besedila predstavi jedrnato in ne presplošno ter jo logično in jasno razvije. Upošteva vsa merila besedilnosti. Stališča utemeljuje z argumenti iz različnih virov.	Temo besedila pozna in predstavi z bistvenimi podatki, a je pri tem presplošen ali preveč podroben. Merila besedilnosti so prepoznavna. Stališča navaja, a jih večinoma ne utemeljuje.	Temo besedila predstavi z nekaterimi bistvenimi podatki, merila besedilnosti niso v celoti upoštevana. Stališč večinoma ne navaja.
Upoštevanje značilnosti slušnega prenosnika			Govori prosto, razločno, razumljivo, naravno in tekoče. Učinkovito in primerno uporablja slikovno gradivo in vidne spremljevalce govorjenja. Ohranja stik s poslušalci in spremlja njihov odziv. Upošteva časovno omejitev govornega nastopa.	Govori prosto, razločno, razumljivo in tekoče. Učinkovito uporablja slikovne pripomočke in ohranja stik s poslušalci. Upošteva časovno omejitev govornega nastopa.	Govori prosto in večinoma razločno in naravno, a ne popolnoma tekoče. Raba slikovnega gradiva je še sprejemljiva. Deloma upošteva časovno omejitev govornega nastopa.	Pri govorjenju si pomaga z zapisanim besedilom; govori manj razločno ali nenaravno. Pri predstavitvi ne uporablja slikovnega gradiva in večinoma ne upošteva časovne omejitve govornega nastopa.
Jezikovna pravilnost		in	Govori knjižno, uporablja	Govori knjižno, uporablja	Govori knjižno, uporablja	Govori knjižno, izražanje pa je
ustreznost	primerno in bogato besedišče, pravilne besedne oblike in primerno zgradbo povedi. Učinkovito upošteva ustrezna sredstva medpovednega navezovanja.			primerno besedišče, pravilne besedne oblike in besedilu primerno zgradbo povedi. Upošteva ustrezna sredstva medpovednega povezovanja.	primerno, a skromnejše besedišče. Raba besednih oblik in zgradba povedi sta sprejemljivi, a ne brez pomanjkljivosti.	okorno in skopo zaradi skromnega obsega besedišča in ponavljanja skladenjskih vzorcev. V besedilu so opazne slovnične in pravorečne napake.
Nejezikovna (nebesedna) govorna realizacija	Mimika in kretnje so ustrezne, deluje urejeno, dinamično, pazi na gibe rok in nog. Kaže zavzetost in navdušenje nad temo in svojimi ugotovitvami.			Mimika in kretnje so večinoma ustrezne, deluje umirjeno, ne togo, večinoma pazi na gibe rok in nog, kaže dobro pripravljenost na nastop.	Mimika in kretnje so delno ustrezne, a še sprejemljive, gibi rok in nog odražajo zadrego in le delno pripravljenost na nastop.	Mimika in kretnje večinoma niso ustrezne, je nemiren ali tog (prestopanje, nemirne roke, roke v žepu, stanje kot kip), pogled upira  v tla ali zre v daljavo, kaže le delno pripravljenost na nastop.

* Op.: Če kandidat/-ka bere, jezik in govorno realizacijo točkujemo z nič (0) točkami.

 

KRITERIJI ZA OCENO PISNEGA PREIZKUSA ZNANJA

 

  

Kriteriji in cilji so opredeljeni v nacionalnem katalogu znanja za modul Jezikovno izražanje otrok, ki je dostopen na povezavi: https://cpi.si/wp-content/uploads/2020/08/SSI_Predsolska_vzgoja_KZ_Jezikovno_izrazanje_otrok._doc.pdf

 

Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.

 

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik.

 

Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

Odlično (5): 89 - 100 %

Prav dobro (4): 76 - 88 %

Dobro (3): 63 - 75 %

Zadostno (2): 50 - 62 %

Nezadostno (1): 0 - 49 %

 KRITERIJI ZA ANALIZO SLIKANICE

 

Odlično (5) Dijak izvede poglobljeno analizo slikanice, pri čemer natančno in pravilno uporabi vso relevantno terminologijo s področja teorije slikanice. Jasno in argumentirano poveže likovne in besedilne prvine ter jih interpretira v skladu z literarno-teoretičnimi izhodišči. Analiza je logična, strukturirana, izvirna in podkrepljena z lastnimi utemeljenimi opažanji.

Prav dobro (4) Dijak analizira slikanico, pri čemer večinoma pravilno uporablja terminologijo s področja teorije slikanice. Poveže likovne in besedilne prvine, a analiza ni v celoti poglobljena ali izvirna. Manjka nekaj utemeljitev ali podrobnejših razlag, vendar je razumevanje teorije ustrezno.

Dobro (3) Dijak prikaže osnovno razumevanje teorije slikanice in analizira izbrano slikanico, vendar je analiza površna ali vsebuje nekatere netočnosti v rabi terminologije. Povezava med likovnimi in besedilnimi prvinami je pomanjkljiva ali premalo utemeljena. Struktura naloge je osnovna, a razumljiva.

Zadostno (2) Dijak poda osnovno analizo slikanice, vendar z izrazitimi pomanjkljivostmi. Terminologija je uporabljena napačno ali pomanjkljivo, likovne in besedilne prvine niso ustrezno povezane, utemeljitve so šibke ali jih ni, naloga je slabše strukturirana. Kljub pomanjkljivostim dijak izkazuje osnovno razumevanje tematike.

Nezadostno (1) Dijak ne izvede ustrezne analize ali ne izkazuje razumevanja teorije slikanice. Terminologija je neustrezna ali popolnoma odsotna, povezave med likovnimi in besedilnimi prvinami ni. Naloga je nepovezana, neustrezno argumentirana ali nepopolna.

 

Organizacija in potek izpitov

• Izpit poteka v pisni obliki do 90 minut in/ali ustni obliki.
• Dijak je seznanjen s potekom popravnih izpitov pri posebnih pripravah, kjer sta dijakom omogočena tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni snovi.
• Kriteriji ocenjevanja pri izpitu so enaki kot kriteriji za pisno ocenjevanje v razredu, kjer so dijaki z njimi seznanjeni prvo šolsko uro pouka. Dijak mora pri izpitu pokazati, da obvlada minimalne standarde znanja, ki na osnovi UN obsegajo poznavanje konceptov ter vsebinske in procesne cilje, povezane z njimi. Minimalni standardi znanja so sestavni del letne priprave in so narejeni na osnovi veljavnega UN.
• Pri izvajanju izpitov veljajo pravila šolske zakonodaja

 

ZAKLJUČEVANJE OCEN OB ZAKLJUČKU LETA

Za zaključeno pozitivno oceno mora dijak v obeh ocenjevalnih obdobjih oz. v vseh sklopih doseči minimalni standard. Končna ocena je rezultat vseh pridobljenih ocen.

Zaključena ocena predmeta se izraža tako, da se vsoto vseh ocen deli s številom ocen. Če rezultat tega deljenja ni celo število, se upošteva matematično pravilo zaokroževanja: če je decimalno število enako ali večje od 0,50, se ocena zaokroži navzgor, v nasprotnem primeru navzdol.

Učitelj lahko avtonomno presodi, ali je dijak med šolskim letom pokazal tudi primerno sodelovanje in pozitiven odnos do predmeta in tako oceno kljub povprečju zaključi navzgor.

OCENJEVANJE ZNANJA PRI POUKU NARAVOSLOVJE ZA OTROKE

Pri predmetu naravoslovje za otroke bodo dijaki pridobivali ocene:

•   pisno,

• ustno,
• drugo (seminarske naloge, izvedba izbranega eksperimenta laboratorijske vaje, sodelovanje na naravoslovnih delavnicah, domače naloge).

 

Dijak mora biti pisno seznanjen s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

 

 

PISNO IN USTNO OCENJEVANJE

Pisno in ustno ocenjevanje obsega učne cilje, obdelane pri pouku, laboratorijskem in terenskem delu in vajah. Ocenjuje se poznavanje, razumevanje in uporaba predelane snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja. Za zadostno oceno je potrebno doseganje minimalnih standardov znanja, ki so opredeljeni v letni pripravi.

Pisno ocenjevanje obsega naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.

 

 

PREDVIDENO ŠTEVILO PRIDOBLJENIH OCEN: 2 pisni oceni, najmanj 1 ustno in najmanj 1 drugo oceno

ROKI PISNEGA OCENJEVANJA: oktober - november, marec – april

 

 

Število pisnih ocenjevanj

Pisno ocenjevanje se za vse dijake oddelka izvede enkrat v ocenjevalnem obdobju.

Izjeme: dijaki, ki ne dosežejo minimalnih standardov znanja pri pisnem ocenjevanju, in dijaki, ki želijo izboljšati oceno.

Datumi preverjanja in ocenjevanja bodo dogovorjeni z dijaki na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja in vpisani v šolsko dokumentacijo.

 

Kriteriji pisnega ocenjevanja

Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik. Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

 

Odstotek doseženih točk (v %)*	Ocena
0 - 49	nzd (1)
50 - 64	zadostno (2)
65 - 77	dobro (3)
78 - 88	prav dobro (4)
89 - 100	odlično (5)

Število ustnih in drugih ocenjevanj

Dijaki bodo v šolskem letu ustno ocenjeni najmanj enkrat. Eno oceno bodo pridobili za izvedbo izbranega eksperimentalnega dela. Oceno lahko pridobijo tudi z izdelavo in predstavitvijo seminarske naloge oz. projektnega dela, s sodelovanjem na naravoslovnih delavnicah in z domačimi nalogami.

 

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju znanja:

Ustno ocenjevanje je vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja.

Pri ustnem ocenjevanju se uporabljata Bloomova in Marzanova taksonomija. Zadostna ocena:

Dijak pozna in razume osnovne pojme in koncepte, kot so navedeni v minimalnih standardih znanja. Posamezne koncepte zna predstaviti na preprostih in znanih primerih. Razume postopke in tehnike dela uporabljene pri raziskovalnem, laboratorijskem in terenskem delu, ter jih po navodilih in ob pomoči tudi uporabi. Zna po navodilih zbrati in zapisati podatke ter jih prevesti v različne oblike predstavitev.

Dobra ocena:

Dijak pozna in razume osnovne koncepte in jih zna uporabiti ter razložiti na enostavnih znanih primerih in poiskati nove primere v vsakdanjem življenju in naravi. Razume in razloži postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem, laboratorijskem in terenskem delu, in jih po navodilih samostojno uporabi. Po navodilih zbere, zapiše in samostojno obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.

Prav dobra ocena:

Dijak pozna in razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih. Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati preproste rešitve.

Razume, razloži in samostojno uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem, laboratorijskem in terenskem delu na starih in novih primerih. Iz različnih virov zbere, zapiše in samostojno kritično obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.

 

Odlična ocena:

Dijak razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih. Zna analizirati probleme, jih povezati s teorijo in predlagati ustrezne rešitve. Zna ovrednotiti pomen naučenega in ga uporabiti na primerih iz vsakdanjega življenja. Zna analizirati

preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati nove rešitve na vsakdanjih primerih. Zna kompleksno predstaviti svoje znanje. Razume, razloži in uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem laboratorijskem in terenskem delu na starih in novih primerih. Zna samostojno poiskati nove raziskovalne probleme in jih samostojno tudi rešiti. Samostojno poišče vire informacij, jih izbere, kritično ovrednoti in samostojno obdela podatke ter jih prevede v najustreznejšo predstavitev.

 

Seminarska naloga

Seminarske naloge so ocenjene. Učenec dobi vsebinska navodila za njihovo izdelavo. Z oceno seminarske naloge se enakovredno vrednotijo:

• odnos do dela (25% točk),
• pisni izdelek in obseg uporabljene literature (25% točk),
• izvleček in predstavitev seminarske naloge (25% točk),
• izdelek, razstava, demonstracija (25% točk) .

Kriteriji za pridobitev ocene iz seminarske naloge so enaki kriterijem za pridobitev pisne ocene.

Opisni kriteriji za ocenjevanje seminarske naloge

1. odnos do dela:
   • ali je ustrezen odnos do dela,
   • upoštevanje vseh dogovorjenih
2. pisni izdelek in obseg uporabljene literature:
   • ali je primeren izbor teme glede na aktualnost,
   • ustrezna nadrobnost pri predstavitvi teme,
   • jedrnatost (ločevanje bistvenih od nebistvenih podatkov),
   • natančnost pri navajanju podatkov,
   • zanimivost, pestrost besedila,
   • ustrezna velikost pisave in obseg strani,
   • tridelna zgradba – uvod, jedro in zaključek,
   • nabor raznovrstnih virov,
   • doslednost in ustreznost navajanja

 

3. izvleček in predstavitev seminarske naloge
   • ali je ustrezen izbor podatkov v izvlečku,
   • ali dijak pozna temo in razume pomembne pojme in odnose ter znanje povezuje z lastnimi izkušnjami in predznanjem,
   • v okviru izbrane teme pokaže zmožnost kritičnega mišljenja,
   • govori prosto, ob pomoči osnutka,
   • govori razločno in glasno ter primerno hitro,

• ohranja stik s poslušalci,
• ali je predstavitev jezikovno

4. izdelek, razstava, demonstracija
   • ali je celotna predstavitev zanimiva,
   • ustrezen izbor materiala za razstavo,
   • ustrezna demonstracija,

 

Učenec, ki izdela seminarsko nalogo, ima možnost konzultacije z učiteljem pred predstavitvijo seminarske naloge. Učitelj mu v obsegu možnosti šole pomaga pri tehnični opremi za predstavitev naloge.

 

Z oceno laboratorijske vaje se po ocenjevalnem obrazcu vrednotijo:

• načrtovanje in priprava na izvedbo izbranega eksperimenta
• v fazi izvedbe pa uvodna motivacija, postopnost izvedbe eksperimenta, spretnosti
• analiza, argumentiranje in oblikovanje zaključkov (teoretične osnove izbranega eksperimenta)

 

Kriterij za oceno laboratorijske vaje je podan s skupnim deležem vseh doseženih točk, izraženem v %.

 

% doseženih točk	50 - 64%	65 - 77%	78 - 88%	89 - 100%
OCENA	zadostno (2)	dobro (3)	prav dobro (4)	odlično (5)

 

Sodelovanje na naravoslovnih delavnicah:

Pomemben del poučevanja pri predmetu NOT so tudi delavnice za predšolske otroke (vrtčevske otroke), npr. izvedba Naravoslovne delavnice v Hermanovem brlogu, Naravoslovnih uric, ki jih vodijo dijaki. Dijaki, ki po navodilih z otroki izvajajo izbrane

 

eksperimente in naravoslovne dejavnosti pokažejo samoiniciativnost, angažiranost,

komunikacijske veščine, spretnost in samostojnost, določeni nivo znanja (poznavanje teoretičnih osnov eksperimentov), so lahko ocenjeni z oceno odlično.

 

Domače naloge: Izdelava domačih nalog kaže odnos dijaka do dela, zato je lahko ocenjena z odlično oceno in posledično tudi sestavni del končne ocene. Vsebine domačih nalog so vedno povezane z rednim delom pri predmetu in posledično sestavni del snovi.

 

Organizacija in potek izpitov

• Dijak je seznanjen s potekom popravnih izpitov pri posebnih pripravah, kjer sta dijakom omogočena tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni snovi.
• Kriteriji ocenjevanja pri izpitu so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, kjer so dijaki z njimi pisno seznanjeni prvo šolsko uro pouka. Dijak mora pri izpitu pokazati, da obvlada minimalne standarde znanja, ki na osnovi UN obsegajo poznavanje konceptov ter vsebinske in procesne cilje, povezane z njimi. Minimalni standardi znanja so sestavni del letne priprave in so narejeni na osnovi veljavnega UN.
• Izpiti (popravni, dopolnilni in predmetni) potekajo ustno. Naloge so napisane na listu skupaj z ustreznimi skicami ali drugo Dijaki izberejo list z vprašanji in se pisno pripravljajo 15 minut.
• Po preteku tega časa ustno odgovarjajo na izbrana vprašanja. Spraševalec lahko dijaka

vodi skozi vprašanje in ga usmerja z dodatnimi podvprašanji. Usti izpit traja do 20 minut.

• Pri izvajanju izpitov veljajo pravila šolske

 

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku strokovnega aktiva dne 19. 8. 2020 in veljajo od 1. 9. 2020 dalje.

Ocenjevanje znanja pri pouku varnega in zdravega okolja v 3. letniku
Pri predmetu varno in zdravo okolje bodo dijaki pridobivali ocene:
• pisno,
• ustno,
• drugo ( seminarske naloge).
Dijaki morajo biti pisno seznanjeni s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

PISNO IN USTNO OCENJEVANJE
Pisno in ustno ocenjevanje obsega učne cilje, obdelane pri pouku. Ocenjuje se poznavanje, razumevanje in uporaba predelane snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja. Za zadostno oceno je potrebno doseganje minimalnih standardov znanja, ki so opredeljeni v letni pripravi.
Pisno ocenjevanje obsega naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.

PREDVIDENO ŠTEVILO PRIDOBLJENIH OCEN: 2 pisni, najmanj 1 ustna ROKI PISNEGA OCENJEVANJA: oktober - november, marec – april

Število pisnih ocenjevanj
Pisno ocenjevanje se za vse dijake oddelka izvede enkrat v ocenjevalnem obdobju.
Izjeme: dijaki, ki ne dosežejo minimalnih standardov znanja pri pisnem ocenjevanju, in dijaki, ki želijo izboljšati oceno.
Datumi preverjanja in ocenjevanja bodo dogovorjeni z dijaki na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja in vpisani v šolsko dokumentacijo.

Kriteriji pisnega ocenjevanja
Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.
Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik. Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

Odstotek doseženih točk (v %)* Ocena
0 - 49 nezadostno (1)
50 - 64 zadostno (2)
65 - 77 dobro (3)
78 - 88 prav dobro (4)

89 - 100 odlično (5)

 

Število ustnih ocenjevanj
Dijaki bodo v šolskem letu ustno ocenjeni najmanj enkrat. Oceno lahko pridobijo tudi z izdelavo in predstavitvijo seminarske naloge.

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju znanja:
Ustno ocenjevanje je vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja.
Pri ustnem ocenjevanju se uporabljata Bloomova in Marzanova taksonomija. Zadostna ocena:
Dijak pozna in razume osnovne pojme in koncepte, kot so navedeni v minimalnih standardih znanja. Posamezne koncepte zna predstaviti na preprostih in znanih primerih. Razume postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu, ter jih po navodilih in ob
pomoči tudi uporabi. Zna po navodilih zbrati in zapisati podatke ter jih prevesti v različne oblike predstavitev.
Dobra ocena:
Dijak pozna in razume osnovne koncepte in jih zna uporabiti ter razložiti na enostavnih znanih primerih in poiskati nove primere v vsakdanjem življenju. Razume in razloži postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu, in jih po navodilih samostojno uporabi. Po navodilih zbere, zapiše in samostojno obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.
Prav dobra ocena:
Dijak pozna in razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih. Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati preproste rešitve.
Razume, razloži in samostojno uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu na starih in novih primerih. Iz različnih virov zbere, zapiše in samostojno kritično obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.
Odlična ocena:
Dijak razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih. Zna analizirati probleme, jih povezati s teorijo in predlagati ustrezne rešitve. Zna ovrednotiti pomen naučenega in ga uporabiti na primerih iz vsakdanjega življenja. Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati nove rešitve na vsakdanjih primerih.

Zna kompleksno predstaviti svoje znanje. Razume, razloži in uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu na starih in novih primerih. Zna samostojno poiskati nove raziskovalne probleme in jih samostojno tudi rešiti. Samostojno poišče vire informacij,
jih izbere, kritično ovrednoti in samostojno obdela podatke ter jih prevede v najustreznejšo predstavitev.

Seminarska naloga
Seminarske naloge so ocenjene. Učenec dobi vsebinska navodila za njihovo izdelavo. Z oceno seminarske naloge se enakovredno vrednotijo:
- odnos do dela (25% točk),
- pisni izdelek in obseg uporabljene literature (25% točk),
- izvleček in predstavitev seminarske naloge(25% točk),
- izdelek, razstava, demonstracija(25% točk).
Kriteriji za pridobitev ocene iz seminarske naloge so enaki kriterijem za pridobitev pisne ocene.
Opisni kriteriji za ocenjevanje seminarske naloge
1. odnos do dela:
- ali je ustrezen odnos do dela,
- upoštevanje vseh dogovorjenih rokov.
2. pisni izdelek in obseg uporabljene literature:
- ali je primeren izbor teme glede na aktualnost,
- ustrezna nadrobnost pri predstavitvi teme,
- jedrnatost (ločevanje bistvenih od nebistvenih podatkov),
- natančnost pri navajanju podatkov,
- zanimivost, pestrost besedila,
- ustrezna velikost pisave in obseg strani,
- tridelna zgradba – uvod, jedro in zaključek,
- nabor raznovrstnih virov,
- doslednost in ustreznost navajanja virov.
3. izvleček in predstavitev seminarske naloge:
- ali je ustrezen izbor podatkov v izvlečku,
- ali dijak pozna temo in razume pomembne pojme in odnose ter znanje povezuje z lastnimi izkušnjami in predznanjem,
- v okviru izbrane teme pokaže zmožnost kritičnega mišljenja,

- govori prosto, ob pomoči osnutka,
- govori razločno in glasno ter primerno hitro,
- ohranja stik s poslušalci,
- ali je jezikovna pravilnost.
4. izdelek, razstava, demonstracija:
- ali je celotna predstavitev zanimiva,
- ustrezen izbor materiala za razstavo,
- ustrezna demonstracija, izdelek.

Učenec, ki izdela seminarsko nalogo, ima možnost konzultacije z učiteljem pred predstavitvijo seminarske naloge. Učitelj mu v obsegu možnosti šole pomaga pri tehnični opremi za predstavitev naloge.

Organizacija in potek izpitov
• Dijak je seznanjen s potekom popravnih izpitov pri posebnih pripravah, kjer sta dijakom omogočena tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni snovi.
• Kriteriji ocenjevanja pri izpitu so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, kjer so dijaki z njimi pisno seznanjeni prvo šolsko uro pouka. Dijak mora pri izpitu pokazati, da obvlada minimalne standarde znanja, ki na osnovi UN obsegajo poznavanje konceptov ter vsebinske in procesne cilje, povezane z njimi. Minimalni standardi znanja so sestavni del letne priprave in so narejeni na osnovi veljavnega UN.
• Izpiti (popravni, predmetni in dopolnilni) potekajo ustno. Naloge so napisane na listu skupaj z ustreznimi skicami ali drugo opremo. Dijaki izberejo list z vprašanji in se pisno pripravljajo 15 minut.
• Po preteku tega časa ustno odgovarjajo na izbrana vprašanja. Spraševalec lahko dijaka vodi skozi vprašanje in ga usmerja z dodatnimi podvprašanji. Ustni izpit traja do 20 minut.
• Pri izvajanju izpitov veljajo pravila šolske zakonodaje.

 

Ocenjevanje znanja pri pouku varnega in zdravega okolja v 4. letniku
Pri predmetu varno in zdravo okolje bodo dijaki pridobivali ocene:
• pisno,
• ustno,
• drugo (seminarske naloge).
Dijaki morajo biti pisno seznanjeni s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

PISNO IN USTNO OCENJEVANJE
Pisno in ustno ocenjevanje obsega učne cilje, obdelane pri pouku. Ocenjuje se poznavanje, razumevanje in uporaba predelane snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja. Za zadostno oceno je potrebno doseganje minimalnih standardov znanja, ki so opredeljeni v letni pripravi.
Pisno ocenjevanje obsega naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.

PREDVIDENO ŠTEVILO PRIDOBLJENIH OCEN: 1 pisna, najmanj 1 ustna oz. druga ocena

ROKI PISNEGA OCENJEVANJA: oktober - december

Število pisnih ocenjevanj
Pisno ocenjevanje se za vse dijake oddelka izvede enkrat v šolskem letu.
Izjeme: dijaki, ki ne dosežejo minimalnih standardov znanja pri pisnem ocenjevanju, in dijaki, ki želijo izboljšati oceno.
Datumi preverjanja in ocenjevanja bodo dogovorjeni z dijaki na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja in vpisani v šolsko dokumentacijo.

Kriteriji pisnega ocenjevanja
Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.
Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik. Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

Odstotek doseženih točk (v %)* Ocena
0 - 49 nezadostno (1)
50 - 64 zadostno (2)

65 - 77 dobro (3)
78 - 88 prav dobro (4)
89 - 100 odlično (5)

 

 

 

Število ustnih ocenjevanj
Dijaki bodo v šolskem letu ustno ocenjeni najmanj enkrat. Oceno lahko pridobijo tudi z izdelavo in predstavitvijo seminarske naloge.

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju znanja:
Ustno ocenjevanje je vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja.
Pri ustnem ocenjevanju se uporabljata Bloomova in Marzanova taksonomija. Zadostna ocena:
Dijak pozna in razume osnovne pojme in koncepte, kot so navedeni v minimalnih standardih znanja. Posamezne koncepte zna predstaviti na preprostih in znanih primerih. Razume postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu, ter jih po navodilih in ob
pomoči tudi uporabi. Zna po navodilih zbrati in zapisati podatke ter jih prevesti v različne oblike predstavitev.
Dobra ocena:
Dijak pozna in razume osnovne koncepte in jih zna uporabiti ter razložiti na enostavnih znanih primerih in poiskati nove primere v vsakdanjem življenju. Razume in razloži postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu, in jih po navodilih samostojno uporabi. Po navodilih zbere, zapiše in samostojno obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.
Prav dobra ocena:
Dijak pozna in razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih. Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati preproste rešitve.
Razume, razloži in samostojno uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu na starih in novih primerih. Iz različnih virov zbere, zapiše in samostojno kritično obdela podatke ter jih prevede v različne oblike predstavitev.
Odlična ocena:

Dijak razume osnovne koncepte, jih zna uporabiti in razložiti na novih primerih. Zna analizirati probleme, jih povezati s teorijo in predlagati ustrezne rešitve. Zna ovrednotiti pomen naučenega in ga uporabiti na primerih iz vsakdanjega življenja. Zna analizirati preproste probleme, jih povezati s teorijo in predlagati nove rešitve na vsakdanjih primerih. Zna kompleksno predstaviti svoje znanje. Razume, razloži in uporabi postopke in tehnike dela, uporabljene pri raziskovalnem delu na starih in novih primerih. Zna samostojno poiskati nove raziskovalne probleme in jih samostojno tudi rešiti. Samostojno poišče vire informacij,
jih izbere, kritično ovrednoti in samostojno obdela podatke ter jih prevede v najustreznejšo predstavitev.

Seminarska naloga
Seminarske naloge so ocenjene. Učenec dobi vsebinska navodila za njihovo izdelavo. Z oceno seminarske naloge se enakovredno vrednotijo:
- odnos do dela (25% točk),
- pisni izdelek in obseg uporabljene literature (25% točk),
- izvleček in predstavitev seminarske naloge (25% točk),
- izdelek, razstava, demonstracija (25% točk) .
Kriteriji za pridobitev ocene iz seminarske naloge so enaki kriterijem za pridobitev pisne ocene.
Opisni kriteriji za ocenjevanje seminarske naloge
1. odnos do dela:
- ali je ustrezen odnos do dela,
- upoštevanje vseh dogovorjenih rokov.
2. pisni izdelek in obseg uporabljene literature:
- ali je primeren izbor teme glede na aktualnost,
- ustrezna nadrobnost pri predstavitvi teme,
- jedrnatost (ločevanje bistvenih od nebistvenih podatkov),
- natančnost pri navajanju podatkov,
- zanimivost, pestrost besedila,
- ustrezna velikost pisave in obseg strani,
- tridelna zgradba – uvod jedro in zaključek,
- nabor raznovrstnih virov,
- doslednost in ustreznost navajanja virov.
3. izvleček in predstavitev seminarske naloge:

- ali je ustrezen izbor podatkov v izvlečku,
- ali dijak pozna temo in razume pomembne pojme in odnose ter znanje povezuje z lastnimi izkušnjami in predznanjem,
- v okviru izbrane teme pokaže zmožnost kritičnega mišljenja,
- govori prosto, ob pomoči osnutka,
- govori razločno in glasno ter primerno hitro,
- ohranja stik s poslušalci,
- ali je jezikovna pravilnost.
4. izdelek, razstava, demonstracija:
- ali je celotna predstavitev zanimiva,
- ustrezen izbor materiala za razstavo,
- ustrezna demonstracija, izdelek.

Organizacija in potek izpitov
• Dijak je seznanjen s potekom popravnih izpitov pri posebnih pripravah, kjer sta dijakom omogočena tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni snovi.
• Kriteriji ocenjevanja pri izpitu so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, kjer so dijaki z njimi pisno seznanjeni prvo šolsko uro pouka. Dijak mora pri izpitu pokazati, da obvlada minimalne standarde znanja, ki na osnovi UN obsegajo poznavanje konceptov ter vsebinske in procesne cilje, povezane z njimi. Minimalni standardi znanja so sestavni del letne priprave in so narejeni na osnovi veljavnega UN.
• Izpiti (popravni, predmetni in dopolnilni) potekajo ustno. Naloge so napisane na listu
skupaj z ustreznimi skicami ali drugo opremo. Dijaki izberejo list z vprašanji in se pisno pripravljajo 15 minut.
• Po preteku tega časa ustno odgovarjajo na izbrana vprašanja. Spraševalec lahko dijaka vodi skozi vprašanje in ga usmerja z dodatnimi podvprašanji. Ustni izpit traja do 20 minut.
• Pri izvajanju izpitov veljajo pravila šolske zakonodaje.

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku strokovnega aktiva dne 19.8. 2020 in veljajo od 1.9.2020 dalje.

Dijaki so s kriteriji ocenjevanja seznanjeni pri prvi uri pouka pri predmetu IKT.

Kriteriji se nahajajo na šolski spletni strani in v spletni učilnici predmeta, do katere imajo dostop.

1Pri pouku IKT se ocenjuje: ustno, nastop, samostojno delo z računalnikom in različne izdelke.

2Ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih v 1. letniku

2.1. Prvo ocenjevalno obdobje:

−teore3čne osnove
−prak3čno delo na računalniku

2.2. Drugo ocenjevalno obdobje:

−urejevalnik besedila - Word
−projektna naloga s predstavitvijo

3 Ocenjuje se:

−znanje,
−razumevanje,
−obdelava in predstavitev podatkov,
−sodelovanje,
−napredovanje v znanju.

4 Pri ocenjevanju znanja bo dijak ocenjen z oceno:

4.1     nezadostno (1):

−če ne reši nalog, ki se začnejo z besedami: definiraj, naštej, skiciraj, imenuj enoto, odgovori z "da", ali "ne",

−ne zna ponovi3 osnovnih nalog, narejenih v šoli.

4.2     zadostno (2):

−če je uspešen pri nalogah objek3vnega 3pa; rešuje naloge 3pa: pojasni, razloži, …, −zna naredi3 naloge, narejene v šoli,
−ni sposoben smiselno uporabi3 podatkov,
−ne zna smiselno razloži3 enostavnih zakonitos3 in pravil,  −
ni sposoben reševa3 problemov s povezovanjem znanja.

- 2 -

 

 

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ZNANJA PRI PREDMETU IKT

4.3	dobro (3):

−dobro rešuje naloge 3pa: uporabi,

−prenaša znanje tudi na nove situacije,

−delno rešuje naloge 3pa: primerjaj, poveži, izpelji …

4.4     prav dobro (4):

−rešuje naloge s povezovanjem znanja iz različnih poglavij,

−primerja,

−povezuje,

−izpeljuje ...

4.5     odlično (5):

−dijak uporablja znanje,

−znanja logično povezuje,

−uporabi znanje v novih situacijah,

−rešuje naloge 3pa: predlagaj, napovej, sklepaj, primerjaj, analiziraj.

5 Pri ocenjevanju prakDčnega dela in izdelkov je ocena odvisna od odstotka

doseženih točk:

5.1     za doseženih manj kot 50 % nezadostno (1);

5.2     za doseženih 50 % do 62 % zadostno (2);

5.3     za doseženih 63 % do 75 % dobro (3);

5.4     za doseženih 76 % do 87 % prav dobro (4);

5.5     za doseženih 88 % do 100 % odlično (5).

6Določitev minimalnih standardov

Za doseganje minimalnih standardov mora dijak pri vseh sklopih obvlada3 vsaj osnovni

nivo, naveden v učnem načrtu za IKT.

7Popravljanje nedoseganja minimalnih standardov

Če dijak ni dosegel minimalnih standardov, popravlja oceno (dosega minimalne

standarde) v enaki obliki, kot je bilo izvedeno osnovno ocenjevanje.

8PISNO OCENJEVANJE

Pisnega ocenjevanja pri predmetu IKT ni.

9USTNO OCENJEVANJE

9.1Ustno ocenjevanje se izvaja kot

- 3 -

 

 

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ZNANJA PRI PREDMETU IKT

            −odgovarjanje na zastavljena vprašanja (lahko tudi v obliki kviza),
            −razlaganje in zagovarjanje postopka izdelave prak3čne informacijske rešitve. 9.2Ustna ocena je komponenta pri ocenjevanju vaj.

9.3Kriteriji ocenjevanja so navedeni v točki 4

10OCENJEVANJE VAJ/IZDELKOV
10.1Dijak po navodilih oblikuje izdelek.

10.2Izdelek odda v spletno učilnico.
10.3Ocenjuje se po kriterijih iz točke 5.

11OCENJEVANJE PROJEKTNE NALOGE
Projektna naloga se zaključi in oceni ob koncu drugega ocenjevalnega obdobja.

Ocenjujemo:
11.1pisno predstavitev informacije – Wordov izdelek (40 % ocene);

Zahtevani elemen, naloge

pravilno

nepravilno

Naslovnica z zahtevanimi elemen,

Število besed

več kot 3000

2500 do 3000

manj kot 2500

Kazalo vsebine

samodejno

ročno s tab.

navadno ročno

Kazalo slik/tabel/grafov

samodejno

/

Ročno

/

NE

/

Glava/noga s številko strani

Glava & št.strani

le glava

le številka

BREZ

Delo z odseki

DA

delno

NE

Uvod

DA

Pomanjkljiv

NE

Uporaba slogov (1, 2, 3 ali več)

3

2

1

2 Slike (najmanj 6)

DA

NE

2 Položaj slik

oblivanje

ozadje

med tekstom

na koncu strani

Napisi pod slikami

avtomatsko  štev.

ročno štev.

komentar

napisov ni

2 Tabela z vsaj 5 vrs,cami in 3 stolpci

DA

"manj"

NE

2 Sprotne opombe

DA

NE

2 Število poglavij

več kot 5

manj kot 5

NI - le eno

Številčenje poglavij

samodejno

ročno

NE

Zaključek

DA

Pomanjkljiv

NE

Navedba virov

pravilna

Pomanjkljiva

je ni

2 Poravnava besedila

obojestransko

Levo

sredinsko

- 4 -

 

 

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ZNANJA PRI PREDMETU IKT

2 Urejenost prelomov strani	DA		Delno		NE
2 Splošni v,s o urejenos,	zelo dobro		Urejeno		slabo

 

MINIMALNI STANDARDI
Naslovnica z zahtevanimi elemen,	Če je ni, je skupna ocena naloge za eno oceno nižja.
Število besed	Če je manj kot 2000 besed, nalogo zavrnemo, če pa kljub opozorilu ni ustreznega popravka, naloga ni poziQvno ocenjena. Če je število besed med 2000 in 2500, je najvišja ocena zadostno (2), ne glede na ostale elemente naloge.
Kazalo vsebine	Če ni kazala vsebine, je najvišja ocena dobro (3), ne glede na ostale elemente naloge.
Slike	Če naloga ne vsebuje slik, je najvišja ocena dobro (3), ne glede na ostale elemente naloge.

11.2Priprava e-učbenika (20 %)

• ustrezna naslovnica
  • kazalo vsebine
  • primerna velikost in 3pografija pisave
  • barvna usklajenost vseh elementov na elektronskih prosojnicah • uporaba slik
  • vključitev videa
  • ustrezno navedeni viri
  • ustrezna vsebina in smiselni prehodi po vsebini

11.3Priprava videa in fotografij (20 %)

• uvodna špica
  • smiselna in jasna vsebina
  • dodan zvok, napisi, glasba
  • prehodi med kadri
  • zaključna špica

11.4Priprava predstavitve izdelka (20 %)

• ustrezna naslovnica
  • ustrezna uporaba besedila in slik
  • uporaba miselnih vzorcev
  • primerna velikost in 3pografija pisave
  • ustrezno besedilo
  • barvna usklajenost vseh elementov na elektronskih prosojnicah
  • primerna uporaba in animacija grafičnih elementov (slike, animacije, film …

morajo popestri3 vsebino, nikakor pa je ne smejo zaduši3)

• usklajenost animacij s predstavitvijo
  • vključen video

- 5 -

 

 

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ZNANJA PRI PREDMETU IKT

• ustrezno navajanje virov
  • uporaba slovenskega knjižnega jezika

11.5Predstavitev izdelka

−Ocena nastopa:
      • dijak samostojno predstavi projektno nalogo in ne bere z lista,
      • pri navajanju podatkov si pomaga s projekcijo,
      • ne bere s projekcije na platnu, ampak si pomaga z ekranom,
      • občinstvu ne obrača hrbta,
      • pazi na uporabo knjižnega jezika,
      • uporabi uvod v predstavitev in zaključek z odprtjem diskusije, •nastop mora                        bi3 usklajen z izdelano elektronsko predstavitvijo.

Pri oceni projektne naloge dijaka oz. dijakinje se upošteva povprečna ocena skupine, ocena izdelka, ki ga je dijak/inja oblikoval/a in njena oz. njegova predstavitev.

12KRITERIJI ZA IZRAČUN KONČNE (ZAKLJUČENE) OCENE

12.1Pogoj za zaključeno oceno je opravljena projektna naloga.

12.2Če dijak doseže v obeh ocenjevalnih obdobjih minimalni standard znanj, je ob koncu      leta pozi3vno ocenjen.

12.3Upošteva se tudi sodelovanje in samoinicia3vnost pri pouku.

13POPRAVNI, DOPOLNILNI IN PREDMETNI IZPITI

13.1Pogoj za pristop k  izpitu je opravljena projektna naloga.

13.1.1Če je kandidat/-ka opravil/-a projektno nalogo v času rednega pouka, se ocena naloge prizna, razen če kandidat/-ka želi nalogo ponovno izdelaQ, da bi s tem zvišal/-a njeno oceno.

13.2Dijak je seznanjen s potekom popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitov na posebnih pripravah. Na pripravah za te izpite je dijakom omogočen tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnos3 o poteku izpita ali o učni snovi.

13.3Izpi3 so praviloma ustni. Za vsak izpit je pripravljenih pet izpitnih kompletov več kot je kandidatov. Dijak ima do 30 minut časa za pripravo in največ 20 minut za odgovarjanje na izpitna vprašanja in predstavitev prak3čnih primerov.

- 6 -

 

 

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ZNANJA PRI PREDMETU IKT

13.4Izpitni komplet vsebuje vprašanja iz teorije informa3ke, primere uporabe operacijskega sistema in interneta, ter primere uporabe urejevalnika besedil.

13.5Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca neposredno po     ustnem izpitu. O oceni obves3 dijaka predsednik izpitne komisije.

13.6Kriteriji ocenjevanja so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, s katerimi        so dijaki seznanjeni 1. šolsko uro pouka.

13.7Pri izvajanju popravnih, dopolnilnih in predmetnih izpitov se uporablja veljavna   šolska zakonodaja

Kriteriji ocenjevanja veljajo od  1. 9. 2026 dalje.

Programska enota UMETNOST v 1., 2., in 3. letniku programa predšolska vzgoja, je sestavljena iz dveh vsebinskih sklopov: LIKOVNA UMETNOST (LIO-UME) in GLASBENE UMETNOSTI (GIO-UME)

LIKOVNA UMETNOST v 1., 2., in 3. letniku programa predšolska vzgoja

Vsebina:

1. Oblike ocenjevanja
2. Načini ocenjevanja
3. Predvideno število pridobljenih ocen
4. Minimalni standardi znanja in kriterij ocenjevanja
5. Načini popravljanja nezadostnih ocen in pridobitve ocen iz neocenjenih predmetov/modulov/vsebinskih sklopov
6. Oblikovanje končne ocene
7. Popravni, predmetni in dopolnilni izpiti

 

1. OBLIKE OCENJEVANJA

- ustno

- individualno

 

2. NAČINI OCENJEVANJA

- drugi načini ocenjevanja (izdelek, zagovor ob izdelku)

 

3. PREDVIDENO ŠTEVILO PRIDOBLJENIH OCEN

Predmet/ UMETNOST	Vsebinski sklop	Letnik	Kratica	Število ur	Število ocen / rok ocenjevanja	Popravni izpiti, predmetni izpiti, dopolnilni izpiti
UMETNOST	LIKOVNA UMETNOST	1. letnik	LIO-UM	52	Najmanj 2 oceni: izdelek zagovor ob izdelku (okt.-dec., feb.- maj)	Ustni zagovor ob izdelkih
	LIKOVNA UMETNOST	2. letnik	LIO-UM	52	Najmanj 2 oceni: izdelek zagovor ob izdelku (okt.-dec., feb.-m aj)	Ustni zagovor ob izdelkih
	LIKOVNA UMETNOST	3. letnik	LIO-UM	52	Najmanj 2 oceni: izdelek zagovor ob izdelku (okt.-dec., feb.-maj.)	Ustni zagovor ob izdelkih

 

Za dijake z dodeljenim statusom ali pedagoško pogodbo se sme prilagoditi oblika izdelka v skladu s pravilnikom. Pri vsebinskem sklopu LIKOVNA UMETNOST: vsaj ena ocena izdelka v prvem ocenjevalnem obdobju in vsaj ena ocena izdelka v drugem ocenjevalnem obdobju.

 

 

4. MINIMALNI STANDARDI ZNANJA IN KRITERIJ OCENJEVANJA

Z minimalnim standardom se definira stopnjo znanja, spretnosti, veščine ali kakovost dosežka, potrebnega za pozitivno oceno oz. za zadovoljivo sledenje pouku pri posameznem vsebinskem sklopu.

Preverjanje znanja:

- dijaki in učitelji skupaj ugotavljajo predznanje in napredovanje oz. doseganje učnih ciljev,

- prilagoditev za dijake s posebnimi potrebami.

 

1. letnik MINIMALNI STANDARDI / PRIČAKOVANI DOSEŽKI

Dijak/Dijakinja v 1. letniku doseže minimalni standard, če:

- izdela vse likovne naloge, vezane na predelano vsebino pri pouku, iz posameznih likovnih področij,

- našteje in pozna osnovne značilnosti posameznega likovnega področja. Našteje razloži nekatere tehnike posameznih likovnih področij,

- našteje in pozna osnovne značilnosti prvin likovnega izražanja,

- našteje motive v likovni umetnosti,

- našteje kompozicije v likovni umetnosti,

- našteje pomembnejše muzeje v Celju in v Ljubljani ter predstavi ogledano razstavo.

 

2. letnik MINIMALNI STANDARDI / PRIČAKOVANI DOSEŽKI

Dijak/Dijakinja v 2. letniku doseže minimalni standard, če:

K  vsem minimalnim standardom prvega letnika je dodano še:

- pozna pomen ustvarjalnosti pri predšolskem otroku,

- pozna didaktična načela pri edukaciji predšolskih otrok,

- pozna različne metode in oblike dela pri likovnem ustvarjanju predšolskih otrok.

 

3. letnik MINIMALNI STANDARDI / PRIČAKOVANI DOSEŽKI

Dijak/Dijakinja v 3. letniku doseže minimalni standard, če:

- izdela vse likovne naloge, vezane na predelano vsebino pri pouku,

- izdela idejni načrt za sceno, za kostume in atribute za pravljico,

- ustvari PLAKAT, ILUSTRACIJO in GLEDALIŠKI LIST za glasbeno plesno pravljice,

- pozna vsaj pet slovenskih ilustratorjev ali ilustratork, ustvari ilustracijo na temo šolske pravljice,

- pripravi primere: individualna, skupinska in skupna oblika dela,

- pripravi primere: metoda praktičnih izdelkov, demonstracije in prikazovanja,

- pripravi primera vsaj dveh medpredmetnih delavnic za predšolske otroke,

- našteje pomembnejše muzeje v Celju in v Ljubljani in predstavi ogledano razstavo.

 

5. NAČINI POPRAVLJANJA NEZADOSTNIH OCEN IN PRIDOBITVE OCEN IZ NEOCENJENIH PREDMETOV/MODULOV/VSEBINSKIH SKLOPOV

Dijaki popravljajo nezadostne ocene v dogovoru z učiteljem pri rednih urah. Neocenjeni dijaki se z učiteljem dogovorijo, kako bodo pridobili oceno. Dijak mora biti ob koncu ocenjevalnega obdobja pozitivno ocenjen iz obeh vsebinskih sklopov programske enote, če želi da je pri programski enoti pozitiven.

 

6. OBLIKOVANJE KONČNE OCENE

Končna ocena predmeta je oblikovana, ko je dijak pozitivno ocenjen pri obeh delih predmeta. Ker ju poučujeta dva profesorja, je med njima potreben dogovor. Vsak izmed obeh delov predstavlja 50 % delež pri oblikovanju končne ocene. Če je en del negativen, ga mora dijak popraviti. Dijak lahko zvišuje en del predmeta, če želi doseči boljšo končno oceno.

 

7. POPRAVNI, PREDMETNI IN DOPOLNILNI IZPITI

Če je dijak na koncu pouka pri predmetu nezadostno ocenjen oziroma je neocenjen, opravlja popravni oziroma dopolnilni izpit. Dijak opravlja popravni oz. dopolnilni izpit iz posameznih delov predmeta (glasba, likovna), pri katerem je ocenjen negativno oz. je neocenjen. Popravni oz. dopolnilni izpit poteka pri likovni umetnosti ustno z oddanimi izdelki, po kriterijih za ocenjevanje znanja, ki se uporabljajo pri rednem pouku. Končno oceno po opravljenem izpitu pri predmetu oziroma delu predmeta določi učitelj. Dijak mora doseči minimalne standarde, ki so zapisani v katalogu znanja in izvedbenem kurikulumu.

 

OCENJEVANJE  IZDELKA

Odlično (5)	Dijak − V celoti uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge. − V celoti upošteva navodila. − Samostojno rešuje likovno nalogo v okviru pouka in v dogovorjenem času. − Samostojno rešuje likovno problematiko in je ob tem natančen in dosleden, likovna dela pa izstopajo po kreativnosti in skladnosti vsebine in forme. − Je natančen, dosleden in kreativen pri  rešitvah. - Izdelek odda v dogovorjenem roku. -  Izdelek je estetsko oblikovan.
Prav dobro (4)	Dijak − Uresniči zastavljene učne cilje posa posamezne likovne naloge. − Upošteva navodila. − Z manjšim usmerjanjem rešuje in konča likovno nalogo v okviru pouka in v dogovorjenem času − Z manjšim vodenjem rešuje likovno problematiko in je ob tem natančen in dosleden. − Je natančen in dosleden pri rešitvah − Izdelek odda v dogovorjenem roku. -  Izdelek je estetsko oblikovan.
Dobro (3)	Dijak − Delno uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge. − Delno upošteva navodila. − Vodeno in usmerjeno izdeluje in konča likovno nalogo. − Vodeno rešuje likovno problematiko. − Pri rešitvah je nedosleden in nenatančen. − Izdelek odda v dogovorjenem roku. -  Izdelek je estetsko oblikovan.
Zadostno (2)	Dijak + − Sprejemljivo uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge − Delno upošteva navodila. − Vodeno, usmerjeno in s pogosto vzpodbudo rešuje likovno nalogo. − Likovne naloge v celoti ne konča. − Vodeno rešuje likovno problematiko. − Je nedosleden in nenatančen. − Izdelek odda v dogovorjenem roku. -  Izdelek je estetsko oblikovan.
Nezadostno (1)	− Učni ciljni posamezne likovne naloge niso uresničeni. − Ne upošteva navodil. − Izdelka ne konča. − Pri reševanju likovnih problematik je nedosleden in nenatančen. − Izdelka ne odda v dogovorjenem roku. - Izdelek ni estetsko oblikovan.

 

OCENJEVANJE USTNEGA ZAGOVORA OB LIKOVNIH IZDELKIH

Likovne naloge (izdelki) dijakov so vir informacij o dejanskem znanju in kreativnosti dijakov, o tem, koliko se zavedajo teoretskih likovni problemov in o njihovi praktični rabi. Ocena se oblikuje stopenjsko glede na kriterije s katerimi so dijaki seznanjeni pred  izvajanjem likovne naloge.

Ustno ocenjevanje poteka kot oblika pogovora na določene učne vsebine oz. kot zagovor likovnega izdelka. Ustno ocenjevanje je lahko napovedano ali nenapovedano.

 

Odlično (5)	Dijak suvereno odgovarja na vprašanja, govori samostojno, samostojno reši tudi podano nalogo. Definicije jasno izrazi in jih podpre z argumenti.
Prav dobro (4)	Dijak odgovori na vprašanje in rešuje podane naloge z malo napakami, dokaj samostojno. Poznavanje učne teme je dokaj dobro in jasno.
Dobro (3)	Dijak odgovori na vprašanje in rešuje podane naloge s pomočjo učitelja, opazne so večje napake, s težavo odgovori na vprašanje.
Zadostno (2)	Dijak pomanjkljivo odgovori na vprašanje in pomanjkljivo rešuje podano nalogo ker je njegovo poznavanje učne teme pomanjkljivo.  Zanaša se na učiteljeve spodbude.
Nezadostno (1)	Dijak ne zna odgovoriti na vprašanje in ne rešuje podane naloge niti s pomočjo učitelja ali pa vprašanja oziroma podane naloge sploh ne razume.

 

KRITERIJI  OCENJEVANJA ZNANJA PRI PREDMETU UMETNOST- GLASBA – GIO

CILJI OCENJEVANJA ZNANJA

Po preverjanju in utrjevanju učne snovi se znanje preverja ustno, pisno, praktično.

Ustno in praktično preverjanje znanja se vrednoti z  ocenami od 1 do 5. Dijak odgovarja na najmanj tri različna vprašanja in za to dobi oceno. Dijaki so pred tem seznanjeni z obsegom učne snovi in z začetkom ustnega preverjanja.

 

Število pisnih preverjanj znanja se sklada z učnim načrtom po zaključnih temah in se vrednoti z ocenami od 1 do 5.

Pisni preizkusi se v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih in strokovnih šolah napovejo ob začetku ocenjevalnega obdobja.

 

PREVERJAMO IN OCENJUJEMO

• ustne odgovore (glasbena teorija, glasbena zgodovina, glasbeno oblikoslovje, metodika predšolske glasbene vzgoje),
• kontrolne naloge, teste, slušne teste (glasbena teorija, glasbena zgodovina, glasbeno oblikoslovje, metodika predšolske glasbene vzgoje),
• metodične nastope in dirigiranje.

 

ELEMENTI IN KRITERIJI OCENJEVANJA

• znanje in razumevanje,
• analiza, sinteza in interpretacija,
• uporaba znanj.

 

 

NAČIN OBLIKOVANJA KONČNE OCENE

• vse ocene so enakovredne, temeljna znanja so predmet ocenjevanja skozi vse šolsko leto,
• vse ocene iz petja in igranja na inštrumente so enakovredne pisnim ocenam,
• za pozitivno oceno morajo biti vsa ocenjevalna obdobja ocenjena pozitivno,
• končna ocena je povprečje vseh ocen iz ocenjevalnih obdobjih.

 

KRITERIJI PISNEGA PREVERJANJA

ocene	odlično (5)	prav dobro (4)	dobro (3)	zadostno (2)	nezadostno (1)
Uspešno opravljene naloge v %	90–100	75–89	60–74	50–59	0–49

 

KRITERIJ USTNEGA PREVERJANJA ZNANJA

	Poznavanje in razumevanje pojmov	Interpretacija	Uporaba primerov
odlično (5)	§  dijak ima vpogled v vse pojme, ki jih smiselno, pravilno in jasno uporablja	§  govori jasno in povezano §  izkazuje analitično razmišljanje in sposobnost sinteze	§  primeri so ustrezni in prepričljivi, morda celo izvirni
prav dobro (4)	§   dijak ima vpogled v večino pojmov, ki jih primerno predstavi	§  govori jasno in povezano, vendar se izogiba analitičnemu razmišljanju	§  primeri so ustrezni
dobro (3)	§  dijak ima predstavo o bistvenih povezavah med pojmi, vendar dela napake	§  govori jasno in povezano, vendar so zaključki le deloma oblikovani na osnovi predstavljenih podatkov	§  primeri so šibki in pomanjkljivi
zadostno (2)	§  dijak ima pomanjkljivo poznavanje osnovnih pojmov	§  govori nepovezano, vsebina je predstavljena brez razumevanja	§  primeri so deloma neustrezni ali jih ni
nezadostno (1)	§  dijak ima zelo pomanjkljivo ali napačno poznavanje osnovnih pojmov	§  govori zmedeno, nejasno, nepovezano	§  primeri so neustrezni ali jih sploh ni

 

Programska enota USTVARJALNO IZRAŽANJE v 1., 2., 3. in 4. letniku programa predšolska vzgoja, je sestavljena iz treh vsebinskih sklopov: LIKOVNO USTVARJALNO IZRAŽANJE (LIO-USI), GLASBENO USTVARJALNO IZRAŽANJE (GIO-USI) in PLESNO USTVARJALNO IZRAŽANJE (GIO-USI).

LIKOVNO USTVARJALNO IZRAŽANJE v 1., 2., 3. in 4. letniku programa predšolska vzgoja

Vsebina:

1. Oblike ocenjevanja
2. Načini ocenjevanja
3. Predvideno število pridobljenih ocen
4. Minimalni standardi znanja in kriterij ocenjevanja
5. Načini popravljanja nezadostnih ocen in pridobitve ocen iz neocenjenih predmetov/modulov/vsebinskih sklopov
6. Oblikovanje končne ocene
7. Popravni, predmetni in dopolnilni izpiti

 

1. OBLIKE OCENJEVANJA

- ustno

- individualno, skupinsko

 

2. NAČINI OCENJEVANJA

- drugi načini ocenjevanja (izdelek, zagovor ob izdelku)

 

3. PREDVIDENO ŠTEVILO PRIDOBLJENIH OCEN

Predmet/ USTVARJALNO IZRAŽANJE	Vsebinski sklop	Letnik	Kratica	Št. ur	Število ocen / rok ocenjevanja	Popravni izpiti, predmetni izpiti, dopolnilni izpiti
USTVARJALNO IZRAŽANJE	LIKOVNO USTVARJALNO IZRAŽANJE	1. letnik	LIO-USI	31	Najmanj 2 oceni: izdelek zagovor ob izdelku (okt.-dec., feb.-maj)	Ustni zagovor ob izdelkih
	LIKOVNO USTVARJALNO IZRAŽANJE	2. letnik	LIO-USI	31	Najmanj 2 oceni: izdelek zagovor ob izdelku (okt.-dec., feb.-maj)	Ustni zagovor ob izdelkih
	LIKOVNO USTVARJALNO IZRAŽANJE	3. letnik	LIO-USI	31	Ustni zagovor ob izdelkih, skupinska izvedba scene za predstavo, skupinska izvedba didaktične igre	Ustni zagovor ob izdelkih, skupinska izvedba scene za predstavo, skupinska izvedba didaktične igre
	LIKOVNO USTVARJALNO IZRAŽANJE	4. letnik	LIO-USI	31	Najmanj 2 oceni: izdelek zagovor ob izdelku, ustno (okt.-dec., feb.-april)	Ustni zagovor ob izdelkih

 

Za dijake z dodeljenim statusom ali pedagoško pogodbo se sme prilagoditi oblika izdelka v skladu s pravilnikom. Pri vsebinskem sklopu USTVARJALNO IZRAŽANJE: vsaj ena ocena izdelka v prvem ocenjevalnem obdobju in vsaj ena ocena izdelka v drugem ocenjevalnem obdobju.

 

4. MINIMALNI STANDARDI ZNANJA IN KRITERIJ OCENJEVANJA

Z minimalnim standardom se definira stopnjo znanja, spretnosti, veščine ali kakovost dosežka, potrebnega za pozitivno oceno oz. za zadovoljivo sledenje pouku pri posameznem vsebinskem sklopu.

Preverjanje znanja:

- dijaki in učitelji skupaj ugotavljajo predznanje in napredovanje oz. doseganje učnih ciljev,

- prilagoditev za dijake s posebnimi potrebami.

 

1. letnik, MINIMALNI STANDARDI / PRIČAKOVANI DOSEŽKI

Dijak v 1. letniku doseže minimalni standard, če:

- upodobi in animira PRSTNO LUTKO,

- upodobi LUTKO NA PALICI,

- upodobi SENČNO LUTKO,

- upodobi MAKETO - GLEDALIŠČE.

 

 

2. letnik, MINIMALNI STANDARDI / PRIČAKOVANI DOSEŽKI

Dijak v 2. letniku doseže minimalni standard, če:

- upodobi in animira ROČNO LUTKO, KI GOVORI IN PRIME

- upodobi in animira MIMIČNO LUTKO,

- upodobi in animira MARIONETO.

 

3. letnik, MINIMALNI STANDARDI / PRIČAKOVANI DOSEŽKI

Dijak v 3. letniku doseže minimalni standard, če:

- izdela atribute za pravljico,

- izdela in predstavi načrt vsaj dveh likovnih dejavnosti v okviru didaktičnih iger z upoštevanjem med področnih povezav.

 

4. letnik, MINIMALNI STANDARDI / PRIČAKOVANI DOSEŽKI

Dijak v 4. letniku doseže minimalni standard, če:

- razloži pomen likovne dejavnosti in umetnosti za celovit in uravnotežen razvoj in duševno zdravje otrok,

- razume kriterije vrednotenja otroških likovnih del,

- na podlagi umetnin 19. ali 20 stoletja načrtuje likovno dejavnost s predšolskimi otroki,

- opiše koncept kamišibaja, ga upodobi in izvede kamišibaj predstvo,

- pripravi ppt predstavitev treh obveznih nastopov v vrtcu in ga predstavi.

- opiše kako  vključiti umetnine v načrtovanje likovnih dejavnosti

 

5. NAČINI POPRAVLJANJA NEZADOSTNIH OCEN IN PRIDOBITVE OCEN IZ NEOCENJENIH PREDMETOV/MODULOV/VSEBINSKIH SKLOPOV

Dijaki popravljajo nezadostne ocene v dogovoru z učiteljem pri rednih urah. Neocenjeni dijaki se z učiteljem dogovorijo, kako bodo pridobili oceno. Dijak mora biti ob koncu ocenjevalnega obdobja pozitivno ocenjen iz treh vsebinskih sklopov programske enote, če želi da je pri programski enoti pozitiven.

 

6. OBLIKOVANJE KONČNE OCENE

Končna ocena predmeta je oblikovana, ko je dijak pozitivno ocenjen pri treh delih predmeta. Ker ju poučujejo trije profesorji, je med njimi potreben dogovor. Vsak izmed obeh delov predstavlja 33.3 % delež pri oblikovanju končne ocene. Če je en del negativen, ga mora dijak popraviti. Dijak lahko zvišuje en del predmeta, če želi doseči boljšo končno oceno.

 

 

 

7. POPRAVNI, PREDMETNI IN DOPOLNILNI IZPITI

Če je dijak na koncu pouka pri predmetu nezadostno ocenjen oziroma je neocenjen, opravlja popravni oziroma dopolnilni izpit. Dijak opravlja popravni oz. dopolnilni izpit iz posameznih delov predmeta (glasba, likovna, ples), pri katerem je ocenjen negativno oz. je neocenjen. Popravni oz. dopolnilni izpit poteka pri likovni umetnosti ustno z oddanimi izdelki, po kriterijih za ocenjevanje znanja, ki se uporabljajo pri rednem pouku. Končno oceno po opravljenem izpitu pri predmetu oziroma delu predmeta določi učitelj. Dijak mora doseči minimalne standarde, ki so zapisani v katalogu znanja in izvedbenem kurikulumu.

 

OCENJEVANJE  IZDELKA

Odlično (5)	Dijak − V celoti uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge. − V celoti upošteva navodila. − Samostojno rešuje likovno nalogo v okviru pouka in v dogovorjenem času. − Samostojno rešuje likovno problematiko in je ob tem natančen in dosleden, likovna dela pa izstopajo po kreativnosti in skladnosti vsebine in forme. − Je natančen, dosleden in kreativen pri  rešitvah. - Izdelek odda v dogovorjenem roku. -  Izdelek je estetsko oblikovan.
Prav dobro (4)	Dijak − Uresniči zastavljene učne cilje posa posamezne likovne naloge. − Upošteva navodila. − Z manjšim usmerjanjem rešuje in konča likovno nalogo v okviru pouka in v dogovorjenem času − Z manjšim vodenjem rešuje likovno problematiko in je ob tem natančen in dosleden. − Je natančen in dosleden pri rešitvah − Izdelek odda v dogovorjenem roku. -  Izdelek je estetsko oblikovan.
Dobro (3)	Dijak − Delno uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge. − Delno upošteva navodila. − Vodeno in usmerjeno izdeluje in konča likovno nalogo. − Vodeno rešuje likovno problematiko. − Pri rešitvah je nedosleden in nenatančen. − Izdelek odda v dogovorjenem roku. -  Izdelek je estetsko oblikovan.
Zadostno (2)	Dijak − Sprejemljivo uresniči zastavljene učne cilje posamezne likovne naloge − Delno upošteva navodila. − Vodeno, usmerjeno in s pogosto vzpodbudo rešuje likovno nalogo. − Likovne naloge v celoti ne konča. − Vodeno rešuje likovno problematiko. − Je nedosleden in nenatančen. − Izdelek odda v dogovorjenem roku. -  Izdelek je estetsko oblikovan.
Nezadostno (1)	− Učni ciljni posamezne likovne naloge niso uresničeni. − Ne upošteva navodil. − Izdelka ne konča. − Pri reševanju likovnih problematik je nedosleden in nenatančen. − Izdelka ne odda v dogovorjenem roku. - Izdelek ni estetsko oblikovan.

 

 

 

OCENJEVANJE USTNEGA ZAGOVORA OB LIKOVNIH IZDELKIH

Likovne naloge (izdelki) dijakov so vir informacij o dejanskem znanju in kreativnosti dijakov, o tem, koliko se zavedajo teoretskih likovni problemov in o njihovi praktični rabi. Ocena se oblikuje stopenjsko glede na kriterije s katerimi so dijaki seznanjeni pred  izvajanjem likovne naloge.

Ustno ocenjevanje poteka kot oblika pogovora na določene učne vsebine oz. kot zagovor likovnega izdelka. Ustno ocenjevanje je lahko napovedano ali nenapovedano.

 

Odlično (5)	Dijak suvereno odgovarja na vprašanja, govori samostojno, samostojno reši tudi podano nalogo. Definicije jasno izrazi in jih podpre z argumenti.
Prav dobro (4)	Dijak odgovori na vprašanje in rešuje podane naloge z malo napakami, dokaj samostojno. Poznavanje učne teme je dokaj dobro in jasno.
Dobro (3)	Dijak odgovori na vprašanje in rešuje podane naloge s pomočjo učitelja, opazne so večje napake, s težavo odgovori na vprašanje.
Zadostno (2)	Dijak pomanjkljivo odgovori na vprašanje in pomanjkljivo rešuje podano nalogo ker je njegovo poznavanje učne teme pomanjkljivo.  Zanaša se na učiteljeve spodbude.
Nezadostno (1)	Dijak ne zna odgovoriti na vprašanje in ne rešuje podane naloge niti s pomočjo učitelja ali pa vprašanja oziroma podane naloge sploh ne razume.

 

 

OCENJEVANJE  SKUPINSKEGA DELA

– SKUPINSKA IZVEDBA  SCENE, ATRIBUTOV ZA PREDSTAVO

– SKUPINSKA IZVEDBA DIDAKTIČNE IGRE

 

ŠTEVILO TOČK	0-1 TOČKA	2-3 TOČKE	4-5 TOČK
SODELOVANJE	Dijak ne sodeluje s skupino, v katero je bil dodeljen. Ne prispeva svojih idej, je neaktiven pri izvedbi.	Dijak delno sodeluje s skupino, v katero je bil dodeljen. Delno prispeva svoje ideje, je občasno aktiven pri izvedbi.	Dijak zelo sodeluje s skupino v katero je bil dodeljen. Prispeva odlične ideje in je zelo aktiven pri izvedbi
IZVEDBA	Dijak sodeluje pri izvedbi, a ne upošteva navodil.	Dijak delno sodeluje pri izvedbi. Navodila upošteva delno.	Dijak aktivno sodeluje pri izvedbi in upošteva vsa navodila.
TEHNIČNA DOVRŠENOST	Dijakovo izvajanje je tehnično zelo pomanjkljivo.	Dijakovo izvajanje ima manjše/večje tehnične pomanjkljivosti.	Dijakovo izvajanje je tehnično skoraj popolno.
UČITELJEVA POMOČ	Dijak ni sposoben (ustrezno) uporabiti učiteljevega nasveta.	Dijak pogosto sodeluje z učiteljem in je (delno) sposoben upoštevati njegove nasvete.	Dijak sodeluje z učiteljem in zelo uspešno uporablja njegove nasvete. Dijak je pri delu povsem samostojen.

 

Ocenjevalna lestvica za ocenjevanje SKUPINSKEGA DELA:

OCENA	%
Nezadostno (1)	0−49
Zadostno (2)	50−64
Dobro (3)	65−79
Prav dobro (4)	80−89
Odlično (5)	90-100

 

KRITERIJ OCENJEVANJA PRI PREDMETI USTVARJALNO IZRAŽANJE – GLASBA,

1. LETNIK

 

Praktični nastop iz instrumenta zvončki:

Dijak dobi najmanj dve oceni v šolskem letu iz igranja  skladb, otroških in ljudskih pesmi, po izboru profesorja.

 

Odl(5):dijak/inja odlično pozna in obvlada tehniko igranja na zvončke/flavto ter izvaja pesmi intonančno, ritmično, melodično, brezhibno z doživeto interpretacijo, pri čemer pozna in upošteva vse interpretacijske elemente in je pri izvajanju samostojen, ter kritičen.

 

Pd(4):dijak/inja dobro pozna in obvlada tehniko igranja na zvončke/flavto ter izvaja pesmi intonančno, ritmično, melodično, dobro z dokaj doživeto interpretacijo, pri čemer pozna in upošteva vse interpretacijske elemente in je pri izvajanju samostojen, ter kritičen.

 

Db(3):dijak/inja dokaj dobro pozna in obvlada tehniko igranja na zvončke/flavto ter izvaja pesmi intonančno, ritmično, melodično, dobro z dokaj doživeto interpretacijo, pri čemer pozna in delno upošteva vse interpretacijske elemente smiselno, ne pa poglobljeno.

 

Zd(2):dijak/inja slabše pozna in obvlada tehniko igranja na zvončke/flavto ter izvaja pesmi intonančno, ritmično, melodično površno, z dokaj nedoživeto interpretacijo in le delno upošteva vse interpretacijske elemente.

 

Nzd(1): dijakinja zelo slabo ali sploh ne obvlada tehnike igranja na zvončke/flavto, skladbe izvaja intonančno, ritmično, melodično napačno, interpretacija je zelo  pomanjkljiva, nedoživeta ,sodelovanje in znanje je minimalno.

 

KRITERIJ OCENJEVANJA PRI PREDMETI USTVARJALNO IZRAŽANJE – GLASBA,

2. LETNIK

 

Praktični nastop iz instrumenta blok flavta:

Dijak dobi najmanj dve oceni v šolskem letu iz igranja  skladb, otroških in ljudskih pesmi, po izboru profesorja.

 

Odl(5):dijak/inja odlično pozna in obvlada tehniko igranja na zvončke/flavto ter izvaja pesmi intonančno, ritmično, melodično, brezhibno z doživeto interpretacijo, pri čemer pozna in upošteva vse interpretacijske elemente in je pri izvajanju samostojen, ter kritičen. 

 

Pd(4):dijak/inja dobro pozna in obvlada tehniko igranja na zvončke/flavto ter izvaja pesmi intonančno, ritmično, melodično, dobro z dokaj doživeto interpretacijo, pri čemer pozna in upošteva vse interpretacijske elemente in je pri izvajanju samostojen, ter kritičen. 

 

Db(3):dijak/inja dokaj dobro pozna in obvlada tehniko igranja na zvončke/flavto ter izvaja pesmi intonančno, ritmično, melodično, dobro z dokaj doživeto interpretacijo, pri čemer pozna in delno upošteva vse interpretacijske elemente smiselno, ne pa poglobljeno.

 

Zd(2):dijak/inja slabše pozna in obvlada tehniko igranja na zvončke/flavto ter izvaja pesmi intonančno, ritmično, melodično površno, z dokaj nedoživeto interpretacijo in le delno upošteva vse interpretacijske elemente.

 

 Nzd(1): dijakinja zelo slabo ali sploh ne obvlada tehnike igranja na zvončke/flavto, skladbe izvaja intonančno, ritmično, melodično napačno, interpretacija je zelo  pomanjkljiva, nedoživeta ,sodelovanje in znanje je minimalno.

 

KRITERIJI OCENJEVANJA GLASBENE PRAVLJICE (3. letnik)

Dijak dobi najmanj eno oceno iz ustvarjanja in izvajanja glasbene pravljice.

Odl (5): Dijak-inja je glasbeno/ustvarjalno izrazil-a svoja glasbena doživetja in predstave. Samostojno je pristopil-a k procesu ustvarjanja. Ustvaril-a in uporabil-a je glasbeni zapis in ustvaril-a končni glasbeni dosežek. V petje/igranje na glasbila je smiselno vključil-a elemente interpretacije in jih upošteval-a.  Dijak-inja je pri delu izkazal-a osebno angažiranost, zanimanje in motiviranost za glasbo ter glasbeno izražanje/proces ustvarjanja glasbene pravljice. V učnem procesu je prevzel-a iniciativo, pokazal-a radovednost, interes, pripravljenost soočiti se z novimi izzivi in zavzetost. Sošolce je vzpodbujal-a k sodelovanju in se trudil-a ustvariti pozitivno delovno okolje. Pokazal-a je pozitiven odnos do glasbene pravljice in vseh, ki jo soustvarjajo.

 

Pdb (4): Dijak-inja je glasbeno/ustvarjalno izrazil-a svojo idejo in temo. Sledil-a je procesu ustvarjanja. Uporabil-a je glasbeni zapis in ustavrila končni dosežek. V petje/igranje na glasbila je vključil-a elemente interpretacije in jih večinoma upošteval-a. Dijak-inja je pri delu izkazal-a osebno angažiranost in motiviranost za glasbo ter glasbeno izražanje. Sodeloval-a je v različnih oblikah glasbenega udejstvovanja in pokazal-a pozitiven odnos do glasbene pravljice.

 

Db (3): Dijak-inja je glasbeno/ustvarjalno izrazil-a svoje zamisli. Sledil-a je procesu ustvarjanja. Pri izvajanju/poslušanju/ustvarjanju je uporabil-a glasbeni zapis. Dijak-inja je pri delu pokazal-a zanimanje in motiviranost za glasbo ter glasbeno izražanje. Sodeloval-a je pri glasbenih dejavnostih in sprejel-a glasbeno pravljico.

 

Zd (2): Dijak-inja se je glasbeno/ustvarjalno izrazil-a, vendar je bilo njegovo/njeno izražanje nejasno. Dijak-inja je pevsko in/ali instrumentalno vsebino izvedel-a, (po)ustvarila skladno z individualnimi sposobnostmi ter spretnostmi. Dijak-inja je pri delu pokazal-a nekaj zanimanja za glasbene dejavnosti. Do glasbene pravljice je bil-a zadržan-a.

 

Nzd (1): Dijak-inja ni dosegel-a nobenega izmed zgoraj navedenih opisov.

 

KRITERIJI OCENJEVANJA DIRIGIRANJA (3. letnik)

Dijak-inja dobi najmanj eno oceno iz dirigiranja.

Odl(5): Dijak/inja odlično pozna in obvlada tehniko dirigiranja v različnih taktovskih načinih. Dirigira brezhibno, z doživeto interpretacijo. Pozna in brezhibno uporablja znake za nakazovanje dinamike. Nima nikakršnih težav s koordinacijo leve in desne roke.  Pri dirigiranju je samostojen-a in kritičen-a.

 

Pd(4): Dijak/inja dobro pozna in obvlada tehniko dirigiranja v različnih taktovskih načinih. Dirigira tekoče, z doživeto interpretacijo. Pozna in dobro uporablja znake za nakazovanje dinamike. S koordinacijo leve in desne roke nima velikih težav.  Pri dirigiranju je samostojen-a.

 

Db(3): Dijak/inja dokaj dobro pozna in obvlada tehniko dirigiranja v različnih taktovskih načinih. Dirigira dokaj tekoče, s precej nedoživeto interpretacijo. Pozna in delno upošteva znake za nakazovanje dinamike. Ima težave s koordinacijo leve in desne roke. Pri dirigiranju mu/ji primanjkuje samostojnosti.

 

Zd(2): Dijak/inja slabše pozna in obvlada tehniko dirigiranja v različnih taktovskih načinih. Interpretaciji se skoraj ne posveča. Slabo pozna in upošteva znake za nakazovanje dinamike. Veliko ima težav s koordinacijo leve in desne roke.

 

Nzd(1): Dijak-inja ni dosegel-a nobenega izmed zgoraj navedenih opisov.

 

KRITERIJ OCENJEVANJA PRI PREDMETU UMETNOSTNO IZRAŽANJE – GLASBA,

4. LETNIK

 

Dijak-inja dobi štiri ocene v šolskem letu.

Odl(5):

Dijak/inja odlično pozna kurikulum za glasbeno vzgojo v vrtcu. Teoretično znanje zelo dobro nadgrajuje s praktičnim. Njegov/njen izdelek (otroška pesem s partituro) je narejen v skladu z vsemi glasbenimi zakonitostmi. Zelo dobro pozna glasbene sposobnosti predšolskega otroka. Odlično pozna metode in oblike dela pri glasbeni vzgoji v vrtcu in jih tudi spretno uporablja. Pridobljeno znanje zna odlično povezati in uporabiti v konkretnih situacijah.

 

Pd(4):

Dijak/inja dobro pozna kurikulum za glasbeno vzgojo v vrtcu. Teoretično znanje uspešno nadgrajuje s praktičnim. Njegov/njen izdelek (otroška pesem s partituro) je narejen v skladu z glasbenimi zakonitostmi. Dobro pozna glasbene sposobnosti predšolskega otroka. Pozna metode in oblike dela pri glasbeni vzgoji v vrtcu in jih uporablja. Pridobljeno znanje zna povezati in uporabiti v konkretnih situacijah.

 

 

Db(3):

Dijak/inja pozna kurikulum za glasbeno vzgojo v vrtcu. Trudi se s povezovanjem teoretičnega in praktičnega znanja. Njegov/njen izdelek (otroška pesem s partituro) vsebuje napake. Pozna glasbene sposobnosti predšolskega otroka. Pozna metode in oblike dela pri glasbeni vzgoji v vrtcu in jih delno uporablja. Pridobljeno znanje slabo povezuje in uporablja v konkretnih situacijah.

 

 

Zd(2):

Dijak/inja slabše pozna kurikulum za glasbeno vzgojo v vrtcu. Teoretično znanje težko nadgrajuje s praktičnim. V njegovem/njenem izdelku (otroški pesmi s partituro) je veliko napak. Slabo pozna glasbene sposobnosti predšolskega otroka. Slabo pozna metode in oblike dela pri glasbeni vzgoji v vrtcu in jih redko uporablja. Pridobljeno znanje slabo povezuje in ga ne uporablja v konkretnih situacijah.

 

 

Nzd(1):

Dijak-inja ni dosegel-a nobenega izmed zgoraj navedenih opisov.

 

Dijaki so s kriteriji in načini ocenjevanja seznanjeni na začetku šolskega leta.

Ocenjevanje pri predmetu je teoretično, praktično in ustno. Ocenjuje se znanje, razumevanje in povezovanje gibalnih elementov v celoto. Pri predmetu se ocenjuje najmanj enkrat v ocenjevalnem obdobju, dijak/inja pa lahko ima največ tri ocene.

Pri zaključevanju ocen se upoštevajo vse ocene. Če dijaka/inje ni mogoče oceniti (odsotnost, izogibanje, odklanjanje ocenjevanja), ali negativnih ocen ni popravil/a, je dijak/inja ob koncu ocenjevalnega obdobja neocenjen/a.

V PRIMERU DELA NA DALJAVO JE V OCENJEVALNEM OBDOBJU DOVOLJ ENA POZITIVNA OCENA.

 

1. letnik

OPISNIKI – gibalni motivi
5	4	3	2	1
Dijak/inja predstavi teoretično in praktično vse gibalne motive. Poveže vse gibalne motive v celoto samostojno in brez napak.	Dijak/inja predstavi teoretično in praktično gibalne motive. Poveže del gibalnih motivov v celoto z manjšimi napakami.	Dijak/inja predstavi teoretično in praktično lege in sede. Poveže te gibalne motive v celoto.	Dijak/inja pozna gibalne motive, jih našteje, vendar jih ne zna povezati.	Dijak/inja ne opravi minimalnih zahtev, ne pozna gibalnih motivov.

 

OPISNIKI - rajalne igre, otroški plesi (2 OCENI)
5	4	3	2	1
Dijak/inja zapleše vse plese samostojno, brez napak. Gibanje je usklajeno z glasbo.	Dijak/inja zapleše plese samostojno, z manjšimi napakami. Gibanje je delno usklajeno z glasbo.	Dijak/inja zapleše 2 plesa samostojno, a z večjimi napakami. Gibanje ni usklajeno z glasbo.	Dijak/inja zapleše ples z večjimi napakami na mestu in brez glasbene spremljave.	Dijak/inja ne opravi minimalnih zahtev – nobenega plesa ne zna predstaviti in zaplesati.

 

 

2. letnik

OPISNIKI – osnovna plesna tehnika in prazgodovinski ples
5	4	3	2	1
Dijak/inja predstavi teoretično in praktično vse korake osnovne plesne tehnike. Poveže vse korake v ples na določeno temo samostojno in brez napak.	Dijak/inja predstavi teoretično in praktično večino korakov. Poveže del korakov v ples z manjšimi napakami.	Dijak/inja predstavi teoretično in praktično drobljenja ter tipajoča koraka. Delno poveže korake v ples.	Dijak/inja pozna korake, jih našteje,  demonstrira drobljenja, v skupini plesno ne sodeluje.	Dijak/inja ne opravi minimalnih zahtev, ne pozna korakov osnovne plesne tehnike in ne sodeluje v skupini.

 

OPISNIKI - otroški plesi
5	4	3	2	1
Dijak/inja zapleše vse plese samostojno, brez napak. Gibanje je usklajeno z glasbo.	Dijak/inja zapleše plese samostojno, z manjšimi napakami. Gibanje je delno usklajeno z glasbo.	Dijak/inja zapleše naučena plesa samostojno, vendar z večjimi napakami. Gibanje ni usklajeno z glasbo.	Dijak/inja zapleše ples z večjimi napakami na mestu in brez glasbene spremljave.	Dijak/inja ne opravi minimalnih zahtev – nobenega plesa ne zna predstaviti in zaplesati.

 

3. letnik

OPISNIKI – ples v pravljici
5	4	3	2	1
Dijak/inja sodeluje pri sestavljanju koreografij za vse plese in jih odpleše brezhibno.	Dijak/inja sodeluje pri sestavljanju koreografij, plese odpleše z manjšimi napakami.	Dijak/inja sodeluje pri večini sestavljanja koreografij, odpleše pa jih z večjimi napakami..	Dijak/inja sodeluje le pri sestavljanju koreografij, ampak zaplesati jih ne zna.	Dijak/inja ne opravi minimalnih zahtev, se ne vključuje v nastajanje plesov in jih ne zna zaplesati..

 

OPISNIKI – didaktične igre
5	4	3	2	1
Dijak/inja sodeluje pri gibalnem ponazarjanju, vse odpleše brez napak.	Dijak/inja sodeluje pri gibalnem ponazarjanju, odpleše pa z manjšimi napakami.	Dijak/inja sodeluje pri gibalnem ponazarjanju, pleše z večjimi napakami.	Dijak/inja sodeluje pri sestavljanju in pripravi iger, ostalega pa ne zna	Dijak/inja ne opravi minimalnih zahtev – ne sodeluje in ne zna plesati.

 

4. letnik

OPISNIKI – rajalne igre in izštevanke
5	4	3	2	1
Dijak/inja sestavi in predstavi potek rajalnih iger in izštevank brez napak.	Dijak/inja sestavi in predstavi potek rajalnih iger in izštevank z manjšimi napakami.	Dijak/inja sestavi in predstavi potek rajalnih iger in izštevank z večjimi napakami, pri predstavitvi ni samostojen/na.	Dijak/inja sestavi potek rajalnih iger in izštevank, vendar ne zna predstaviti sestavljenih plesov.	Dijak/inja ne opravi minimalnih zahtev – ne pripravi nobene rajalne igre.

 

OPISNIKI – avtorski solo ples
5	4	3	2	1
Dijak/inja zapleše ples samostojno na besedilo, brez napak. Gibanje je usklajeno z glasbo.	Dijak/inja zapleše ples samostojno, delno na besedilo, z manjšimi napakami. Gibanje je delno usklajeno z glasbo.	Dijak/inja zapleše ples z večjimi napakami in ne v skladu z besedilom. Gibanje ni usklajeno z glasbo.	Dijak/inja zapleše ples z večjimi napakami na mestu, neusklajeno z besedilom ali brez glasbene spremljave.	Dijak/inja ne opravi minimalnih zahtev – nima sestavljenega plesa in ga ne zna predstaviti in zaplesati.

 

	Letnik	zadostno (2)	dobro (3)	prav dobro (4)	odlično (5)
Lestvice	1.	Dur. lest. z # posebej čez 1 oktavo vključno z A durom	Dur. lest. posebej čez 1 okt. E, F IN B dur	Dur. lest. Posebej  Es  in AS posebej čez 1 okt. in skupaj C, G	Dur. lest. z  skupaj čez 1 okt. vključno z E durom
	1.	Obrati D 5/3 lestvic  posebej	Obrati D 5/3 lest. posebej	Obrati D 5/3 lest. posebej in  skupaj	Obrati D 5/3 lest.  skupaj
Zač. za klavir (E. Kvartič)	1.	Do 25. vaje.	Do 29. vaje.	Do 33. vaje.	Do 37. vaje.
70 skladbic	1.	4 skladbic.	6 skladbic.	8 skladbic.	10 skladbic.
za klavir
(M. Nograšek)	1.	/	/	/	/

 

*opomba: Glede na oceno učitelja o predhodnem znanju igranja klavirja dijaka, učitelj določi individualen program. Kriteriji ocenjevanja: 7 skladb – odl, 6 skladb – pdb, 5 skladb – db, 4 skladb - zd.

1. Kvartič: Začetnica: 3, 35, 39, 49, 59, 65, 71, 73, 76, 77, 80, 85 se izpustijo.
2. Nogaršek: 70 skladbic za klavir: 3, 11, 16, 18, 21, 22, 23 se izpustijo.

Dijak pridobi pri klavirju dve oceni v vsakem ocenjevalnem obdobju.

Dijaki morajo imeti pri pouku ustrezno kratko pristrižene nohte, v nasprotnem primeru ne more aktivno sodelovati pri pouku.

 

	Letnik	zadostno (2)	dobro (3)	prav dobro (4)	odlično (5)
(do štirih	2.	Dur. lest.z z višaji  posamezno E, F, B, Es in As ter a, e in h mol  čez 1 oktavo.	Dur. lest. skupaj z viš. In nižaji ter  a mol. lest. posebej čez 1 okt.	Skupaj dur  skupaj D, A, E, F, B, Es in AS ter a, e in h mol posebej	Skupaj dur. F, B, Es in AS ter a, e, h, fis, cis, d, g, c, in f mol. lest. posamezno
predznakov)	3.	Dur. lest. z # posebej čez 2 oktavi. do 5. predznakov	Dur. lest. z ь posebej čez 2 okt. do 5. predznakov	Mol. lest. z # skupaj čez 2 okt. do 5. predznakov	Mol. lest. z  ь skupaj čez 2 okt. do 5. predznakov
	4.	Dur. lest. z # s proti postopom čez 2 oktavi. C; G; D;	Dur. lest. z ь s proti post. čez 2 okt. F;B;ES,	Mol. lest. z # kombinirano čez 2 okt.a,e,h	Mol. lest. z ь kombinirano čez 2 okt.d,g,c
Akordi	2.	Obrati M 5/3 lestvic z #, posebej	Obrati M 5/3 lest. z ь, posebej	Obrati M 5/3 lest. z #, skupaj	Obrati M 5/3 lest. z ь, skupaj
	3.	Obrati D 5/3 lestvic z #, skupaj čez 2 oktavi	Obrati D 5/3 lest. z ь, skupaj čez 2 okt.	Obrati M 5/3 lest. z #, skupaj čez 2 okt. + D7	Obrati M 5/3 lest. z ь, skupaj čez 2 okt. + D7
	4.	Obrati D 5/3 lestvic z #, skupaj razloženo in sozvočno čez 2 oktavi	Obrati D 5/3 lest. z ь, skupaj razl. in sozvo. čez 2 okt.	Obrati M 5/3 lest. z #, skupaj razl. in sozvo. čez 2 okt.	Obrati M 5/3 lest. z ь, skupaj razl. in sozvo. čez 2 okt.
Kadenca	2.	/	/	/	/
D7	3.	/	/	/	/
	4.	Dur lestvice z # + D7	Dur lestvice z ь + D7	Mol (har.) lestvice z # + D7	Mol (har.) lestvice z ь + D7
Zač. za klavir (E. Kvartič)	2.	Do 46. vaje	Do 50. vaje	Do  54. vaje	Do 58. vaje
	3.	Do 70. vaje	Do 75. vaje	Do 80. vaje	Do 85. vaje
+ Duvernoy  op. 176	4.	/	/	/	/
za klavir	2.	7 skladbic	10 skladbic	13 skladbic	15 skladbic
(M. Nograšek)	3.	7 skladbic	10 skladbic	13 skladbic	15 skladbic
In po izboru	4.	/	/	/	/
po posluhu	2.	/	/	/	/
s spremljavo	3.	/	/	2	4
(po izboru prof.)	4.	5 skladb	7 skladb	9 skladb	11 skladb

 

Opomba: Glede na oceno učitelja o predhodnem znanju igranja klavirja dijaka v 2. in 3. letniku, učitelj določi individualen program. Kriteriji ocenjevanja: 13-14 skladb – odl, 11-12 skladb – pdb, 8-10 skladb – db, 7 skladb - zd.

1. Kvartič: Začetnica: 3, 35, 39, 49, 59, 65, 71, 73, 76, 77, 80, 85 se izpustijo.
2. Nogaršek: 70 skladbic za klavir: 3, 11, 16, 18, 21, 22, 23 se izpustijo.

V vsaki konferenci dijak pridobi pri klavirju dve oceni.

Dijaki morajo imeti pri pouku ustrezno kratko pristrižene nohte, v nasprotnem primeru ne more aktivno sodelovati pri pouku.

 

 

 

 

DRUŽBOSLOVJE ZA OTROKE

 

- KRITERIJI OCENJEVANJA -

 

 

 

Dijaki morajo biti s kriteriji vseh oblik ocenjevanja pisno seznanjeni na začetku šolskega leta.

 

Pisno ocenjevanje se praviloma izvaja enkrat v ocenjevalnem obdobju, v prvem ocenjevalnem obdobju praviloma v mesecu novembru oz. decembru in v drugem ocenjevalnem obdobju v mesecu aprilu oz. maju.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik.

Vsak dijak mora opraviti ustno ocenjevanje z izvedbo avtentične naloge. Praviloma se avtentična naloga ocenjuje glede na razporeditev nalog čez celotno šolsko leto. Dijaki praviloma pridobijo dodatno oceno s sodelovanjem pri izvajanju aktivnosti na terenu (obisk muzejev ali arhivov, izvedba misije, pisanjem anonimke, poročila o ekskurziji, eseji …).

 

DOPOLNILO:

V primeru izrednih razmer je mogoče ustno in pisno ocenjevanje znanja nadomestiti z drugimi oblikami ocenjevanja, kot so seminarska naloga, pisna vaja, plakat/miselni vzorec, avtentična naloga ali predstavitev s PowerPoint programom. Ocena je lahko pridobljena tudi kot kombinacija več predhodno naštetih in v dogovorjenem roku oddanih oblik/nalog. Iz naslova izrednih razmer se lahko zmanjša zahtevano število pridobljenih ocen.

 

A)   USTNO OCENJEVANJE

 

Način vrednotenja pri ustnem ocenjevanju:

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
Dijak: - ne zna ali pozna zelo malo učne snovi, - zamenjuje pojme, - obnavlja snov brez povezav in ne pozna bistva posameznih pojmov, - napačno razlaga, - ne pozna dejstva, imen, dogodkov, - nima urejenega zvezka .	NEZADOSTNO (1)
Dijak: - ima pomanjkljivo znanje, - slabo razume, - obnavlja učno snov z nekaterimi bistvenimi elementi, - zelo potrebuje pomoč učitelja, - nima urejenega zvezka.	ZADOSTNO (2)
Dijak: - ima dobro znanje, - pravilno oblikuje odgovore, - razume učno snov brez podrobnosti, - ima nekatere primanjkljaje v znanju, - navaja učno snov po zapiskih, - potrebuje učiteljevo pomoč in jo dobro izkoristi, - ima pomanjkljivo urejen zvezek.	DOBRO (3)
Dijak: - razume učno snov, - nima pomanjkljivega znanja, - pozna bistvene elemente učne snovi s podrobnostmi, - skoraj ne potrebuje učiteljeve pomoči, - oblikuje odgovore s svojimi besedami, - pojasnjuje, primerja, logično razlaga, povezuje podobnosti in razlikuje, - ima težave le pri sintezi in vrednotenju, - ima urejen zvezek.	PRAV DOBRO (4)
Dijak: - zelo dobro razume učno snov, - dodatna vprašanja učitelja ga ne zmedejo, - kaže veliko samostojnost pri posredovanju in opisovanju problemov in primerov, - samostojno logično razlaga, interpretira podatke, razširja in povezuje, - odlično obvlada sintezo in vrednotenje, - ima urejen zvezek.	ODLIČNO (5)

 

 

B)   PISNO OCENJEVANJE (pisni preizkusi znanja)                                                                               

 

 

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
0-49%	NEZADOSTNO (1)
50-64%	ZADOSTNO (2)
65-79%	DOBRO (3)
80-89%	PRAV DOBRO (4)
90-100%	ODLIČNO (5)

 

Način ocenjevanja:

• ocenjuje se znanje, razumevanje,  uporaba znanj, analiza in sinteza, vrednotenje znanj ter spretnosti oz. veščine; ob tem se v nalogah uporabljajo zemljevidi, slikovno in drugo ilustrativno gradivo, grafično gradivo, pisni viri in druga besedila;
• v šolskem letu se znanje ocenjuje z dvema pisnima nalogama.

 

Ponavljanje nalog:

• če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot tretjina, se pisanje za dijake z negativno ocenjenimi pisnimi izdelki in za tiste, ki to kljub pozitivni oceni želijo, enkrat ponovi. Vpišeta se obe oceni.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

C)   OCENJEVANJE DRUGIH IZDELKOV

 

 

1. SKUPINSKO (PROJEKTNO) DELO Z JAVNO PREDSTAVITVIJO DELA

 

OCENA ELEMENTI	Slabo = 0-1 točka	Dobro = 2-3 točke	zelo dobro = 4-5 točk
PRIPRAVLJENOST NA DELO (Oceni se skupina.)	Skupina nima nobene literature, temveč razpolaga le s printi z interneta (v slovenščini ali tujem jeziku).	Skupina razpolaga z učbeniki in printi z interneta (v slovenščini).	Skupina razpolaga z učbeniki, dodatno strokovno literaturo in printi z interneta (tudi v tujem jeziku).
DELO IN SODELOVANJE (Oceni se posameznik.)	Dijak odklanja delo in sodelovanje v skupini, - učitelj mora dijaka opozoriti na njegovo, nedelo oz. nesodelovanje, - dijak ne dela in ne sodeluje dovolj zavzeto, - dijak s svojim nedelom moti delo skupine, - skupina dela in izvedbe ne organizira dobro, - nepozornost do predstavitve drugih skupin.	Dijak izvršuje svoje delo, a pri organizaciji in izvedbi potrebuje pomoč učitelja, - dijak občasno ne izvršuje svoje naloge dovolj zavzeto, - skupina pri organizaciji dela potrebuje pomoč učitelja, - nepozornost do predstavitve drugih skupin.	Dijak v skupini sodeluje in prizadevno izvršuje svoje delo, - delo v skupini je organizirano samostojno in dobro, - dijak pozorno sledi predstavitvi drugih skupin.
TABELSKA SLIKA (Oceni se skupina.)	Tabelske slike ni, - tabelska slika je nepregledna in nejasna, - tabelska slika vsebuje preveč teksta, - tabelska slika ima slovnične in vsebinske napake, - tabelska slika je nepopolna.	Tabelska slika vsebuje preveč teksta, - vsebina na tabelski sliki je slabo organizirana, - tabelska slika ima manjše slovnične in vsebinske napake.	Tabelska slika je jasna in pregledna, - tabelska slika vsebuje vse bistvene informacije, - tabelska slika nima nobenih (slovničnih in vsebinskih) napak.
PREDSTAVITEV (Oceni se posameznik.)	Predstavitve ni, - dijak se med predstavitvijo neprimerne vede, - dijak svojo predstavitev v celoti bere z lista, - za predstavitve niso zadolženi vsi člani skupine, - v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje ne zna odgovoriti.	Dijak svojo predstavitev občasno bere z lista, - dijak se med predstavitvijo občasno neprimerno vede, - za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine, - v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje slabo odgovarja.	Dijak svojo predstavitev izvede samostojno, brez pomoči lista, - dijakov nastop je primeren, - za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine, - v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje prepričljivo odgovarja.
DELOVNI LIST (Oceni se skupina.)	Delovnega lista ni, - delovni list ne dosega predpisanega obsega, - delovni list ni bil oddan pravočasno, - delovni list je narejen površno, - v tekstu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake.	Delovni list obsega predpisani obseg, - delovni list vsebuje različna vprašanja, a so to predvsem vprašanja nižjega zahtevnostnega nivoja (vprašanja kdo, kdaj, kje), - v tekstu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake.	Delovni list obsega predpisani obseg, - delovni list je dobro izdelan, vključene so tudi slike oziroma zemljevidi, - vsaj polovico vprašanj predstavljajo vprašanja zahtevnejšega nivoja (vprašanja zakaj, kako …), - v tekstu ni slovničnih in vsebinskih napak, - delovni list je duhovit.

 

 

22,5 - 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0  - 12 točk	Nezadostno (1)

 

 

1. PLAKATI/MISELNI VZORCI/SLIKE/OCENJEVANJE ZVEZKOV

 

 

OCENA ELEMENTI	Slabo = 0-1 točka	Dobro = 2-3 točke	Zelo dobro = 4-5 točk
Preglednost	Nepregleden, - gradivo je nelogično in nejasno organizirano.	Premalo pregleden - vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno in logično organizirano.	Pregleden, - čitljiv, - dobro organizirana vsebina.
Urejenost vsebine	Veliko pomembnih idej in ključnih besed manjka, - navaja nepomembne podatke ali pojme, - navaja cele stavke, - posamezni deli niso povezani z vsebino.	Določene pomembne ideje in ključne besede manjkajo, - navaja daljše povedne zveze (stavke), - nekateri deli predstavitve niso povezani z vsebino.	Ključne točke so ustrezno poudarjene, - navedene so le ključne besede oziroma kratke besedne zveze, - vsi deli so povezani z vsebino.
Likovna pestrost	Likovno površen in nezanimiv izdelek, - neestetsko izdelano.	Likovno neoriginalen in občasno površen izdelek, - glavne ideje se po ničemer ne ločujejo od manj pomembnih dejstev.	Likovno zanimiv izdelek, - glavne ideje so ustrezno poudarjene.
Originalnost in kreativnost	Idejno neoriginalen izdelek, kjer ni razvidna kreativnost.	Deloma originalen izdelek, ki dokazuje nekaj kreativnosti.	Idejno zelo originalen izdelek, ki dokazuje veliko kreativnost.
Slovnična pravilnost	Izdelek ima mnogo slovničnih napak (več kot 5).	Izdelek ima nekaj slovničnih napak (od 3 do 5).	Izdelek ima do dve slovnični napaki.

 

22,5 - 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0 – 12 točk	Nezadostno (1)

 

 

1. AVTENTIČNE NALOGE (SIMULACIJA UČNE URE)

 

Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcija, izražanje v obliki neumetnostnih ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov …

Pisni kriteriji za ocenjevanje avtentičnih nalog, ki predstavljajo izražanje v obliki neumetnostnih besedil: osebna pisma o izkušnjah, doživetjih, dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprava video, avdio zapisa ipd.

Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti.

 

OCENA ELEMENTI	Slabo = 0-1 točka	Dobro = 2-3 točke	zelo dobro = 4-5 točk
Priprava na izvedbo avtentične naloge	Dijak ne opravi konzultacije s profesorjem, ne pripravi idejne zasnove avtentične naloge.	Dijak se le deloma pripravi na konzultacijo s profesorjem, idejna zasnova je nezadostna.	Dijak opravi konzultacijo s profesorjem, idejna zasnova je vsebinsko in  zelo dobro ali odlično pripravljena.
Učna priprava	Ne pripravi ustrezne učne priprave.	Učna priprave je le deloma ustrezna (učni cilji, metode, oblike, učni koraki, naslov, tema, enota) in vsebinsko deloma primerna (usklajenost s cilji, nazornost, upoštevanje didaktičnih priporočil).	Učna priprave je ustrezna oziroma popolnoma ustrezna (učni cilji, metode, oblike, učni koraki, naslov, tema, enota) in vsebinsko primerna ali popolnoma primerna (usklajenost s cilji, nazornost, upoštevanje didaktičnih priporočil).
Poznavanje vsebine nastopa	Ne pozna oz. slabo pozna temo predstavitve.	Dobro pozna temo predstavitve.	Zelo dobro pozna temo predstavitve.
Vodenje skupine	Nima nadzora nad skupino, ki je vključena v simulacijo, ta ne sledi njegovim navodilom.	Ima delen nadzor nad skupino, ki je vključena v simulacijo, ta deloma sledi njegovim navodilom.	Učinkovito vodi skupino, ki je vključena v simulacijo, ta sledi njegovim navodilom in aktivno sodeluje pri vseh nalogah.
Neverbalna komunikacija	Ne izraža energije, želje, volje, samozavesti. Ne vzpostavlja (očesnega) kontakta s skupino.	Se trudi izražati energijo, željo, voljo, samozavest. Trudi se in deloma vzpostavlja (očesni) kontakt s skupino.	Izraža energijo, govori z voljo, samozavestno. Ves čas vzpostavlja kontakt s skupino.
Verbalna komunikacija	Ne zastavlja vprašanj, ne posluša odgovorov skupine in se nanje ne odziva, ne daje jasnih navodil, ne dovoli skupini zastavljati vprašanja ali nanje ne odgovarja, nejasno razlaga. Glas je monoton, šibek, izgovorjava je nejasna.	Zastavi malo vprašanj, posluša večino odgovorov skupine, se deloma odziva nanje, dovoli zastavljanje vprašanj s strani skupine, nanje deloma poizkuša odgovarjati, dokaj jasno razlaga. Poizkuša z glasom poudarjati vsebino, govori dovolj glasno, govor je razumljiv.	Zastavlja številna vprašanja, posluša odgovore skupine, se odziva nanje, dovoli zastavljanje vprašanj, jasno, nazorno in zanimivo razlaga. Glasovno poudarja vsebino, govori dovolj glasno in razumljivo.
Aktivnost skupine/razreda	Skupino dijak ne aktivira, ta deloma posluša, ne sodeluje v razgovoru, ne izdeluje ali nima možnosti izdelave izdelkov (risbe, makete, drugi izdelki), ne sodeluje ali ne more sodelovati v drugih aktivnostih.	Skupino dijak aktivira, da posluša in deloma sodeluje v razgovoru, skupina ima možnost izdelovati in izdeluje izdelke (risbe, makete, drugi izdelki), deloma sodeluje v drugih aktivnostih.	Skupino dijak aktivira, ta posluša, sodeluje v razgovoru, ima možnost in izdeluje izdelke, aktivno, zavzeto sodeluje v drugih aktivnostih.
Izdelki (power point, maketa, risbe, filmi, itd.)	Ne pripravi izdelkov ali so ti zelo slabo pripravljeni.	Izdelki so estetsko dobro pripravljeni, idejno deloma originalni in kreativni. Gradivo je dokaj jasno organizirano, slikovno gradivo je primerno, besedišče je dokaj ustrezno.	Izdelki so zelo dobro pripravljeni, idejno originalni in kreativni. Gradivo je odlično organizirano, bogato s slikovnim gradivom ali video vsebinami, besedišče je ustrezno.
Besedišče predstavitve	Nejasno in neučinkovito besedilo, - besedišče ni slikovito.	Natančno in jasno besedilo, vendar občasno izgubi osredotočenost, - besedišče je slikovito.	Natančno in jasno besedilo, tudi zelo osredotočeno, - besedišče je slikovito.
Evalvacija	Ne opravi evalvacije s skupino.	Opravi površno in vsebinsko pomanjkljivo evalvacijo s skupino.	Izvede zelo dobro evalvacijo s skupino, v kateri povzame bistvene elemente učne simulacije. Evalvacijo izvede s pomočjo vprašanj in učinkovite razlage.

 

 

45– 50  točk	Odlično (5)
40 – 44  točk	Prav dobro (4)
32 – 39  točk	Dobro (3)
25 – 31  točk	Zadostno (2)
0 – 24    točk	Nezadostno (1)

 

 

UČNA SREDSTVA PRI POUKU

 

Učenci morajo imeti pri pouku učna sredstva, ki jih zahtevajo učitelji (na primer zvezke, zemljevide, delovne liste, ipd.).

 

 

ZAKLJUČEVANJE OCEN

 

Pri zaključevanju ocen se upoštevajo vse ocene, ki so zapisane v redovalnici.

 

DOPOLNILNI, POPRAVNI, PREDMETNI IZPIT

 

Popravni in predmetni izpit iz modula Družboslovje za otroke se opravlja ustno pred komisijo. Izpitna vprašanja se nanašajo na snov obeh ocenjevalnih konferenc. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je dijaka poučeval, izpraševalec pripravi tudi izpitna vprašanja.

 

Dopolnilni izpit iz modula Družboslovje za otroke se opravlja ustno pred komisijo. Izpitna vprašanja se nanašajo na neocenjeno snov. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je dijaka poučeval, izpraševalec pripravi tudi izpitna vprašanja.

 

Kriteriji ocenjevanja znanja so bili potrjeni na sestanku predmetnega aktiva družboslovja za otroke dne 21. 8. 2026 in veljajo od 1. 9. 2026 dalje.

 

Gregor Buser, prof.

Iztok Stariha, mag. prof.

 

 

 

KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA
PRI MODULU IGRE ZA OTROKE (IOT)

1. letnik programa Predšolska vzgoja – šolsko leto 2026/27

Dijaki so na začetku šolskega leta seznanjeni z načini, merili in kriteriji ocenjevanja znanja ter z načrtovanim številom ocen. Minimalni standardi znanja in terminski načrt ocenjevanja so opredeljeni v ločenih dokumentih.

1. PREVERJANJE ZNANJA

Preverjanje znanja poteka pred obravnavo novih učnih vsebin, med njo in po njej ter pred ocenjevanjem znanja. Namen preverjanja je ugotavljanje predznanja, spremljanje razumevanja, utrjevanje in povezovanje znanja ter priprava dijakov na ocenjevanje. Preverjanje znanja se ne ocenjuje.

Za sprotno preverjanje, ponavljanje in utrjevanje znanja se lahko uporabljajo tudi spletni kvizi. Rezultati spletnih kvizov praviloma niso ocena. Če je posamezen kviz vnaprej napovedan kot možnost pridobitve ocene, morajo biti dijaki pred izvedbo seznanjeni s kriteriji, pogoji in načinom vrednotenja; ocena se določi na podlagi vnaprej določenega dosežka in ne glede na rezultate drugih dijakov.

2. OCENJEVANJE ZNANJA

Znanje se ocenjuje na podlagi učnih ciljev in standardov znanja modula IOT. Pri ocenjevanju se upoštevajo Šolska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Celje – Center, Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 30/18) in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1).

Dijak v šolskem letu pridobi ocene s pisnim in ustnim ocenjevanjem, s projektno nalogo in izdelkom (igrača). Natančno število ocen in njihova razporeditev sta določena v terminskem načrtu ocenjevanja.

Roki pisnih ocenjevanj se določijo in evidentirajo skladno s šolskimi pravili. Ustno ocenjevanje poteka v 1. ocenjevalnem obdobju; način napovedovanja oziroma prilagoditve za posamezne dijake se izvajajo skladno s šolskimi pravili, statusom ali pedagoško pogodbo.

Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, učitelj določi način in najmanj en datum ponovnega ocenjevanja znanja, kar ne velja za zadnje ocenjevalno obdobje. Možnost izboljševanja pozitivne ocene učitelj omogoči v skladu s šolskimi pravili in organizacijskimi možnostmi.

Kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepi ob kršitvah niso predmet teh kriterijev, temveč se obravnavajo v skladu s Šolskimi pravili ocenjevanja znanja.

2.1 Pisno ocenjevanje znanja

Pisno ocenjevanje znanja praviloma traja eno šolsko uro. Na pisni nalogi so navedeni točkovnik (točke za posamezno nalogo), najvišje možno število točk in meje za oceno. Dijak je po ocenjevanju seznanjen z doseženim številom točk oziroma odstotkom in oceno. Dovoljene pripomočke za posamezno pisno ocenjevanje znanja učitelj napove vnaprej.

Ocena	Dosežek
odlično (5)	90–100 %
prav dobro (4)	80–89 %
dobro (3)	65–79 %
zadostno (2)	50–64 %
nezadostno (1)	0–49 %

 

Pri nalogah, kjer je odgovor mogoče vrednotiti delno, se točke dodelijo glede na popolnost, pravilnost, razumevanje in uporabo strokovnih pojmov. Pri daljših, problemskih ali situacijskih nalogah se upoštevajo tudi utemeljevanje, povezovanje vsebin in uporaba znanja na primerih igre in dela z otroki.

2.2 Ustno ocenjevanje znanja

Pri ustnem ocenjevanju se presojajo pravilnost in celovitost odgovora, razumevanje strokovnih pojmov, uporaba znanja v primerih, povezovanje vsebin, sposobnost pojasnjevanja in utemeljevanja ter strokovno izražanje.

Ocena	Kriteriji
5 – odlično	Dijak znanje izkazuje samostojno, celovito in zanesljivo. Natančno uporablja strokovne pojme, vsebine smiselno povezuje, jih razlaga in utemeljuje ter znanje uporablja v novih ali konkretnih primerih. Samostojno presoja pomen igre, značilnosti posameznih vrst igre in vlogo odraslega ter svoje odgovore podpre z ustreznimi primeri.
4 – prav dobro	Dijak znanje izkazuje pretežno samostojno in pravilno. Strokovne pojme večinoma uporablja natančno, vsebine ustrezno pojasnjuje in povezuje. Pri zahtevnejših vprašanjih občasno potrebuje dodatno usmeritev, vendar zna odgovore dopolniti, utemeljiti in uporabiti na primerih.
3 – dobro	Dijak izkazuje temeljno razumevanje obravnavanih vsebin. Pozna bistvene pojme in dejstva, vendar je njegovo povezovanje in utemeljevanje manj zanesljivo. Pri zahtevnejših vprašanjih potrebuje usmerjanje; znanje zna uporabiti predvsem v znanih oziroma že obravnavanih primerih.
2 – zadostno	Dijak izkazuje osnovno znanje, potrebno za doseganje minimalnih standardov. Pozna bistvene pojme in informacije, vendar odgovarja pomanjkljivo in potrebuje več usmerjanja. Ob podpori učitelja zna pojasniti osnovne povezave ter prepoznati ali uporabiti znanje v preprostih, znanih primerih.
1 – nezadostno	Dijak ne izkaže znanja na ravni minimalnih standardov. Ne pozna ali ne razume bistvenih pojmov in vsebin oziroma jih kljub usmerjanju ne zna ustrezno pojasniti, povezati ali uporabiti.

 

 

2.3 Projektna naloga

Projektna naloga je namenjena samostojni uporabi in povezovanju znanja pri načrtovanju oziroma predstavitvi igre ali sklopa igralnih dejavnosti za otroke. Dijaki so pred začetkom dela seznanjeni z vsebinskimi zahtevami, rokom, načinom izvedbe in kriteriji ocenjevanja.

Pri projektni nalogi se presojajo: strokovna pravilnost in razumevanje vsebine, ustreznost izbire igre oziroma dejavnosti glede na namen in značilnosti otrok, utemeljenost strokovnih odločitev, kakovost in uporabnost priprave oziroma izdelka, uporaba strokovne terminologije, samostojnost ter predstavitev in odgovori na vprašanja.

 

Ocena	Kriteriji
5 – odlično	Projektna naloga je vsebinsko celovita, strokovno pravilna in premišljeno zasnovana. Izbrane igre oziroma dejavnosti so ustrezne in strokovno utemeljene. Dijak samostojno povezuje teoretična izhodišča z uporabo v praksi, uporablja natančno strokovno izrazje, priprava oziroma izdelek je pregleden in uporaben, predstavitev pa samostojna in prepričljiva. Na vprašanja odgovarja pravilno, celovito in utemeljeno.
4 – prav dobro	Projektna naloga je strokovno pravilna in dobro zasnovana, z manjšimi pomanjkljivostmi. Izbrane igre oziroma dejavnosti so ustrezne in večinoma dobro utemeljene. Dijak znanje uspešno povezuje s praktično uporabo, uporablja ustrezno strokovno izrazje in nalogo predstavi pretežno samostojno. Na vprašanja odgovarja pravilno in z ustreznimi pojasnili.
3 – dobro	Projektna naloga vsebuje bistvene elemente in je večinoma strokovno ustrezna, vendar je manj poglobljena ali neenakomerno razvita. Utemeljitve so osnovne, povezovanje teorije in prakse je delno. Dijak uporablja večinoma ustrezno strokovno izrazje, nalogo predstavi razumljivo in na vprašanja odgovarja večinoma pravilno.
2 – zadostno	Projektna naloga vsebuje osnovne elemente v obsegu, ki še izkazuje doseganje minimalnih standardov. Prisotne so posamezne strokovne netočnosti ali pomanjkljive utemeljitve, vendar je osnovni namen naloge dosežen. Dijak ob usmerjanju pojasni temeljne odločitve in na preprosta vprašanja odgovori zadovoljivo.
1 – nezadostno	Projektna naloga ne izkazuje doseganja minimalnih standardov. Manjkajo bistveni elementi, vsebina je strokovno neustrezna ali nepovezana, izbrane dejavnosti niso ustrezno utemeljene oziroma dijak ne zna pojasniti svojih odločitev. Tudi ob usmerjanju na vprašanja ne odgovori zadovoljivo.

 

 

2.4 Izdelek in predstavitev lastne igrače

Pri izdelku se presojajo ustreznost za izbrano starostno skupino, varnost, uporabnost, kakovost izdelave, smiselna izbira materialov, izvirnost ter strokovna utemeljitev namena in uporabe igrače. Varnost je osnovni pogoj: izdelek, ki bi lahko ogrožal otroka, ne more biti ocenjen pozitivno.

Dijak lahko izbere, ali bo igračo predstavil v razredu in odgovarjal na vprašanja ali pa jo bo samo izdelal ter učitelju poslal pisni oziroma digitalni opis ali predstavitev. Če igrače ne predstavi v razredu, ocena ne more biti višja od dobro (3), saj ustne strokovne utemeljitve in odgovorov na vprašanja ni mogoče ovrednotiti.

Ocena	Kriteriji
5 – odlično	Igrača je izvirna, varna, trdna, estetsko izdelana in povsem uporabna. Ustrezno je prilagojena starosti ter razvojnim značilnostim otrok. Dijak premišljeno pojasni izbiro materialov, namen, pravila oziroma možnosti uporabe, razvojne učinke in varnostne vidike. Igračo samostojno in prepričljivo predstavi v razredu ter pravilno, celovito in utemeljeno odgovarja na vprašanja.
4 – prav dobro	Igrača je varna, uporabna in skrbno izdelana, z manjšimi pomanjkljivostmi. Večinoma je ustrezno prilagojena otrokom. Dijak dobro pojasni izbiro materialov, namen, uporabo, razvojne učinke in varnostne vidike. Igračo v razredu predstavi pretežno samostojno; pri zahtevnejših vprašanjih potrebuje manjšo usmeritev.
3 – dobro	Igrača je uporabna in varna, vendar je izdelava manj natančna, rešitev manj izvirna ali prilagoditev otrokom le delno premišljena. Dijak osnovni namen, uporabo in razvojne učinke pojasni, utemeljitev pa je manj poglobljena. To je tudi najvišja možna ocena, kadar dijak igrače ne predstavi v razredu, temveč odda le izdelek in pisni oziroma digitalni opis ali predstavitev.
2 – zadostno	Igrača je dokončana ter ob upoštevanju navodil osnovno uporabna in varna. Izdelava ali prilagoditev otrokom ima več pomanjkljivosti, vendar izdelek še dosega osnovni namen. Dijak ob usmerjanju pojasni, komu je igrača namenjena, kako se uporablja in katere varnostne vidike je treba upoštevati.
1 – nezadostno	Igrača ni dokončana, ni varna ali ni uporabna za predvideni namen oziroma ne izkazuje doseganja minimalnih standardov. Dijak ne zna zadovoljivo pojasniti namena, uporabe, izbire materialov, razvojnih učinkov ali varnostnih vidikov.

 

 

3. UČNA SREDSTVA IN ORGANIZACIJA DELA

Dijak je pri pouku dolžan imeti učna sredstva in pripomočke, ki jih za posamezno učno uro oziroma dejavnost vnaprej določi učitelj. Učna sredstva so potrebna za nemoteno sodelovanje pri pouku in izvajanje načrtovanih dejavnosti. Manjkajoča učna sredstva sama po sebi niso kriterij za ocenjevanje znanja.

4. ZAKLJUČEVANJE OCEN

Za pozitivno zaključeno oceno mora dijak izkazati doseganje minimalnih standardov znanja, določenih v ločenem dokumentu za modul IOT.

Zaključna ocena ni nujno aritmetična sredina pridobljenih ocen. Učitelj jo določi na podlagi doseganja učnih ciljev in standardov znanja, kakovosti in zahtevnosti izkazanega znanja ter napredka dijaka v šolskem letu. Odnos do predmeta, vedenje, manjkajoča učna sredstva ali sama pogostost sodelovanja pri pouku ne predstavljajo samostojnega kriterija za določanje zaključne ocene znanja.

5. IZPITI

Izpiti potekajo v skladu z veljavnimi predpisi in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja Gimnazije Celje – Center. Vsebina izpita izhaja iz učnih ciljev in standardov znanja modula IOT. Natančnejša organizacija, sestava izpita, čas priprave in trajanje se izvajajo skladno s šolskimi pravili.

6. KONČNE DOLOČBE

V besedilu uporabljena moška slovnična oblika za dijaka in učitelja velja za vse spole.

Kriterije ocenjevanja znanja obravnava in potrdi strokovni aktiv za predšolsko vzgojo. Veljajo od začetka šolskega leta 2026/27.

Kriteriji se objavijo na spletni strani šole najpozneje štirinajst dni po začetku prvega ocenjevalnega obdobja, skladno s Šolskimi pravili ocenjevanja znanja Gimnazije Celje – Center.

 

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku aktiva učiteljev matematike dne 21. 8. 2026 in veljajo od 1. 9. 2026 dalje.

PISNO OCENJEVANJE

 

• V šolskem letu pišemo dve pisni nalogi.
• Število nalog na preizkusu je časovno usklajeno s trajanjem.
• Pisna naloga lahko vsebuje vprašanja iz teorije.
• Naloge so enake ali po zahtevnosti enakovredne nalogam v predpisanih učbenikih, zbirkah vaj, maturitetnih preizkusih ali tistim, ki smo jih naredili pri pouku.
• Pisna naloga mora vsebovati oddelek, razred, datum, točkovno vrednost posameznih nalog in kriterij za porazdelitev ocen.

 

ocena	meja v %
nezadostno (1)	od 0 do 49
zadostno (2)	od 50 do 62
dobro (3)	od 63 do 75
prav dobro (4)	od 76 do 88
odlično (5)	od 89 do 100

 

 

 

 

OCENA NASTOPA (ustna ocena)

 

Dijaki lahko v šolskem letu pridobijo oceno iz nastopa. Ocenjevanje nastopa se izvede po vnaprej predstavljenih kriterijih (strokovnost, uporaba knjižnega jezika…).

 

OPISNI KRITERIJI OCENJEVANJA

 

• Ocena odlično (5):
  • popoln odgovor/prikaz razumevanja z jasno, nedvoumno in suvereno razlago,
  • po potrebi vključi jasen, preprost slikovni prikaz,
  • učinkovito komunicira,
  • kaže dobro razumevanje problema, matematičnih idej in procesov,
  • zazna vse pomembne elemente problema,
  • lahko vključi primere ali nasprotne primere,
  • razlago po potrebi podkrepi z močnimi argumenti.

 

• Ocena prav dobro (4):
  • skoraj popoln odgovor s smiselno razlago,
  • po potrebi vključi ustrezen slikovni prikaz,
  • učinkovito komunicira, če je potrebno,
  • kaže razumevanje problema, matematičnih idej in procesov,
  • zazna najpomembnejše elemente problema,
  • razlaga z ustreznimi argumenti,
  • manjša pomoč profesorja.

 

• Ocena dobro (3):
  • zadovoljivo reši problem, lahko tudi ob pomoči profesorja,
  • razlage niso povsem jasne,
  • argumenti so nepopolni,
  • po potrebi vključuje slikovni prikaz, ki pa ni popoln in/ali ustrezen v celoti,
  • razume osnovne matematične ideje in procese,
  • ideje uporablja učinkovito.

 

• Ocena zadostno (2):
  • ustrezen začetek reševanja problema, lahko tudi s pomočjo učitelja, a ga ne zaključi in/ali obide pomembne dele problema,
  • lahko kaže nepopolno razumevanje matematičnih idej in procesov,
  • z računskimi napakami, ki niso posledica napačne uporabe računskih pravil,
  • lahko napačno uporablja in/ali ne uporablja matematičnih enot,
  • odgovor lahko kaže neustrezno strategijo reševanja problema.

 

• Ocena nezadostno (1):
  • razlaga je nerazumljiva,
  • slikovni prikaz je nejasen ali povsem napačen,
  • ne kaže razumevanja za problemsko situacijo,
  • z osnovnimi, tudi grobimi računskimi napakami,
  • poskus razlage ne odraža problema,
  • problemska situacija je neustrezno predstavljena,
  • v nalogi ne zazna ustrezne informacije,
  • problema ne poskusi rešiti,
  • ne pozna tem, s katerimi je problem povezan.

 

 

OCENJEVANJE NA IZPITIH

 

• Popravne, predmetne in dopolnilne izpite sestavljamo skupaj in so enaki za posamezne letnike oziroma smeri, razen v posebnih primerih (npr. nepredelana snov v posameznem oddelku).
• Izpiti so pisni.
• Pisni del vsebuje naloge iz snovi, ki je bila predelana v šolskem letu. Traja 90 minut.
• Ocena se določi po naslednji lestvici.

 

ocena	meja v %
nezadostno (1)	od 0 do 49
zadostno (2)	od 50 do 62
dobro (3)	od 63 do 75
prav dobro (3)	od 76 do 88
odlično (5)	od 89 do 100

 

 

Kriteriji ocenjevanja znanja

Dijake seznanimo z načini ocenjevanja znanja in standardi v začetku šolskega leta. V vsakem ocenjevalnem obdobju pridobijo vsaj eno ustno oceno oziroma oceno praktičnega nastopa. Vse pridobljene ocene morajo biti pozitivne, sicer mora dijak opravljati popravni izpit.

ocena	meja v %
nezadostno (1)	od 0 do 49
zadostno (2)	od 50 do 64
dobro (3)	od 65 do 79
prav dobro (4)	od 80 do 89
odlično (5)	od 90 do 100

 

Kriteriji za ustno oceno:

 

• 25% kreativnost (uporaba različnih pristopov in izdelava materialov – slikovni, ples, petje itd.)

Za 1: Dijak ne sodeluje pri pripravi materialov.

Za 2: Dijak sodeluje pri pripravi materialov, a je pogosto voden s strani drugih dijakov ali učitelja.

Za 3: Dijak sodeluje pri pripravi materialov in je občasno voden s strani drugih dijakov ali učitelja.

Za 4: Dijak aktivno sodeluje pri pripravi materialov in je redko vodi druge dijake.

Za 5: Dijak aktivno sodeluje pri pripravi materialov in voden s strani drugih dijakov ali učitelja.

 

• 25% usklajenost skupine, sodelovanje

Za 1: Dijak ni usklajen s skupino, ne sodeluje z ostalimi člani.

Za 2: Dijak je delno usklajen skupino in občasno sodeluje z ostalimi člani.

Za 3: Dijak je dobro usklajen s skupino in večino časa sodeluje z ostalimi člani.

Za 4: Dijak je zelo usklajen s skupino in skoraj ves čas sodeluje z ostalimi člani.

Za 5: Dijak je popolnoma usklajen s skupino in ves čas sodeluje z ostalimi člani.

 

• 25% izvedba

Za 1: Dijak je med izvedbo predstavitve pasiven oz na predstavitvi ne sodeluje.

Za 2: Dijak je med izvedbo predstavitve občasno pasiven, pogosto voden s strani drugih dijakov.

Za 3: Dijak je med izvedbo predstavitve aktiven, a občasno voden s strani drugih dijakov.

Za 4: Dijak je med izvedbo predstavitve aktiven in večino časa samostojen.

Za 5: Dijak je med izvedbo predstavitve zelo aktiven in samostojen.

 

• 25% znanje angleščine

Za 1: Dijak uporablja osnovne slovnične strukture in osnovno besedišče s tako pogostimi napakami, da je nerazumljiv.

Za 2: Dijak govori dovolj razločno in pravilno, da je razumljen. Uporablja osnovne slovnične strukture  in osnovno besedišče z napakami.

Za 3: Dijak govori razločno in pravilno. Uporablja osnovne slovnične strukture in osnovno besedišče skoraj brez napak.

Za 4: Dijak govori razločno in pravilno. Uporablja zahtevnejše slovnične strukture in zahtevnejše besedišče z nekaj napakami.

Za 5: Dijak govori razločno in pravilno. Uporablja zahtevnejše slovnične strukture in zahtevnejše besedišče brez napak.

Ocenjevanje mape dosežkov (porfolio)

Dijaki v mapo dosežkov vlagajo dogovorjene dokumente (priprave na učne ure, primere gradiv in materialov, analize hospitacij in nastopov). Konec meseca aprila oddajo porfolije in pridobijo oceno, ki je odvisna od števila oddanih dokumentov.

 

KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA PRI MODULU

KURIKULUM ODDELKA V VRTCU

1. LETNIK

 

Na začetku šolskega leta so dijaki seznanjeni z načini, merili in kriteriji ocenjevanja znanja ter z načrtovanim številom ocen. Minimalni standardi znanja in načrt ocenjevanja so opredeljeni v ločenih dokumentih.

 

1. PREVERJANJE ZNANJA

Preverjanje znanja poteka pred obravnavo novih učnih vsebin, med njo in po njej ter pred ocenjevanjem znanja. Namenjeno je ugotavljanju predznanja, spremljanju razumevanja, utrjevanju in povezovanju znanja ter pripravi dijakov na ocenjevanje. Preverjanje znanja se ne ocenjuje.

 

2. OCENJEVANJE ZNANJA

Dijak praviloma pridobi eno pisno oceno v vsakem ocenjevalnem obdobju in najmanj eno ustno oceno v šolskem letu. Oceno lahko pridobi tudi s samostojno predstavitvijo izbrane teme ob ustrezni vizualni podpori ali z reševanjem spletnega kviza. Ta ocena ne nadomešča načrtovane pisne ali ustne ocene.

 

Roki pisnih ocenjevanj se določijo in evidentirajo skladno s šolskimi pravili. Ustno ocenjevanje poteka skozi šolsko leto; način napovedovanja in morebitne prilagoditve za posamezne dijake se izvajajo skladno s šolskimi pravili, statusom ali pedagoško pogodbo.

Dijaku, ki je ob koncu ocenjevalnega obdobja ocenjen negativno, učitelj določi način in najmanj en datum ponovnega ocenjevanja znanja. Ta določba se ne uporablja po zaključku zadnjega ocenjevalnega obdobja.

 

Kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepi ob kršitvah se obravnavajo skladno s Šolskimi pravili ocenjevanja znanja.

2.1 Pisno ocenjevanje znanja

Pisno ocenjevanje praviloma traja eno šolsko uro. Na pisni nalogi so navedeni točkovnik in meje za oceno. Pri daljših oziroma problemskih nalogah se poleg pravilnosti upoštevajo razumevanje, strokovno izrazje, utemeljevanje, povezovanje in uporaba znanja.

 

Ocena	Dosežek
odlično (5)	90–100 %
prav dobro (4)	80–89 %
dobro (3)	65–79 %
zadostno (2)	50–64 %
nezadostno (1)	0–49 %

2.2 Ustno ocenjevanje znanja

Znanje se ocenjuje glede na poznavanje in razumevanje vsebine, uporabo strokovne terminologije, povezovanje in utemeljevanje, uporabo znanja ter samostojnost.

 

Ocena	Poznavanje in razumevanje	Terminologija, povezovanje in utemeljevanje	Uporaba znanja in samostojnost
5	Celovito in poglobljeno pozna ter razume obravnavane vsebine.	Strokovne pojme uporablja natančno in pravilno; vsebine samostojno povezuje in utemeljuje.	Znanje pravilno uporablja v novih primerih, samostojno presoja in odgovore ustrezno ponazori.
4	Zelo dobro pozna in razume obravnavane vsebine; prisotne so le manjše pomanjkljivosti.	Strokovne pojme uporablja večinoma pravilno; vsebine ustrezno povezuje in utemeljuje.	Znanje ustrezno uporablja v konkretnih primerih; le občasno potrebuje manjšo usmeritev.
3	Pozna in razume bistvene vsebine, vendar je znanje delno nepopolno.	Uporablja osnovno strokovno terminologijo in prepoznava osnovne povezave med vsebinami.	Znanje uporablja predvsem v znanih primerih; pri povezovanju in presojanju potrebuje občasno usmerjanje.
2	Pozna osnovne vsebine in bistvene informacije; razumevanje je pomanjkljivo.	Pozna bistvene strokovne pojme, vendar jih uporablja nenatančno; povezave pojasni ob usmerjanju.	Ob podpori uporabi znanje v preprostem in znanem primeru ter dosega minimalne standarde znanja.
1	Ne izkaže zadostnega poznavanja in razumevanja ter ne dosega minimalnih standardov znanja.	Ne pozna oziroma ne uporablja bistvene strokovne terminologije in ne prepozna osnovnih povezav.	Znanja ne uporabi niti v preprostem znanem primeru, tudi ob usmerjanju ne izkaže zadostne samostojnosti.

 

 

 

 

 

 

2.3 Ocenjevanje samostojne predstavitve

Pri samostojni predstavitvi se ocenjujejo vsebinska pravilnost in celovitost, logična zgradba, smiselnost vizualne podpore, govorno nastopanje, uporaba strokovnega izrazja, samostojnost ter odgovarjanje na vprašanja.

 

Ocena	Vsebina	Zgradba in vizualna podpora	Govorni nastop in samostojnost
5	Vse vsebine so pravilne, celovite, jasno povezane in utemeljene.	Predstavitev je pregledna; vizualna podpora bistveno prispeva k razumevanju.	Govori tekoče in samostojno, uporablja svoje besede ter celovito odgovarja na vprašanja.
4	Vse bistvene vsebine so pravilne in smiselno povezane; prisotne so manjše pomanjkljivosti.	Predstavitev je logično zgrajena; vizualna podpora ustrezno dopolnjuje vsebino.	Govori jasno in večinoma samostojno ter pravilno odgovarja na vprašanja.
3	Večina bistvenih vsebin je pravilna, vendar manj poglobljena ali povezana.	Predstavitev ima jasno osnovno zgradbo; vizualna podpora je ustrezna, a manj učinkovita.	Govori razumljivo; na vprašanja odgovarja večinoma pravilno in občasno potrebuje usmeritev.
2	Predstavi osnovne vsebine, vendar izpusti pomembne vidike ali naredi nekaj strokovnih napak.	Zgradba in vizualna podpora sta osnovni ter le delno prispevata k razumevanju.	Govori večinoma razumljivo, občasno potrebuje pomoč in na vprašanja odgovori delno pravilno.
1	Ne predstavi bistvenih vsebin; razlaga je večinoma nepravilna ali nepovezana s temo.	Predstavitev nima jasne zgradbe; vizualna podpora je neustrezna ali je ni.	Predstavitev pretežno bere, potrebuje stalno pomoč in ne zna ustrezno odgovoriti na vprašanja.

 

2.4 Ocenjevanje spletnega kviza

Spletni kviz se ocenjuje po enakih merilih za pretvorbo dosežka v oceno kot pisno ocenjevanje znanja. Pogoji reševanja, dovoljeni pripomočki, čas in število poskusov so dijakom sporočeni vnaprej.

 

 

 

3. ZAKLJUČEVANJE OCEN

Za pozitivno zaključeno oceno mora dijak izkazati doseganje minimalnih standardov znanja. Zaključna ocena ne temelji zgolj na povprečju pridobljenih ocen, temveč na doseganju učnih ciljev in standardov, kakovosti izkazanega znanja ter napredku dijaka. Upoštevajo se vse pridobljene ocene.

 

4. IZPITI

Izpiti potekajo skladno z veljavnimi predpisi in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja Gimnazije Celje – Center. Vsebina izpita izhaja iz učnih ciljev in standardov znanja modula. Izpit je ustni.

 

Učitelj pripravi kombinacijo vprašanj na posameznem izpitnem listku. Število izpitnih listkov je za pet večje od števila kandidatov. Kandidat lahko listek enkrat zamenja, pri čemer zamenjava ne vpliva na končno oceno. Za pripravo ima 15 minut, izpit pa traja največ 20 minut brez časa za pripravo.

* V besedilu je zaradi poenostavitve uporabljena moška slovnična oblika, ki velja za oba spola.

KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA PRI MODULU KURIKULUM ODDELKA V VRTCU − 4. LETNIK, PREDŠOLSKA VZGOJA

Na začetku šolskega leta so dijaki seznanjeni z načini, merili in kriteriji ocenjevanja znanja ter z načrtovanim številom ocen. Minimalni standardi znanja in terminski načrt ocenjevanja so opredeljeni v ločenih dokumentih.

 

1. PREVERJANJE ZNANJA

Preverjanje znanja poteka pred obravnavo novih učnih vsebin, med njo in po njej ter pred ocenjevanjem znanja. Namen preverjanja je ugotavljanje predznanja, spremljanje razumevanja, utrjevanje in povezovanje znanja ter priprava dijakov na ocenjevanje. Preverjanje znanja se ne ocenjuje.

 

2. OCENJEVANJE ZNANJA

V 4. letniku dijak praviloma pridobi eno pisno in eno ustno oceno v vsakem ocenjevalnem obdobju. Dijak lahko pridobi oceno tudi s samostojno predstavitvijo izbrane teme ob ustrezni vizualni podpori ali z reševanjem spletnega kviza. Ocena, pridobljena s samostojno predstavitvijo ali spletnim kvizom, ne nadomešča pisne ali ustne ocene.

Roki pisnih ocenjevanj se določijo in evidentirajo skladno s šolskimi pravili. Ustno ocenjevanje poteka skozi šolsko leto; način napovedovanja oziroma prilagoditve za posamezne dijake se izvajajo skladno s šolskimi pravili, statusom ali pedagoško pogodbo.

Dijaku, ki je ob koncu ocenjevalnega obdobja ocenjen negativno, učitelj določi način in najmanj en datum ponovnega ocenjevanja znanja. Ta določba se ne uporablja po zaključku zadnjega ocenjevalnega obdobja.

Kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepi ob kršitvah niso predmet teh kriterijev, temveč se obravnavajo v skladu s Šolskimi pravili ocenjevanja znanja.

 

2.1 Pisno ocenjevanje znanja

Pisno ocenjevanje znanja praviloma traja eno šolsko uro. Na pisni nalogi so navedeni točkovnik (točke za posamezno nalogo) in meje za oceno, dijak pa je po ocenjevanju seznanjen z doseženim številom točk oziroma odstotkom in oceno. Dovoljene pripomočke za posamezno pisno ocenjevanje znanja učitelj napove vnaprej.

Merila za pretvorbo dosežka v oceno:

ocena	dosežek
odlično (5)	90–100 %
prav dobro (4)	80–89 %
dobro (3)	65–79 %
zadostno (2)	50–64 %
nezadostno (1)	0–49 %

Pri nalogah, kjer je odgovor mogoče vrednotiti delno, se točke dodelijo glede na popolnost, pravilnost, razumevanje in uporabo strokovnih pojmov. Pri daljših oziroma problemskih nalogah se upoštevajo tudi utemeljevanje, povezovanje in uporaba znanja.

2.2 Ustno ocenjevanje znanja

Znanje se ocenjuje na podlagi spodaj navedenih kriterijev, ki opredeljujejo ravni doseganja učnih ciljev in standardov znanja.

Ocena	Poznavanje in razumevanje vsebine	Strokovna terminologija	Povezovanje in utemeljevanje	Uporaba znanja	Samostojnost
5	Celovito in poglobljeno pozna ter razume obravnavane vsebine.	Strokovne pojme uporablja natančno, pravilno in ustrezno.	Vsebine samostojno, smiselno in poglobljeno povezuje, razlaga ter utemeljuje.	Znanje pravilno uporablja v novih in konkretnih situacijah ter ga podpre z ustreznimi primeri.	Samostojno izkazuje znanje ter presoja in ustrezno utemeljuje pojave in procese.
4	Zelo dobro pozna in razume obravnavane vsebine; znanje ima manjše pomanjkljivosti.	Strokovne pojme uporablja večinoma pravilno in ustrezno; pojavljajo se le manjše napake.	Vsebine ustrezno povezuje, razlaga in utemeljuje; občasno potrebuje usmeritev.	Znanje ustrezno uporablja v konkretnih in zahtevnejših primerih z manjšimi pomanjkljivostmi.	Pri izkazovanju znanja je večinoma samostojen; občasno potrebuje manjšo usmeritev.
3	Pozna in razume bistvene vsebine; znanje je delno nepopolno.	Pozna in uporablja osnovno strokovno terminologijo z nekaj napakami.	Prepoznava in razlaga osnovne povezave med vsebinami ter jih delno utemeljuje.	Znanje zna uporabiti predvsem v znanih oziroma že obravnavanih primerih.	Pri izkazovanju znanja je delno samostojen; pri povezovanju in presojanju potrebuje občasno usmerjanje.
2	Pozna osnovne vsebine in bistvene informacije; razumevanje je pomanjkljivo.	Pozna posamezne bistvene strokovne pojme, vendar jih uporablja nenatančno ali z napakami.	Prepoznava osnovne povezave med vsebinami in jih ob usmerjanju zna preprosto pojasniti.	Ob usmerjanju zna znanje uporabiti v preprostih in znanih primerih.	Pri izkazovanju znanja potrebuje več usmerjanja in podpore.
1	Ne izkaže zadostnega poznavanja in razumevanja obravnavanih vsebin ter ne dosega minimalnih standardov znanja.	Ne pozna oziroma ne zna ustrezno uporabljati bistvene strokovne terminologije.	Ne prepoznava bistvenih povezav med vsebinami oziroma jih ne zna ustrezno razložiti ali utemeljiti.	Znanja ne zna uporabiti niti v preprostih in znanih primerih.	Kljub usmerjanju in podpori ne izkaže zadostne samostojnosti pri izkazovanju znanja.

 

2.3 Ocenjevanje ustne predstavitve ob ustrezni vizualni podpori

Znanje se ocenjuje na podlagi spodaj navedenih kriterijev, ki opredeljujejo ravni doseganja učnih ciljev in standardov znanja.

Ocena	Vsebina	Struktura predstavitve	Vizualna podpora	Govorno nastopanje	Samostojnost in odgovarjanje na vprašanja
5	Predstavi in poglobljeno razloži vse bistvene vsebine, jih smiselno povezuje in utemeljuje.	Predstavitev je jasno in logično strukturirana; vsebine so smiselno povezane, bistvene informacije izpostavljene.	Premišljeno izbrana in pregledna; pomembno prispeva k razumevanju in ponazoritvi vsebine.	Govori jasno, tekoče in samozavestno; uporablja svoje besede in ustrezno strokovno izrazje.	Predstavitev izvede samostojno; na vprašanja odgovarja pravilno, celovito in utemeljeno.
4	Predstavi vse bistvene vsebine, jih pravilno razloži in smiselno povezuje.	Predstavitev je jasno in logično strukturirana; vsebine so smiselno povezane.	Ustrezno izbrana in pregledna; smiselno dopolnjuje vsebino.	Govori jasno in tekoče; večinoma uporablja svoje besede in ustrezno strokovno izrazje.	Predstavitev izvede samostojno; na vprašanja odgovarja pravilno in ustrezno.
3	Predstavi večino bistvenih vsebin; razlaga je večinoma pravilna, vendar manj poglobljena in povezana.	Predstavitev ima jasen uvod, jedro in zaključek; vsebine so večinoma povezane.	Ustrezna in povezana z vsebino, vendar manj prispeva k njenemu razumevanju.	Govori razumljivo in povezano ter uporablja ustrezno strokovno izrazje; govor je manj tekoč.	Predstavitev izvede večinoma samostojno; na vprašanja odgovarja večinoma pravilno.
2	Predstavi le osnovne vsebine in izpusti pomembne vidike; pri razlagi so prisotne strokovne napake.	Predstavitev ima osnovno strukturo, vendar vsebine niso vedno logično povezane.	Osnovna in deloma povezana z vsebino; omejeno prispeva k njenemu razumevanju.	Govori večinoma razumljivo, vendar manj tekoče in povezano; strokovno izrazje uporablja z nekaj pomanjkljivostmi.	Pri predstavitvi občasno potrebuje pomoč; na vprašanja odgovarja delno pravilno.
1	Ne predstavi večine bistvenih vsebin; razlaga je večinoma nepravilna ali nepovezana s temo.	Predstavitev nima jasne strukture; vsebine niso logično povezane in bistvene informacije niso razvidne.	Neustrezna, nepregledna ali nepovezana z vsebino oziroma je ni.	Govori težko razumljivo ali nepovezano; strokovno izrazje uporablja nepravilno oziroma ga ne uporablja. Predstavitev pretežno bere.	Pri predstavitvi potrebuje stalno pomoč; na vprašanja ne zna ustrezno odgovoriti.

2.4 Ocenjevanje spletnega kviza

Spletni kviz se ocenjuje po enakih merilih in kriterijih kot pisno ocenjevanje znanja.

 

3. ZAKLJUČEVANJE OCEN

Za pozitivno zaključeno oceno mora dijak izkazati doseganje minimalnih standardov znanja, določenih v ločenem dokumentu za modul Kurikulum oddelka v vrtcu.

Zaključna ocena ne temelji zgolj na povprečju pridobljenih ocen. Določi se na podlagi doseganja učnih ciljev in standardov znanja, kakovosti in ravni izkazanega znanja ter napredka dijaka v šolskem letu. Pri tem se upoštevajo vse pridobljene ocene.

 

4. IZPITI

Izpiti potekajo v skladu z veljavnimi predpisi in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja Gimnazije Celje – Center. Vsebina izpita izhaja iz učnih ciljev in standardov znanja modula Kurikulum oddelka v vrtcu.

Izpiti so ustni.

Za ustni izpit učitelj pripravi kombinacijo vprašanj na posameznem izpitnem listku. Število izpitnih listkov je za pet večje od števila kandidatov. Kandidat lahko izpitni listek enkrat zamenja, pri čemer zamenjava ne vpliva na končno oceno. Za pripravo na izpit ima kandidat 15 minut, nato odgovarja pred izpitno komisijo. Izpit traja največ 20 minut, brez časa za pripravo.

 

5. KONČNE DOLOČBE

V besedilu je zaradi poenostavitve uporabljena moška slovnična oblika, ki velja za oba spola.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA PRI MODULU PEDAGOGIKA IN PEDAGOŠKI PRISTOPI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU (PPO)

3. letnik programa Predšolska vzgoja – šolsko leto 2026/27

Dijaki so na začetku šolskega leta seznanjeni z načini, merili in kriteriji ocenjevanja znanja ter z načrtovanim številom ocen. Minimalni standardi znanja in načrt ocenjevanja so opredeljeni v ločenih dokumentih.

1. Preverjanje znanja

Preverjanje znanja poteka pred obravnavo novih učnih vsebin, med njo in po njej ter pred ocenjevanjem. Namenjeno je ugotavljanju predznanja, spremljanju razumevanja, utrjevanju in povezovanju znanja ter pripravi dijakov na ocenjevanje. Preverjanje znanja se ne ocenjuje.

Za sprotno preverjanje, ponavljanje in utrjevanje se lahko uporabljajo tudi spletni kvizi. Če je kviz vnaprej napovedan kot ocenjevanje, so dijaki pred izvedbo seznanjeni z vsebinskim obsegom, pogoji in kriteriji; ocena temelji na vnaprej določeni meji dosežka in ne na rezultatih drugih dijakov.

 

2. Ocenjevanje znanja

Znanje se ocenjuje na podlagi učnih ciljev in standardov znanja modula PPO. Pri ocenjevanju se upoštevajo Šolska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Celje – Center, veljavni Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1).

Dijak praviloma pridobi štiri ocene: dve pisni, eno ustno in eno iz projektne naloge. Podrobna razporeditev je določena v načrtu ocenjevanja znanja za 3. letnik.

Roki pisnih ocenjevanj se določijo in evidentirajo skladno s šolskimi pravili. Ustno ocenjevanje poteka pri rednem pouku; napovedovanje oziroma prilagoditve za posamezne dijake se izvajajo skladno s šolskimi pravili, statusom ali pedagoško pogodbo.

Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, učitelj določi način in najmanj en datum ponovnega ocenjevanja, razen v zadnjem ocenjevalnem obdobju. Izboljševanje pozitivne ocene se omogoči skladno s šolskimi pravili in organizacijskimi možnostmi.

Kršitve pravil pri ocenjevanju in ukrepi ob kršitvah niso predmet teh kriterijev, temveč se obravnavajo po Šolskih pravilih ocenjevanja znanja.

 

2.1 Pisno ocenjevanje znanja

Pisno ocenjevanje praviloma traja eno šolsko uro. Na pisni nalogi so navedeni točkovnik, najvišje možno število točk in meje za posamezne ocene. Dijak je po ocenjevanju seznanjen z doseženim številom točk oziroma odstotkom in oceno. Dovoljene pripomočke učitelj napove vnaprej.

 

 

Ocena	Dosežek
odlično (5)	90–100 %
prav dobro (4)	80–89 %
dobro (3)	65–79 %
zadostno (2)	50–64 %
nezadostno (1)	0–49 %

 

Pri nalogah z delnim vrednotenjem se točke dodelijo glede na pravilnost, popolnost, razumevanje in uporabo strokovnih pojmov. Pri problemskih in situacijskih nalogah se upoštevajo tudi povezovanje vsebin, utemeljevanje ter uporaba znanja v pedagoških primerih.

 

2.2 Ustno ocenjevanje znanja

Pri ustnem ocenjevanju se presojajo pravilnost in celovitost odgovora, razumevanje in raba strokovnih pojmov, povezovanje vsebin, pojasnjevanje in utemeljevanje ter uporaba znanja v konkretnih vzgojnih situacijah.

Ocena	Kriteriji
5 – odlično	Dijak odgovarja samostojno, celovito in zanesljivo. Natančno uporablja strokovne pojme, vsebine smiselno povezuje, razlaga in utemeljuje ter znanje samostojno uporablja pri presoji novih ali zahtevnejših pedagoških primerov.
4 – prav dobro	Dijak odgovarja pretežno samostojno in pravilno. Strokovne pojme uporablja ustrezno, vsebine pojasnjuje in povezuje ter znanje uporabi na primeru. Pri zahtevnejših vprašanjih občasno potrebuje manjšo usmeritev.
3 – dobro	Dijak izkazuje temeljno razumevanje vsebin. Pozna bistvene pojme in dejstva, vendar sta povezovanje in utemeljevanje manj zanesljiva. Znanje uporablja predvsem v znanih primerih in pri zahtevnejših vprašanjih potrebuje usmerjanje.
2 – zadostno	Dijak izkazuje osnovno znanje na ravni minimalnih standardov. Pozna bistvene pojme, vendar odgovarja pomanjkljivo in potrebuje več usmerjanja. Ob podpori pojasni osnovne povezave ter znanje uporabi v preprostem, znanem primeru.
1 – nezadostno	Dijak ne izkaže znanja na ravni minimalnih standardov. Bistvenih pojmov ne pozna ali jih ne razume oziroma jih kljub usmerjanju ne zna ustrezno pojasniti, povezati ali uporabiti.

 

 

2.3 Projektna naloga

Naloga je sestavljena iz pisnega izdelka in ustne predstavitve. Vsak del prispeva 50 % skupne ocene; za pozitivno oceno morata biti oba dela opravljena in pri obeh morajo biti doseženi minimalni standardi. Dijaki pred začetkom prejmejo vsebinske zahteve, rok, način izvedbe in kriterije ocenjevanja.

Pri pisnem izdelku se presojajo strokovna pravilnost in poglobljenost, smiselna zgradba, povezovanje teoretičnih izhodišč s prakso, utemeljevanje, uporaba strokovne terminologije, samostojnost ter ustrezno navajanje uporabljenih virov. Pri predstavitvi se presojajo jasnost in strokovnost nastopa, samostojno pojasnjevanje, časovna ustreznost ter odgovori na vprašanja.

Ocena	Kriteriji
5 – odlično	Naloga je vsebinsko celovita, strokovno pravilna, poglobljena in zelo dobro strukturirana. Dijak samostojno povezuje teorijo s prakso, utemeljuje ugotovitve, ustrezno uporablja in navaja vire ter nalogo jasno in prepričljivo predstavi. Na vprašanja odgovarja celovito in argumentirano.
4 – prav dobro	Naloga je strokovno pravilna in dobro strukturirana, z manjšimi pomanjkljivostmi. Dijak vsebine smiselno povezuje, jih večinoma dobro utemeljuje, ustrezno uporablja vire in nalogo predstavi pretežno samostojno. Na vprašanja odgovarja pravilno.
3 – dobro	Naloga vsebuje bistvene elemente in je večinoma strokovno ustrezna, vendar je manj poglobljena ali neenakomerno razvita. Povezovanje in utemeljevanje sta osnovna, uporaba virov večinoma ustrezna. Predstavitev je razumljiva, odgovori na vprašanja pa pretežno pravilni.
2 – zadostno	Naloga v osnovnem obsegu izkazuje minimalne standarde. Prisotne so posamezne strokovne ali oblikovne pomanjkljivosti, vendar je bistvena vsebina prepoznavna in viri so navedeni. Dijak ob usmerjanju pojasni temeljne ugotovitve in odgovori na preprosta vprašanja.
1 – nezadostno	Naloga ne izkazuje minimalnih standardov: manjkajo bistveni elementi, vsebina je strokovno neustrezna ali nepovezana, viri niso ustrezno navedeni oziroma dijak svojega dela ne zna pojasniti in zagovarjati.

 

 

Dijak mora biti sposoben pojasniti in zagovarjati oddano delo. Nedovoljeno prepisovanje, nepriznana uporaba tujih vsebin ali nedovoljenih pripomočkov se obravnava skladno s šolskimi pravili; sam odstotek ujemanja, ki ga izpiše programsko orodje, ni samostojen kriterij za določitev ocene.

 

2.4 Druge oblike ocenjevanja

Morebitna druga oblika ocenjevanja mora biti napovedana; dijaki morajo pred izvedbo poznati cilje, obseg, pogoje in kriterije. Sodelovanje pri pouku, odnos do predmeta, vedenje, opravljanje domačih nalog ali prinašanje učnih sredstev sami po sebi niso ocena znanja.

 

3. Zaključevanje ocen

Za pozitivno zaključeno oceno mora dijak izkazati doseganje minimalnih standardov znanja, določenih za 3. letnik.

Zaključna ocena ni nujno aritmetična sredina pridobljenih ocen. Učitelj jo določi glede na doseganje učnih ciljev in standardov znanja, kakovost in zahtevnost izkazanega znanja ter napredek dijaka. Vedenje, odnos do predmeta ali sama pogostost sodelovanja niso samostojen kriterij za zaključevanje.

 

4. Izpiti

Izpiti so pisni in ustni. Potekajo skladno z veljavnimi predpisi in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja Gimnazije Celje – Center. Vsebina izpita izhaja iz učnih ciljev in standardov znanja modula PPO za 3. letnik. Organizacija, sestava izpita, čas priprave in trajanje se določijo po šolskih pravilih.

 

5. Končne določbe

V besedilu uporabljena moška slovnična oblika za dijaka in učitelja velja za vse spole.

Kriterije ocenjevanja znanja obravnava in potrdi strokovni aktiv za predšolsko vzgojo. Veljajo od začetka šolskega leta 2026/27.

Kriteriji se objavijo skladno s Šolskimi pravili ocenjevanja znanja Gimnazije Celje – Center.

KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA PRI MODULU PEDAGOGIKA IN PEDAGOŠKI PRISTOPI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU (PPO)

4. letnik programa Predšolska vzgoja – šolsko leto 2026/27

Dijaki so na začetku šolskega leta seznanjeni z načini, merili in kriteriji ocenjevanja znanja ter z načrtovanim številom ocen. Minimalni standardi znanja in načrt ocenjevanja so opredeljeni v ločenih dokumentih.

 

1. Preverjanje znanja

Preverjanje znanja poteka pred obravnavo novih učnih vsebin, med njo in po njej ter pred ocenjevanjem. Namenjeno je ugotavljanju predznanja, spremljanju razumevanja, utrjevanju in povezovanju znanja ter pripravi dijakov na ocenjevanje. Preverjanje znanja se ne ocenjuje.

Za sprotno preverjanje, ponavljanje in utrjevanje se lahko uporabljajo tudi spletni kvizi. Če je kviz vnaprej napovedan kot ocenjevanje, so dijaki pred izvedbo seznanjeni z vsebinskim obsegom, pogoji in kriteriji; ocena temelji na vnaprej določeni meji dosežka in ne na rezultatih drugih dijakov.

 

2. Ocenjevanje znanja

Znanje se ocenjuje na podlagi učnih ciljev in standardov znanja modula PPO. Pri ocenjevanju se upoštevajo Šolska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Celje – Center, veljavni Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1).

Dijak praviloma pridobi pet ocen: dve pisni, eno ustno, eno iz seminarske naloge ter eno iz vnaprej napovedanega spletnega kviza za ponovitev vsebin 3. letnika. Podrobna razporeditev je določena v načrtu ocenjevanja znanja za 4. letnik.

Roki pisnih ocenjevanj se določijo in evidentirajo skladno s šolskimi pravili. Ustno ocenjevanje poteka pri rednem pouku; napovedovanje oziroma prilagoditve za posamezne dijake se izvajajo skladno s šolskimi pravili, statusom ali pedagoško pogodbo.

Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, učitelj določi način in najmanj en datum ponovnega ocenjevanja, razen v zadnjem ocenjevalnem obdobju. Izboljševanje pozitivne ocene se omogoči skladno s šolskimi pravili in organizacijskimi možnostmi.

Kršitve pravil pri ocenjevanju in ukrepi ob kršitvah niso predmet teh kriterijev, temveč se obravnavajo po Šolskih pravilih ocenjevanja znanja.

2.1 Pisno ocenjevanje znanja

Pisno ocenjevanje praviloma traja eno šolsko uro. Na pisni nalogi so navedeni točkovnik, najvišje možno število točk in meje za posamezne ocene. Dijak je po ocenjevanju seznanjen z doseženim številom točk oziroma odstotkom in oceno. Dovoljene pripomočke učitelj napove vnaprej.

 

Ocena	Dosežek
odlično (5)	90–100 %
prav dobro (4)	80–89 %
dobro (3)	65–79 %
zadostno (2)	50–64 %
nezadostno (1)	0–49 %

 

 

Pri nalogah z delnim vrednotenjem se točke dodelijo glede na pravilnost, popolnost, razumevanje in uporabo strokovnih pojmov. Pri problemskih in situacijskih nalogah se upoštevajo tudi povezovanje vsebin, utemeljevanje ter uporaba znanja v pedagoških primerih.

2.2 Ustno ocenjevanje znanja

Pri ustnem ocenjevanju se presojajo pravilnost in celovitost odgovora, razumevanje in raba strokovnih pojmov, povezovanje vsebin, pojasnjevanje in utemeljevanje ter uporaba znanja v konkretnih vzgojnih situacijah.

 

Ocena	Kriteriji
5 – odlično	Dijak odgovarja samostojno, celovito in zanesljivo. Natančno uporablja strokovne pojme, vsebine smiselno povezuje, razlaga in utemeljuje ter znanje samostojno uporablja pri presoji novih ali zahtevnejših pedagoških primerov.
4 – prav dobro	Dijak odgovarja pretežno samostojno in pravilno. Strokovne pojme uporablja ustrezno, vsebine pojasnjuje in povezuje ter znanje uporabi na primeru. Pri zahtevnejših vprašanjih občasno potrebuje manjšo usmeritev.
3 – dobro	Dijak izkazuje temeljno razumevanje vsebin. Pozna bistvene pojme in dejstva, vendar sta povezovanje in utemeljevanje manj zanesljiva. Znanje uporablja predvsem v znanih primerih in pri zahtevnejših vprašanjih potrebuje usmerjanje.
2 – zadostno	Dijak izkazuje osnovno znanje na ravni minimalnih standardov. Pozna bistvene pojme, vendar odgovarja pomanjkljivo in potrebuje več usmerjanja. Ob podpori pojasni osnovne povezave ter znanje uporabi v preprostem, znanem primeru.
1 – nezadostno	Dijak ne izkaže znanja na ravni minimalnih standardov. Bistvenih pojmov ne pozna ali jih ne razume oziroma jih kljub usmerjanju ne zna ustrezno pojasniti, povezati ali uporabiti.

 

2.3 Seminarska naloga

Naloga je sestavljena iz pisnega izdelka in ustne predstavitve. Vsak del prispeva 50 % skupne ocene; za pozitivno oceno morata biti oba dela opravljena in pri obeh morajo biti doseženi minimalni standardi. Dijaki pred začetkom prejmejo vsebinske zahteve, rok, način izvedbe in kriterije ocenjevanja.

Pri pisnem izdelku se presojajo strokovna pravilnost in poglobljenost, smiselna zgradba, povezovanje teoretičnih izhodišč s prakso, utemeljevanje, uporaba strokovne terminologije, samostojnost ter ustrezno navajanje uporabljenih virov. Pri predstavitvi se presojajo jasnost in strokovnost nastopa, samostojno pojasnjevanje, časovna ustreznost ter odgovori na vprašanja.

 

Ocena	Kriteriji
5 – odlično	Naloga je vsebinsko celovita, strokovno pravilna, poglobljena in zelo dobro strukturirana. Dijak samostojno povezuje teorijo s prakso, utemeljuje ugotovitve, ustrezno uporablja in navaja vire ter nalogo jasno in prepričljivo predstavi. Na vprašanja odgovarja celovito in argumentirano.
4 – prav dobro	Naloga je strokovno pravilna in dobro strukturirana, z manjšimi pomanjkljivostmi. Dijak vsebine smiselno povezuje, jih večinoma dobro utemeljuje, ustrezno uporablja vire in nalogo predstavi pretežno samostojno. Na vprašanja odgovarja pravilno.
3 – dobro	Naloga vsebuje bistvene elemente in je večinoma strokovno ustrezna, vendar je manj poglobljena ali neenakomerno razvita. Povezovanje in utemeljevanje sta osnovna, uporaba virov večinoma ustrezna. Predstavitev je razumljiva, odgovori na vprašanja pa pretežno pravilni.
2 – zadostno	Naloga v osnovnem obsegu izkazuje minimalne standarde. Prisotne so posamezne strokovne ali oblikovne pomanjkljivosti, vendar je bistvena vsebina prepoznavna in viri so navedeni. Dijak ob usmerjanju pojasni temeljne ugotovitve in odgovori na preprosta vprašanja.
1 – nezadostno	Naloga ne izkazuje minimalnih standardov: manjkajo bistveni elementi, vsebina je strokovno neustrezna ali nepovezana, viri niso ustrezno navedeni oziroma dijak svojega dela ne zna pojasniti in zagovarjati.

 

 

Dijak mora biti sposoben pojasniti in zagovarjati oddano delo. Nedovoljeno prepisovanje, nepriznana uporaba tujih vsebin ali nedovoljenih pripomočkov se obravnava skladno s šolskimi pravili; sam odstotek ujemanja, ki ga izpiše programsko orodje, ni samostojen kriterij za določitev ocene.

 

2.4 Napovedani spletni kviz in druge oblike ocenjevanja

Vsebine 3. letnika se lahko ocenijo z vnaprej napovedanim spletnim kvizom. Uporabijo se enake odstotne meje kot pri pisnem ocenjevanju, če ni pred izvedbo izrecno določeno drugače. Morebitna druga oblika ocenjevanja mora biti napovedana; dijaki morajo pred izvedbo poznati cilje, obseg, pogoje in kriterije. Sodelovanje pri pouku, odnos do predmeta, vedenje, opravljanje domačih nalog ali prinašanje učnih sredstev sami po sebi niso ocena znanja.

 

3. Zaključevanje ocen

Za pozitivno zaključeno oceno mora dijak izkazati doseganje minimalnih standardov znanja, določenih za 4. letnik.

Zaključna ocena ni nujno aritmetična sredina pridobljenih ocen. Učitelj jo določi glede na doseganje učnih ciljev in standardov znanja, kakovost in zahtevnost izkazanega znanja ter napredek dijaka. Vedenje, odnos do predmeta ali sama pogostost sodelovanja niso samostojen kriterij za zaključevanje.

 

4. Izpiti

Izpiti potekajo skladno z veljavnimi predpisi in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja Gimnazije Celje – Center. Vsebina izpita izhaja iz učnih ciljev in standardov znanja modula PPO za 4. letnik. Organizacija, sestava izpita, čas priprave in trajanje se določijo po šolskih pravilih.

 

5. Končne določbe

V besedilu uporabljena moška slovnična oblika za dijaka in učitelja velja za vse spole.

Kriterije ocenjevanja znanja obravnava in potrdi strokovni aktiv za predšolsko vzgojo. Veljajo od začetka šolskega leta 2026/27.

Kriteriji se objavijo skladno s Šolskimi pravili ocenjevanja znanja Gimnazije Celje – Center.

KRITERIJI OCENJEVANJA pri predmetu RUP (program PREDŠOLSKA VZGOJA)

 

Za pozitivno ocenjen/opravljen predmet ob koncu ocenjevalnega obdobja oz. leta mora imeti dijak pridobljene vse ocene. Vse ocene morajo biti pozitivne. Če je katera izmed ocen negativna, jo mora dijak popraviti, sicer predmet opravlja na popravnem oz. dopolnilnem izpitu.

 

Popravni, predmetni in dopolnilni izpit

 

• Vsi izpiti (popravni, predmetni, dopolnilni) so pri psihologiji pisni in trajajo 90 minut. Izpit mora dijak opravljati ne glede na to, s katero obliko ocenjevanja pri rednem pouku ni bil uspešen oz. ocene ni pridobil. Vsebino izpita določi učitelj.
• Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.

 

Vse vrste izpitov potekajo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.

 

Kriterij ustnega ocenjevanja

 

Posamezen učitelj se lahko po lastni presoji odloči, ali bo ustno ocenjevanje napovedal. Učitelj lahko po lastni presoji napovedano ocenjevanje tudi ukine.

Praviloma se v šolski uri ustno oceni od dva do štiri dijake, razen če je ob predhodnem dogovoru z razredom napovedano drugače.

 

Ocena	Opis
Odlično (5)	Dijak dokazuje poglobljeno razumevanje strokovnih pojmov. Izraža se samostojno, vsebino smiselno povezuje, sam dodaja praktične primere. Argumentacije so jasne in konsistentne. Presojanje in sklepanje temelji na podlagi ugotovljenih dejstev.
Prav dobro (4)	Dijak vsebinsko ustrezno in smiselno odgovarja na zastavljena vprašanja. Odgovori so jasni, jedrnati in relevantni, izpeljave in utemeljitve so skladne in razumljive, posamični odlomki so večinoma smiselno zaokrožene celote in so pogosto med seboj dobro povezani. V argumentacijo vključuje ustrezno terminologijo in dokazuje poznavanje bistvenih strokovnih pojmov, čeprav so sodbe in sklepi še preveč posplošeni. Posplošitve ne upoštevajo ugotovljenih dejstev v celoti.
Dobro (3)	Dijak navaja pomembna dejstva, jih argumentira, a je argumentacija pomanjkljiva, nejasna in nekonsistentna. Dijak razume problematiko, ki jo prinaša vprašanje. Na dodatna vprašanja odgovarja delno, pozna primere, vendar ni vedno sposoben lastne uporabe spoznanj. Analiza je zgolj delna oz. nepopolna.
Zadostno (2)	Odgovori tvorijo pretežno celovito besedilo. Nekatere izpeljave in utemeljitve so delno razumljive, jasne. Odgovori na zastavljena vprašanja so večinoma opisni. Argumentacija je skromna, površna in nejasna.
Nezadostno (1)	Dijak ne navaja dejstev, ali pa navaja zgolj osnovna dejstva, ki so pomanjkljiva, informacije ne tvorijo povezane celote. Ne odgovarja smiselno in povezano.

 

• Kriteriji pisnega ocenjevanja
• Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk in točkovno vrednost posameznih nalog.

Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

 

odlično (5)	90–100 %
prav dobro (4)	79–89 %
dobro (3)	66–78 %
zadostno (2)	50–65 %
nezadostno (1)	0–49 %

Pisno ocenjevanje znanja traja do 45 minut oz. sorazmerno več za dijake, ki imajo z odločbo opredeljen podaljšan čas. Dovoljena je uporaba kemičnega svinčnika oz. nalivnega peresa. V kolikor dijak piše s svinčnikom, se naloga razveljavi. Uporaba kakršnihkoli drugih pripomočkov je prepovedana, razen v primerih, ko jih za potrebe izvedbe določi profesor, ali pa v primerih, ko so drugi pripomočki potrebni zaradi izvedbe prilagoditve dela dijakom z odločbo. Prepovedano je pogovarjanje s sosedom ali obračanje proti njemu. Kazen za kršitev je takojšen odvzem pisne naloge.

 

• Kriteriji avtentične naloge
• Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcija, izražanje v obliki neumetnostnih ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov idr.
• Pisni kriteriji za ocenjevanje avtentičnih nalog, ki predstavljajo izražanje v obliki neumetnostnih besedil: osebna pisma o izkušnjah, doživetjih, dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprava video, avdio zapisa idr.
• Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti oz. prilagoditi glede na zahteve izvedene oblike naloge s čimer so dijaki seznanjeni pred izvedbo ocenjevanja.

Kriterij
%	Točke	Ocena
90–100	18–20	Odlično (5)
79–89	16–17	Prav dobro (4)
66–78	13–15	Dobro (3)
50–65	10–12	Zadostno (2)
0–49	0–9	Nezadostno (1)

Področje točkovanja
	0 – 1 točka	2 – 3 točke	4 – 5 točk
Preglednost in urejenost	Nepregleden/ premalo pregleden, površnost v izdelavi, slikovno gradivo ni v skladu z besedilom.	Vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno oz. je izdelek deloma nepregleden, slikovno gradivo je pretežno v skladu z besedilom.	Pregleden, čitljiv, pazljivo izdelan, zanimivo slikovno gradivo, ki je usklajeno z besedilom.
Vsebina	Veliko osnovnih/pomembnih podatkov manjka, navaja nepomembne podatke ali pojme, nekatere informacije so netočne, pomanjkljivo predstavljena vsebina.	Nekateri ključni podatki manjkajo, nekateri deli predstavitve niso povezani z naslovom dela, informacije so verodostojne, ustrezna in premalo organizirana vsebina.	Izbrani napisi ustrezno poudarjajo ključne točke ali dele vsebine, tekst vsebuje vse pomembne podatke, informacije so verodostojne, ustrezna in dobro organizirana vsebina.
Besedišče	Nejasno in neučinkovito besedilo, besedišče ni slikovito.	Natančno in jasno besedilo, vendar občasno izgubi osredotočenost, besedišče je slikovito.	Natančno in jasno besedilo, tudi zelo osredotočeno, besedišče je slikovito.
Ustvarjalnost	Idejno neustvarjalen izdelek.	Idejno delno ustvarjalen izdelek.	Idejno ustvarjalen izdelek.

Kriteriji predstavitve

• Glede na različne oblike predstavitev je možno navedene kriterije ustrezno spremeniti prilagoditi glede na zahteve izvedene oblike predstavitve s čimer so dijaki seznanjeni pred izvedbo ocenjevanja.

Kriterij
%	Točke	Ocena
90–100	15–16	Odlično (5)
79–89	13–14	Prav dobro (4)
66–78	11–12	Dobro (3)
50–65	8–10	Zadostno (2)
0–49	0–7	Nezadostno (1)

Opisni kriterij	4 točk	3 točke	2 točke	1 točki	0 točk
Način podajanja informacij	Govor je prost, razločen, razumljiv, naraven in tekoč. Kaže zavzetost nad temo. Način predstavitve je zelo domiseln.	Govor je večinoma prost, razločen, razumljiv, naraven in tekoč. Kaže zavzetost nad temo. Način predstavitve je domiseln.	Govor je večinoma prost, razločen in razumljiv, vendar ne tako naraven in tekoč. Kaže delno zavzetost nad temo. Način predstavitve je povprečen.	Pri govorjenju si v večji meri pomaga z zapisanim besedilom, govori manj razločno ali nenaravno. Zavzetosti nad temo ni zaznati. Način predstavitve je povprečen.	Izključno branje.
Stik s poslušalci	/	Vzpostavi aktiven stik s poslušalci in osmisli podano vsebino.	Vzpostavi aktiven stik s poslušalci in delno osmisli podano vsebino.	Vzpostavi neznaten aktiven stik s poslušalci in pomanjkljivo osmisli podano vsebino.	S poslušalci ne vzpostavi aktivnega stika in ne osmisli podane vsebine.
Upoštevanje časa	/	/	/	Upošteva časovno omejitev predstavitve.	Predstavitev ni v predvidenih časovnih okvirjih (prekratka ali predolga).
Ustreznost vsebine	Vsebina je popolnoma ustrezna, zamisel odlična.	Vsebina je večinoma ustrezna, zamisel dobra.	Vsebina je ustrezna v zadovoljivi meri, zamisel dobra.	Vsebina je deloma ustrezna, zamisel deloma dobra.	Vsebina je neustrezna, zamisel zelo pomanjkljiva.
Znanje o vsebini	Popolnoma ustrezno odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini.	Večinoma ustrezno odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so zadovoljivi.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so zelo pomanjkljivi.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so popolnoma neustrezni.

 

 

 

Sprejeto na sestanku strokovnega aktiva in velja od 1. 9. 2026 dalje.

MERILA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVENJE ZNANJA −

VEŠČINE SPORAZUMEVANJA

 

Dijaki morajo biti pisno seznanjeni s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

Strokovni modul je sestavljen iz treh delov:

VES1 (SLO),

VES2 (PPO in RUP) ter

VES3 (SOC).

Dijaki bodo pridobivali ocene:

• pisno,
• ustno (nastop),
• drugo.
  • PISNO IN USTNO OCENJEVANJE
  • Pisno in ustno ocenjevanje zajema učne cilje, obravnavane pri pouku. Ocenjuje se poznavanje, razumevanje in uporaba obravnavane učne snovi. Pri tem se upoštevajo analiza, sinteza in presojanje usvojenega znanja. Za zadostno oceno je potrebno doseganje minimalnih standardov znanja, ki so opredeljeni v letni pripravi.
  • Pridobljene ocene

1. ocenjevalno obdobje:

• VES1 – pisna naloga iz pravopisa

2. ocenjevalno obdobje:

• VES1 – pisna naloga iz besediloslovja (uradne besedilne vrste)
• VES2 – pisna naloga
• VES3 – nastop
  • Datumi preverjanja in ocenjevanja bodo dogovorjeni z dijaki na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja in vpisani v šolsko dokumentacijo.
  • Po presoji profesorja lahko dijak pridobi še dodatno ustno oceno.

Za pozitivno ocenjen/opravljen predmet ob koncu ocenjevalnega obdobja oz. leta mora imeti dijak vse pridobljene ocene pozitivne oz. popravljene.

 

• Kriteriji pisnega ocenjevanja
• Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja. Z do dvema (2) točkama odbitka se lahko ovrednotijo pravopisne napake (oz. po točkovniku, če so pravopisne napake del vsebine ocenjevanja).

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik.

Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

odlično (5)	90–100 %
prav dobro (4)	80–89 %
dobro (3)	65–79 %
zadostno (2)	50–64 %
nezadostno (1)	0–49 %

Pisno ocenjevanje znanja traja do 45 minut oz. sorazmerno več za dijake, ki imajo z odločbo opredeljene časovne prilagoditve. Dovoljena je uporaba kemičnega svinčnika oz. nalivnega peresa. V kolikor dijak piše s svinčnikom, se naloga razveljavi. Uporaba kakršnihkoli drugih pripomočkov je prepovedana, razen v primerih, ko jih za potrebe izvedbe določi profesor, ali pa v primerih, ko so drugi pripomočki potrebni zaradi izvedbe prilagoditve dela dijakom z odločbo. Prepovedano je pogovarjanje s sosedom ali obračanje proti njemu. Kazen za kršitev je takojšen odvzem pisne naloge.

Dijaki so deset minut pred koncem opozorjeni, da se čas za pisanje izteka.

Načini označevanja napak:

• prečrtan napačen odgovor,
• označen pomanjkljiv odgovor,
• pri esejskih vprašanjih je lahko dodan kratek komentar,
• označijo se nepopolni in manjkajoči odgovori.

 

 

 

 

Kriterij ocene govornega nastopa

Z oceno se pri govornem nastopu enakovredno ocenjuje:

• odnos do dela in spoštovanje dogovorjenih datumov za oddajo gradiva in predstavitev,
• upoštevanje značilnosti slušnega prenosnika (govori prosto, razločno, razumljivo in tekoče ... ),
• neverbalna govorna realizacija (ustrezne kretnje, mimika, socialni pas … ),
• upoštevanje razpoložljivega dogovorjenega časa,
• ustreznost teme ter ustrezna razrešitve konflikta na nenasilen način.

 

Opisni kriterij	Odlično	Prav dobro	Dobro	Zadostno
Odnos do dela in spoštovanje dogovorjenih datumov	Odnos do dela odličen, natančno upoštevanje vseh dogovorjenih rokov.	Odnos do dela zelo ustrezen, upoštevanje dogovorjenih rokov.	Odnos do dela ustrezen, delno upoštevanje dogovorjenih rokov.	Odnos do dela delno ustrezen, delno upoštevanje dogovorjenih rokov.
Upoštevanje značilnosti slušnega prenosnika	Govori prosto, razločno, razumljivo, naravno in tekoče. Učinkovito uporablja vidne spremljevalce govorjenja. Ohranja stik s sogovornikom in spremlja njegov odziv.	Govori prosto, razločno, razumljivo in tekoče. Učinkovito uporablja pripomočke in ohranja stik s sogovornikom in spremlja njegov odziv.	Govori prosto in večinoma razločno in naravno, a ne popolnoma tekoče. Raba pripomočkov je  še sprejemljiva, deloma ohranja stik s sogovornikom in spremlja njegov odziv.	Pri govorjenju si pomaga z zapisanim besedilom, govori manj razločno ali nenaravno. Pri predstavitvi ne uporablja pripomočkov, večinoma ne ohranja stika s sogovornikom.
Neverbalna govorna realizacija	Mimika in kretnje so ustrezne, deluje urejeno, dinamično, pazi na gibe rok in nog, upošteva situaciji primeren socialni pas, kaže zavzetost in navdušenje nad temo in svojimi ugotovitvami.	Mimika in kretnje so večinoma ustrezne, deluje umirjeno, ne togo, večinoma pazi na gibe rok in nog, upošteva situaciji primeren socialni pas, kaže dobro pripravljenost na nastop.	Mimika in kretnje so delno ustrezne, a še sprejemljive, gibi rok in nog odražajo zadrego in le delno pripravljenost na nastop. Občasno upošteva situaciji primeren socialni pas.	Mimika in kretnje večinoma niso ustrezne, je nemiren ali tog, kaže le delno pripravljenost na nastop in le delno upošteva situaciji primeren socialni pas.
Upoštevanje časa	Upošteva časovno omejitev govornega nastopa.	Večinoma upošteva časovno omejitev govornega nastopa.	Deloma upošteva časovno omejitev govornega nastopa.	Večinoma ne upošteva časovne omejitve govornega nastopa.
Ustreznost teme	Tema je popolnoma ustrezna, zamisel odlična. Konflikt je nenasilno rešen.	Tema je popolnoma ustrezna, zamisel dobra. Konflikt je nenasilno rešen.	Tema je ustrezna, zamisel dobra. Konflikt je večinoma nenasilno rešen.	Tema je deloma ustrezna, zamisel deloma dobra. Konflikt je večinoma rešen.

 

 

 

Kriterij ustnega ocenjevanja

 

Ocena	Opis
Odlično (5)	Dijak dokazuje poglobljeno razumevanje pojmov. Izraža se samostojno, vsebino smiselno povezuje, sam dodaja praktične primere. Argumentacije so jasne in konsistentne. Presojanje in sklepanje temelji na podlagi ugotovljenih dejstev. Na dodatna vprašanja odgovarja sproščeno in tekoče.
Prav dobro (4)	Dijak vsebinsko ustrezno in smiselno odgovarja na zastavljena vprašanja. Odgovori so jasni, jedrnati in relevantni, izpeljave in utemeljitve so skladne in razumljive, posamični odlomki so večinoma smiselno zaokrožene celote in so pogosto med seboj dobro povezani. V argumentacijo vključuje ustrezno terminologijo in dokazuje poznavanje bistvenih pojmov, čeprav so sodbe in sklepi še preveč posplošeni. Posplošitve ne upoštevajo ugotovljenih dejstev v celoti.
Dobro (3)	Dijak navaja pomembna dejstva, jih argumentira, a je argumentacija pomanjkljiva, nejasna in nekonsistentna. Dijak razume problematiko, ki jo prinaša vprašanje. Na dodatna vprašanja odgovarja delno, pozna primere, vendar ni vedno sposoben lastne uporabe spoznanj. Analiza je zgolj delna oz. nepopolna.
Zadostno (2)	Odgovori tvorijo pretežno celovito besedilo. Nekatere izpeljave in utemeljitve so delno razumljive, jasne. Odgovori na zastavljena vprašanja so večinoma opisni. Argumentacija je skromna, površna in nejasna.
Nezadostno (1)	Dijak ne navaja dejstev, ali pa navaja zgolj osnovna dejstva, ki so pomanjkljiva, informacije ne tvorijo povezane celote. Ne odgovarja smiselno in povezano.

 

 

Zaključevanje ocen ob zaključku leta

Za zaključeno pozitivno oceno mora dijak v obeh ocenjevalnih obdobjih oz. v vseh sklopih doseči minimalni standard. Ker je bistveni element poučevanja predmeta tudi samoiniciativnost in sodelovanje dijakov, se to upošteva tudi pri zaključevanju ocen. Zaključena ocena predmeta je rezultat vseh pridobljenih ocen in samoiniciativnosti ter sodelovanja.

 

 

 

Organizacija in potek izpitov

• Izpit poteka v pisni obliki in traja 60 minut.
• Dijak je seznanjen s potekom popravnih izpitov pri posebnih pripravah, kjer sta dijakom omogočena tudi celoten pregled snovi in dodatna razlaga morebitnih nejasnosti o poteku izpita ali o učni snovi.
• Kriteriji ocenjevanja pri izpitu so enaki kot kriteriji za pisno ocenjevanje v razredu, kjer so dijaki z njimi seznanjeni na začetku šolskega leta. Dijak mora pri izpitu pokazati, da obvlada minimalne standarde znanja, ki na osnovi UN obsegajo poznavanje konceptov ter vsebinske in procesne cilje, povezane z njimi. Minimalni standardi znanja so sestavni del letne priprave in so narejeni na osnovi veljavnega UN.
• Pri izvajanju izpitov veljajo pravila šolske zakonodaje.

 

Minimalni standardi znanja

Minimalni standardi znanja morajo ustrezati kriterijem za zadostno oceno.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sprejeto na sestanku strokovnega aktiva in velja od 1. 9. 2024 dalje.

KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA PRI PREDMETU GEOGRAFIJA – GIMNAZIJA, UMETNIŠKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA

Na začetku šolskega leta so dijaki seznanjeni z načini, merili in kriteriji ocenjevanja znanja ter z načrtovanim številom ocen. Minimalni standardi znanja in terminski načrt ocenjevanja so opredeljeni v ločenih dokumentih.

 

1. PREVERJANJE ZNANJA

Preverjanje znanja poteka pred obravnavo novih učnih vsebin, med njo in po njej ter pred ocenjevanjem znanja. Namen preverjanja je ugotavljanje predznanja, spremljanje razumevanja, utrjevanje in povezovanje znanja ter priprava dijakov na ocenjevanje. Preverjanje znanja se ne ocenjuje.

 

2. OCENJEVANJE ZNANJA

Dijaki programov gimnazija, umetniška gimnazija in predšolska vzgoja pri pouku geografije praviloma pridobijo štiri ocene letno, od tega dve pisni in dve ustni ali tri pisne in eno ustno. Ustna ocena se lahko po presoji učitelja pridobi tudi z ustno predstavitvijo ob ustrezni vizualni podpori. Izjema so dijaki 2. letnika programa umetniška gimnazija, ki praviloma pridobijo tri ocene letno, od katerih mora biti vsaj ena ustna. Pri pripravah na maturo dijaki 3. letnika pridobijo eno pisno oceno, dijaki 4. letnika pa praviloma najmanj štiri in največ šest pisnih ocen. Ustna ocena se lahko po presoji učitelja pridobi tudi z ustno predstavitvijo ob ustrezni vizualni podpori.

Roki pisnih ocenjevanj se določijo in evidentirajo skladno s šolskimi pravili. Ustno ocenjevanje poteka skozi šolsko leto; način napovedovanja oziroma prilagoditve za posamezne dijake se izvajajo skladno s šolskimi pravili, statusom ali pedagoško pogodbo. Pri pripravah na maturo ustno ocenjevanje ne poteka.

Dijaku, ki je ob koncu ocenjevalnega obdobja ocenjen negativno, učitelj določi način in najmanj en datum ponovnega ocenjevanja znanja. Ta določba se ne uporablja po zaključku zadnjega ocenjevalnega obdobja.  

Kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepi ob kršitvah niso predmet teh kriterijev, temveč se obravnavajo v skladu s Šolskimi pravili ocenjevanja znanja.

 

2.1 Pisno ocenjevanje znanja

Pisno ocenjevanje znanja praviloma traja eno šolsko uro, pri pripravah na maturo pa lahko traja dve šolski uri. Na pisni nalogi so navedeni točkovnik (točke za posamezno nalogo) in meje za oceno, dijak pa je po ocenjevanju seznanjen z doseženim številom točk oziroma odstotkom in oceno. Dovoljene pripomočke za posamezno pisno ocenjevanje znanja učitelj napove vnaprej.

Merila za pretvorbo dosežka v oceno v programih gimnazija, umetniška gimnazija in predšolska vzgoja:

GIMNAZIJA, UMETNIŠKA GIMNAZIJA	ocena	dosežek
	odlično (5)	90–100 %
	prav dobro (4)	80–89 %
	dobro (3)	65–79 %
	zadostno (2)	50–64 %
	nezadostno (1)	0–49 %

PREDŠOLS. VZGOJA	ocena	dosežek
	odlično (5)	90–100 %
	prav dobro (4)	75–89 %
	dobro (3)	60–74 %
	zadostno (2)	50–59 %
	nezadostno (1)	0–49 %

 

 

 

Pri nalogah, kjer je odgovor mogoče vrednotiti delno, se točke dodelijo glede na popolnost, pravilnost, razumevanje in uporabo strokovnih pojmov. Pri daljših oziroma problemskih nalogah se upoštevajo tudi utemeljevanje, povezovanje in uporaba znanja.

 

2.2 Ustno ocenjevanje znanja

Znanje se ocenjuje na podlagi spodaj navedenih kriterijev, ki opredeljujejo ravni doseganja učnih ciljev in standardov znanja.

Ocena	Poznavanje in razumevanje vsebine	Strokovna terminologija	Povezovanje in utemeljevanje	Uporaba znanja	Samostojnost
5	Celovito in poglobljeno pozna ter razume obravnavane vsebine.	Strokovne pojme uporablja natančno, pravilno in ustrezno.	Vsebine samostojno, smiselno in poglobljeno povezuje, razlaga ter utemeljuje.	Znanje pravilno uporablja v novih in konkretnih situacijah ter ga podpre z ustreznimi primeri.	Samostojno izkazuje znanje ter presoja in ustrezno utemeljuje pojave in procese.
4	Zelo dobro pozna in razume obravnavane vsebine; znanje ima manjše pomanjkljivosti.	Strokovne pojme uporablja večinoma pravilno in ustrezno; pojavljajo se le manjše napake.	Vsebine ustrezno povezuje, razlaga in utemeljuje; občasno potrebuje usmeritev.	Znanje ustrezno uporablja v konkretnih in zahtevnejših primerih z manjšimi pomanjkljivostmi.	Pri izkazovanju znanja je večinoma samostojen; občasno potrebuje manjšo usmeritev.
3	Pozna in razume bistvene vsebine; znanje je delno nepopolno.	Pozna in uporablja osnovno strokovno terminologijo z nekaj napakami.	Prepoznava in razlaga osnovne povezave med vsebinami ter jih delno utemeljuje.	Znanje zna uporabiti predvsem v znanih oziroma že obravnavanih primerih.	Pri izkazovanju znanja je delno samostojen; pri povezovanju in presojanju potrebuje občasno usmerjanje.
2	Pozna osnovne vsebine in bistvene informacije; razumevanje je pomanjkljivo.	Pozna posamezne bistvene strokovne pojme, vendar jih uporablja nenatančno ali z napakami.	Prepoznava osnovne povezave med vsebinami in jih ob usmerjanju zna preprosto pojasniti.	Ob usmerjanju zna znanje uporabiti v preprostih in znanih primerih.	Pri izkazovanju znanja potrebuje več usmerjanja in podpore.
1	Ne izkaže zadostnega poznavanja in razumevanja obravnavanih vsebin ter ne dosega minimalnih standardov znanja.	Ne pozna oziroma ne zna ustrezno uporabljati bistvene strokovne terminologije.	Ne prepoznava bistvenih povezav med vsebinami oziroma jih ne zna ustrezno razložiti ali utemeljiti.	Znanja ne zna uporabiti niti v preprostih in znanih primerih.	Kljub usmerjanju in podpori ne izkaže zadostne samostojnosti pri izkazovanju znanja.

2.3 Ocenjevanje ustne predstavitve ob ustrezni vizualni podpori

Znanje se ocenjuje na podlagi spodaj navedenih kriterijev, ki opredeljujejo ravni doseganja učnih ciljev in standardov znanja.

Ocena	Vsebina	Struktura predstavitve	Vizualna podpora	Govorno nastopanje	Samostojnost in odgovarjanje na vprašanja
5	Predstavi in poglobljeno razloži vse bistvene vsebine, jih smiselno povezuje in utemeljuje.	Predstavitev je jasno in logično strukturirana; vsebine so smiselno povezane, bistvene informacije izpostavljene.	Premišljeno izbrana in pregledna; pomembno prispeva k razumevanju in ponazoritvi vsebine.	Govori jasno, tekoče in samozavestno; uporablja svoje besede in ustrezno strokovno izrazje.	Predstavitev izvede samostojno; na vprašanja odgovarja pravilno, celovito in utemeljeno.
4	Predstavi vse bistvene vsebine, jih pravilno razloži in smiselno povezuje.	Predstavitev je jasno in logično strukturirana; vsebine so smiselno povezane.	Ustrezno izbrana in pregledna; smiselno dopolnjuje vsebino.	Govori jasno in tekoče; večinoma uporablja svoje besede in ustrezno strokovno izrazje.	Predstavitev izvede samostojno; na vprašanja odgovarja pravilno in ustrezno.
3	Predstavi večino bistvenih vsebin; razlaga je večinoma pravilna, vendar manj poglobljena in povezana.	Predstavitev ima jasen uvod, jedro in zaključek; vsebine so večinoma povezane.	Ustrezna in povezana z vsebino, vendar manj prispeva k njenemu razumevanju.	Govori razumljivo in povezano ter uporablja ustrezno strokovno izrazje; govor je manj tekoč.	Predstavitev izvede večinoma samostojno; na vprašanja odgovarja večinoma pravilno.
2	Predstavi le osnovne vsebine in izpusti pomembne vidike; pri razlagi so prisotne strokovne napake.	Predstavitev ima osnovno strukturo, vendar vsebine niso vedno logično povezane.	Osnovna in deloma povezana z vsebino; omejeno prispeva k njenemu razumevanju.	Govori večinoma razumljivo, vendar manj tekoče in povezano; strokovno izrazje uporablja z nekaj pomanjkljivostmi.	Pri predstavitvi občasno potrebuje pomoč; na vprašanja odgovarja delno pravilno.
1	Ne predstavi večine bistvenih vsebin; razlaga je večinoma nepravilna ali nepovezana s temo.	Predstavitev nima jasne strukture; vsebine niso logično povezane in bistvene informacije niso razvidne.	Neustrezna, nepregledna ali nepovezana z vsebino oziroma je ni.	Govori težko razumljivo ali nepovezano; strokovno izrazje uporablja nepravilno oziroma ga ne uporablja. Predstavitev pretežno bere.	Pri predstavitvi potrebuje stalno pomoč; na vprašanja ne zna ustrezno odgovoriti.

 

3. ZAKLJUČEVANJE OCEN

Za pozitivno zaključeno oceno mora dijak izkazati doseganje minimalnih standardov znanja, ki so za predmet geografija opredeljeni v ločenih dokumentih za posamezni letnik.

Zaključna ocena ne temelji zgolj na povprečju pridobljenih ocen. Določi se na podlagi doseganja učnih ciljev in standardov znanja, kakovosti in ravni izkazanega znanja ter napredka dijaka v šolskem letu. Pri tem se upoštevajo vse pridobljene ocene.

 

4. IZPITI

Izpiti potekajo v skladu z veljavnimi predpisi in Šolskimi pravili ocenjevanja znanja Gimnazije Celje – Center. Vsebina izpita izhaja iz učnih ciljev in standardov znanja pri predmetu geografija za posamezni letnik.

Izpiti so ustni.

Za ustni izpit učitelj pripravi kombinacijo vprašanj na posameznem izpitnem listku. Število izpitnih listkov je za pet večje od števila kandidatov. Kandidat lahko izpitni listek enkrat zamenja, pri čemer zamenjava ne vpliva na končno oceno. Za pripravo na izpit ima kandidat 15 minut, nato odgovarja pred izpitno komisijo. Izpit traja največ 20 minut, brez časa za pripravo.

 

5. KONČNE DOLOČBE

V besedilu je zaradi poenostavitve uporabljena moška slovnična oblika, ki velja za oba spola.

 

 

KRITERIJI OCENJEVANJA pri predmetu PSIHOLOGIJA (program PREDŠOLSKA VZGOJA)

 

Za pozitivno ocenjen/opravljen predmet ob koncu ocenjevalnega obdobja oz. leta mora imeti dijak pridobljene vse ocene. Vse ocene morajo biti pozitivne. Če je katera izmed ocen negativna, jo mora dijak popraviti, sicer predmet opravlja na popravnem oz. dopolnilnem izpitu.

 

Popravni, predmetni in dopolnilni izpit

 

• Vsi izpiti (popravni, predmetni, dopolnilni) so pri psihologiji pisni in trajajo 90 minut. Izpit mora dijak opravljati ne glede na to, s katero obliko ocenjevanja pri rednem pouku ni bil uspešen oz. ocene ni pridobil. Vsebino izpita določi učitelj.
• Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.

 

Vse vrste izpitov potekajo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.

 

Kriterij ustnega ocenjevanja

 

Posamezen učitelj se lahko po lastni presoji odloči, ali bo ustno ocenjevanje napovedal. Učitelj lahko po lastni presoji napovedano ocenjevanje tudi ukine.

Praviloma se v šolski uri ustno oceni od dva do štiri dijake, razen če je ob predhodnem dogovoru z razredom napovedano drugače.

 

Ocena	Opis
Odlično (5)	Dijak dokazuje poglobljeno razumevanje strokovnih pojmov. Izraža se samostojno, vsebino smiselno povezuje, sam dodaja praktične primere. Argumentacije so jasne in konsistentne. Presojanje in sklepanje temelji na podlagi ugotovljenih dejstev.
Prav dobro (4)	Dijak vsebinsko ustrezno in smiselno odgovarja na zastavljena vprašanja. Odgovori so jasni, jedrnati in relevantni, izpeljave in utemeljitve so skladne in razumljive, posamični odlomki so večinoma smiselno zaokrožene celote in so pogosto med seboj dobro povezani. V argumentacijo vključuje ustrezno terminologijo in dokazuje poznavanje bistvenih strokovnih pojmov, čeprav so sodbe in sklepi še preveč posplošeni. Posplošitve ne upoštevajo ugotovljenih dejstev v celoti.
Dobro (3)	Dijak navaja pomembna dejstva, jih argumentira, a je argumentacija pomanjkljiva, nejasna in nekonsistentna. Dijak razume problematiko, ki jo prinaša vprašanje. Na dodatna vprašanja odgovarja delno, pozna primere, vendar ni vedno sposoben lastne uporabe spoznanj. Analiza je zgolj delna oz. nepopolna.
Zadostno (2)	Odgovori tvorijo pretežno celovito besedilo. Nekatere izpeljave in utemeljitve so delno razumljive, jasne. Odgovori na zastavljena vprašanja so večinoma opisni. Argumentacija je skromna, površna in nejasna.
Nezadostno (1)	Dijak ne navaja dejstev, ali pa navaja zgolj osnovna dejstva, ki so pomanjkljiva, informacije ne tvorijo povezane celote. Ne odgovarja smiselno in povezano.

 

• Kriteriji pisnega ocenjevanja
• Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk in točkovno vrednost posameznih nalog.

Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

 

odlično (5)	90–100 %
prav dobro (4)	79–89 %
dobro (3)	66–78 %
zadostno (2)	50–65 %
nezadostno (1)	0–49 %

Pisno ocenjevanje znanja traja do 45 minut oz. sorazmerno več za dijake, ki imajo z odločbo opredeljen podaljšan čas. Dovoljena je uporaba kemičnega svinčnika oz. nalivnega peresa. V kolikor dijak piše s svinčnikom, se naloga razveljavi. Uporaba kakršnihkoli drugih pripomočkov je prepovedana, razen v primerih, ko jih za potrebe izvedbe določi profesor, ali pa v primerih, ko so drugi pripomočki potrebni zaradi izvedbe prilagoditve dela dijakom z odločbo. Prepovedano je pogovarjanje s sosedom ali obračanje proti njemu. Kazen za kršitev je takojšen odvzem pisne naloge.

 

• Kriteriji avtentične naloge
• Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcija, izražanje v obliki neumetnostnih ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov idr.
• Pisni kriteriji za ocenjevanje avtentičnih nalog, ki predstavljajo izražanje v obliki neumetnostnih besedil: osebna pisma o izkušnjah, doživetjih, dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprava video, avdio zapisa idr.
• Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti oz. prilagoditi glede na zahteve izvedene oblike naloge s čimer so dijaki seznanjeni pred izvedbo ocenjevanja.

Kriterij
%	Točke	Ocena
90–100	18–20	Odlično (5)
79–89	16–17	Prav dobro (4)
66–78	13–15	Dobro (3)
50–65	10–12	Zadostno (2)
0–49	0–9	Nezadostno (1)

Področje točkovanja
	0 – 1 točka	2 – 3 točke	4 – 5 točk
Preglednost in urejenost	Nepregleden/ premalo pregleden, površnost v izdelavi, slikovno gradivo ni v skladu z besedilom.	Vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno oz. je izdelek deloma nepregleden, slikovno gradivo je pretežno v skladu z besedilom.	Pregleden, čitljiv, pazljivo izdelan, zanimivo slikovno gradivo, ki je usklajeno z besedilom.
Vsebina	Veliko osnovnih/pomembnih podatkov manjka, navaja nepomembne podatke ali pojme, nekatere informacije so netočne, pomanjkljivo predstavljena vsebina.	Nekateri ključni podatki manjkajo, nekateri deli predstavitve niso povezani z naslovom dela, informacije so verodostojne, ustrezna in premalo organizirana vsebina.	Izbrani napisi ustrezno poudarjajo ključne točke ali dele vsebine, tekst vsebuje vse pomembne podatke, informacije so verodostojne, ustrezna in dobro organizirana vsebina.
Besedišče	Nejasno in neučinkovito besedilo, besedišče ni slikovito.	Natančno in jasno besedilo, vendar občasno izgubi osredotočenost, besedišče je slikovito.	Natančno in jasno besedilo, tudi zelo osredotočeno, besedišče je slikovito.
Ustvarjalnost	Idejno neustvarjalen izdelek.	Idejno delno ustvarjalen izdelek.	Idejno ustvarjalen izdelek.

Kriteriji predstavitve

• Glede na različne oblike predstavitev je možno navedene kriterije ustrezno spremeniti prilagoditi glede na zahteve izvedene oblike predstavitve s čimer so dijaki seznanjeni pred izvedbo ocenjevanja.

Kriterij
%	Točke	Ocena
90–100	15–16	Odlično (5)
79–89	13–14	Prav dobro (4)
66–78	11–12	Dobro (3)
50–65	8–10	Zadostno (2)
0–49	0–7	Nezadostno (1)

Opisni kriterij	4 točk	3 točke	2 točke	1 točki	0 točk
Način podajanja informacij	Govor je prost, razločen, razumljiv, naraven in tekoč. Kaže zavzetost nad temo. Način predstavitve je zelo domiseln.	Govor je večinoma prost, razločen, razumljiv, naraven in tekoč. Kaže zavzetost nad temo. Način predstavitve je domiseln.	Govor je večinoma prost, razločen in razumljiv, vendar ne tako naraven in tekoč. Kaže delno zavzetost nad temo. Način predstavitve je povprečen.	Pri govorjenju si v večji meri pomaga z zapisanim besedilom, govori manj razločno ali nenaravno. Zavzetosti nad temo ni zaznati. Način predstavitve je povprečen.	Izključno branje.
Stik s poslušalci	/	Vzpostavi aktiven stik s poslušalci in osmisli podano vsebino.	Vzpostavi aktiven stik s poslušalci in delno osmisli podano vsebino.	Vzpostavi neznaten aktiven stik s poslušalci in pomanjkljivo osmisli podano vsebino.	S poslušalci ne vzpostavi aktivnega stika in ne osmisli podane vsebine.
Upoštevanje časa	/	/	/	Upošteva časovno omejitev predstavitve.	Predstavitev ni v predvidenih časovnih okvirjih (prekratka ali predolga).
Ustreznost vsebine	Vsebina je popolnoma ustrezna, zamisel odlična.	Vsebina je večinoma ustrezna, zamisel dobra.	Vsebina je ustrezna v zadovoljivi meri, zamisel dobra.	Vsebina je deloma ustrezna, zamisel deloma dobra.	Vsebina je neustrezna, zamisel zelo pomanjkljiva.
Znanje o vsebini	Popolnoma ustrezno odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini.	Večinoma ustrezno odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so zadovoljivi.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so zelo pomanjkljivi.	Odgovori na zastavljena vprašanja o vsebini so popolnoma neustrezni.

 

 

 

Sprejeto na sestanku strokovnega aktiva in velja od 1. 9. 2026 dalje.

Ocenjevanje znanja pri pouku sociologije (program predšolska vzgoja)

Pri predmetu sociologija  bodo dijaki pridobivali ocene:

• pisno,
• ustno,
• drugo (seminarske naloge)

Dijak mora biti pisno seznanjen s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

• PISNO IN USTNO OCENJEVANJE
• Pisno in ustno ocenjevanje obsega učne cilje, obdelane pri Ocenjuje se poznavanje, razumevanje in uporaba predelane snovi. Nekatere naloge ali vprašanja ocenjujejo celostno znanje z elementi analize, sinteze in presojanja usvojenega znanja. Za zadostno oceno je potrebno doseganje minimalnih standardov znanja, ki so opredeljeni v letni pripravi.
• Pisno ocenjevanje obsega naloge izbirnega tipa in strukturirane naloge.
• PREDVIDENO ŠTEVILO PRIDOBLJENIH OCEN: 2 pisni oceni, najmanj 1 ustna
• ROKI PISNIH OCENJEVANJ: oktober – november, marec – april
• Število pisnih ocenjevanj
• Pisno ocenjevanje se za vse dijake oddelka izvede enkrat v ocenjevalnem obdobju.
• Izjeme: dijaki, ki ne dosežejo minimalnih standardov znanja pri pisnem ocenjevanju, in dijaki, ki želijo izboljšati oceno.
• Datumi preverjanja in ocenjevanja bodo dogovorjeni z dijaki na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja in vpisani v šolsko dokumentacijo.

 

• Kriteriji pisnega ocenjevanja
• Pisno ocenjevanje je vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik.

Dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah oz. odstotkih, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

Odlično (5)	90 – 100 %
Prav dobro (4)	80 – 89 %
Dobro (3)	65 – 79%
Zadostno (2)	50 – 64%
Nezadostno (1)	0 – 49%

• Število ustnih ocenjevanj

Dijaki bodo v šolskem letu ustno ocenjeni najmanj enkrat. Oceno lahko pridobijo tudi z izdelavo in predstavitvijo seminarske naloge.

Kriteriji za posamezne ocene pri ustnem ocenjevanju znanja

 

OCENA	KRITERIJ
5	Dijak popolnoma samostojno odgovori na zastavljeno vprašanje; pravilno definira pomembne oz. ključne pojme, termine, procese; jasno in razločno izraža ideje; navaja pomembne podrobnosti; podaja lastne primere in ob njih opisuje pojav ali proces; celovito povezuje snov predmeta z lastnim predznanjem in s snovjo pri drugih predmetih; zna presoditi različne vplive na določen pojav ali proces v vzgoji in izobraževanju.
4	Dijak pretežno samostojno odgovori na zastavljena vprašanja; pravilno definira pomembne oz. ključne pojme, zmoti se največ enkrat; potrebuje usmerjanje učitelja z dodatnimi vprašanji, na katera pa odgovori jasno in obsežno; navede nekatere pomembne podrobnosti; poda lastne primere in na njih zadovoljivo opiše pojav oz. proces; povezuje snov predmeta z lastnim predznanjem; pravilno, vendar ob manjši podpori učitelja, napove razvoj nekega dogajanja, procesa; zna presoditi nekaj vplivov na določen pojav ali proces.
3	Dijak delno samostojno odgovori na zastavljeno vprašanje; spusti nekaj pomembnih pojmov ali ključnih podatkov, ki se jih deloma spomni ob učiteljevem usmerjanju; posredovanje znanja je manj jasno; navede največ dve pomembni podrobnosti (če jih je več); navaja samo primere iz učbenika ali iz učiteljeve razlage in na njih zna opisati določen pojav ali proces; analiza je še ustrezna, vendar ne razbere pomembnega dela informacij; pojasnjevanje je ustrezno; delno ali ob podpori učitelja povezuje snov tega predmeta z lastnim predznanjem; s pomočjo učitelja le delno napove razvoj nekega dogajanja, procesa.
2	Dijakov odgovor je pomanjkljiv; spusti nekaj pomembnih pojmov ali ključnih podatkov kljub učiteljevemu usmerjanju; pri posredovanju znanja se mu zatika; navede le eno pomembno podrobnost (če jih je več); ob usmerjanju navede primer iz učbenika ali iz učiteljeve razlage, a običajno ne zna pojasniti določenega pojava ali procesa; le ob podpori učitelja naredi analizo, pojasnjevanje je približno ustrezno; le s podporo učitelja povezuje snov tega predmeta z lastnim predznanjem; sam navaja le nebistvene vplive na razvoj pojava ali procesa.

 

Ustno ocenjevanje je vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja.

• Seminarska naloga
• Seminarske naloge so ocenjene. Učenec dobi vsebinska navodila za njihovo izdelavo. Kriteriji za pridobitev ocene iz seminarske naloge so enaki kriterijem za pridobitev pisne ocene.
• Z oceno seminarske naloge se enakovredno vrednotijo:

• odnos do dela (25 % točk),
• pisni izdelek in obseg uporabljene literature (25 % točk),
• izvleček in predstavitev seminarske naloge (25 % točk),
• izdelek, razstava, demonstracija, diskusija (25 % točk).
  • Opisni kriteriji za ocenjevanje seminarske naloge

1. odnos do dela:

• ali je ustrezen odnos do dela,
• upoštevanje vseh dogovorjenih rokov.

2. pisni izdelek in obseg uporabljene literature:

• ali je primeren izbor teme glede na aktualnost,
• ustrezna nadrobnost pri predstavitvi teme,
• jedrnatost (ločevanje bistvenih od nebistvenih podatkov),
• natančnost pri navajanju podatkov,
• zanimivost, pestrost besedila,
• ustrezna velikost pisave in obseg strani,
• tridelna zgradba – uvod, jedro in zaključek,
• nabor raznovrstnih virov,
• doslednost in ustreznost navajanja virov.

3. izvleček in predstavitev seminarske naloge:

• ali je ustrezen izbor podatkov v izvlečku,
• ali dijak pozna temo in razume pomembne pojme in odnose ter znanje povezuje z lastnimi izkušnjami in predznanjem,
• v okviru izbrane teme pokaže zmožnost kritičnega mišljenja,
• govori prosto, ob pomoči osnutka,
• govori razločno in glasno ter primerno hitro,
• ohranja stik s poslušalci,
• ali je predstavitev jezikovno pravilna.

4. izdelek, razstava, demonstracija, diskusija:

• ali je celotna predstavitev zanimiva,
• ustrezen izbor materiala za razstavo,
• ustrezna demonstracija, izdelek, ustrezna diskusija.
  • Učenec, ki izdela seminarsko nalogo, ima možnost konzultacije z učiteljem pred predstavitvijo seminarske naloge. Učitelj mu v obsegu možnosti šole pomaga pri tehnični opremi za predstavitev naloge.

Organizacija in potek izpitov

• Dijak je seznanjen s potekom popravnih izpitov pri posebnih pripravah, kjer sta dijakom omogočena tudi celoten  pregled snovi in dodatna razlaga  morebitnih nejasnosti  o poteku izpita ali o učni snovi.
• Kriteriji ocenjevanja pri izpitu so enaki kot kriteriji za ustno ocenjevanje v razredu, kjer so dijaki z njimi pisno seznanjeni prvo šolsko uro pouka. Dijak mora pri izpitu pokazati, da obvlada minimalne standarde znanja, ki na osnovi UN obsegajo poznavanje konceptov ter vsebinske in procesne cilje, povezane z njimi. Minimalni standardi znanja so sestavni del letne priprave in so narejeni na osnovi veljavnega UN.
• Izpiti (popravni, predmetni in dopolnilni) potekajo Naloge so napisane na listu skupaj z ustreznimi skicami ali drugo opremo. Dijaki izberejo list z vprašanji in se pisno pripravljajo 15 minut.
• Po preteku tega časa ustno odgovarjajo na izbrana vprašanja. Spraševalec lahko dijaka vodi skozi vprašanje in ga usmerja z dodatnimi podvprašanji. Ustni izpit traja do 20 minut.
• Pri izvajanju  izpitov veljajo pravila šolske zakonodaje.

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku strokovnega aktiva družboslovja, dne 20.8.2021 in veljajo od 1.9.2021 dalje.

 

 

ZGODOVINA

 

- KRITERIJI OCENJEVANJA –

2026/2027

 

 

 

A)   USTNO OCENJEVANJE

 

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
Dijak: - ne zna ali pozna zelo malo učne snovi, - zamenjuje pojme, - obnavlja snov brez povezav in ne pozna bistva posameznih pojmov, - napačno razlaga, - ne pozna dejstva, imen, dogodkov, - nima urejenega zvezka .	NEZADOSTNO (1)
Dijak: - ima pomanjkljivo znanje, - slabo razume, - obnavlja učno snov z nekaterimi bistvenimi elementi, - zelo potrebuje pomoč učitelja, - nima urejenega zvezka.	ZADOSTNO (2)
Dijak: - ima dobro znanje, - pravilno oblikuje odgovore, - razume učno snov brez podrobnosti, - ima nekatere primanjkljaje v znanju, - navaja učno snov po zapiskih ali po učbeniku, - potrebuje učiteljevo pomoč in jo dobro izkoristi, - ima pomanjkljivo urejen zvezek.	DOBRO (3)
Dijak: - razume učno snov, - nima pomanjkljivega znanja, - pozna bistvene elemente učne snovi s podrobnostmi, - skoraj ne potrebuje učiteljeve pomoči, - oblikuje odgovore s svojimi besedami, - pojasnjuje, primerja, logično razlaga, povezuje podobnosti in razlikuje, - ima težave le pri sintezi in vrednotenju, - ima urejen zvezek.	PRAV DOBRO (4)
Dijak: - zelo dobro razume učno snov, - dodatna vprašanja učitelja ga ne zmedejo, - kaže veliko samostojnost pri posredovanju in opisovanju problemov in primerov, - samostojno logično razlaga, interpretira podatke, razširja in povezuje, - odlično obvlada sintezo in vrednotenje, - ima urejen zvezek.	ODLIČNO (5)

 

B)   PISNO OCENJEVANJE (pisni preizkusi znanja)                                                                                

 

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik.

 

OCENJEVALNI KRITERIJI	OCENA
0-49%	NEZADOSTNO (1)
50-64%	ZADOSTNO (2)
65-79%	DOBRO (3)
80-89%	PRAV DOBRO (4)
90-100%	ODLIČNO (5)

 

Način ocenjevanja:

• ocenjuje se znanje, razumevanje,  uporaba znanj, analiza in sinteza, vrednotenje znanj ter spretnosti oz. veščine; ob tem se v nalogah uporabljajo zemljevidi, slikovno in drugo ilustrativno gradivo, grafično gradivo, pisni viri in druga besedila;
• v šolskem letu se znanje praviloma ocenjuje z največ tremi pisnimi nalogami, pri pripravah na maturo pa praviloma z največ štirimi pisnimi nalogami.

 

 

Ponavljanje nalog:

• če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot tretjina, se pisanje za dijake z negativno ocenjenimi pisnimi izdelki in za tiste, ki to kljub pozitivni oceni želijo, enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni.

 

C)   OCENJEVANJE DRUGIH IZDELKOV

 

1. SKUPINSKO DELO Z JAVNO PREDSTAVITVIJO DELA

 

OCENA ELEMENTI	Slabo = 0-1 točka	Dobro = 2-3 točke	zelo dobro = 4-5 točk
PRIPRAVLJENOST NA DELO (Oceni se skupina.)	Skupina nima nobene literature, temveč razpolaga le s printi z interneta (v slovenščini ali tujem jeziku).	Skupina razpolaga z učbeniki in printi z interneta (v slovenščini).	Skupina razpolaga z učbeniki, dodatno strokovno literaturo in printi z interneta (tudi v tujem jeziku).
DELO IN SODELOVANJE (Oceni se posameznik.)	Dijak odklanja delo in sodelovanje v skupini, - učitelj mora dijaka opozoriti na njegovo, nedelo oz. nesodelovanje, - dijak ne dela in ne sodeluje dovolj zavzeto, - dijak s svojim nedelom moti delo skupine, - skupina dela in izvedbe ne organizira dobro, - nepozornost do predstavitve drugih skupin.	Dijak izvršuje svoje delo, a pri organizaciji in izvedbi potrebuje pomoč učitelja, - dijak občasno ne izvršuje svoje naloge dovolj zavzeto, - skupina pri organizaciji dela potrebuje pomoč učitelja, - nepozornost do predstavitve drugih skupin.	Dijak v skupini sodeluje in prizadevno izvršuje svoje delo, - delo v skupini je organizirano samostojno in dobro, - dijak pozorno sledi predstavitvi drugih skupin.
TABELSKA SLIKA (Oceni se skupina.)	Tabelske slike ni, - tabelska slika je nepregledna in nejasna, - tabelska slika vsebuje preveč teksta, - tabelska slika ima slovnične in vsebinske napake, - tabelska slika je nepopolna.	Tabelska slika vsebuje preveč teksta, - vsebina na tabelski sliki je slabo organizirana, - tabelska slika ima manjše slovnične in vsebinske napake.	Tabelska slika je jasna in pregledna, - tabelska slika vsebuje vse bistvene informacije, - tabelska slika nima nobenih (slovničnih in vsebinskih) napak.
PREDSTAVITEV (Oceni se posameznik.)	Predstavitve ni, - dijak se med predstavitvijo neprimerno vede, - dijak svojo predstavitev v celoti bere z lista, - za predstavitve niso zadolženi vsi člani skupine, - v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje ne zna odgovoriti.	Dijak svojo predstavitev občasno bere z lista, - dijak se med predstavitvijo občasno neprimerno vede, - za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine, - v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje slabo odgovarja.	Dijak svojo predstavitev izvede samostojno, brez pomoči lista, - dijakov nastop je primeren, - za predstavitev so zadolženi vsi člani skupine, - v primeru dodatnih vprašanj dijak nanje prepričljivo odgovarja.
DELOVNI LIST (Oceni se skupina.)	Delovnega lista ni, - delovni list ne dosega predpisanega obsega, - delovni list ni bil oddan pravočasno, - delovni list je narejen površno, - v tekstu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake.	Delovni list obsega predpisani obseg, - delovni list vsebuje različna vprašanja, a so to predvsem vprašanja nižjega zahtevnostnega nivoja (vprašanja kdo, kdaj, kje), - v tekstu se pojavljajo slovnične in vsebinske napake.	Delovni list obsega predpisani obseg, - delovni list je dobro izdelan, vključene so tudi slike oziroma zemljevidi, - vsaj polovico vprašanj predstavljajo vprašanja zahtevnejšega nivoja (vprašanja zakaj, kako …), - v tekstu ni slovničnih in vsebinskih napak, - delovni list je duhovit.

 

22,5 - 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0  - 12 točk	Nezadostno (1)

 

 

 

2. AVTENTIČNE NALOGE

Primeri avtentičnih nalog: različne vrste simulacij, nastopi pred publiko, projekcija, izražanje v obliki neumetnostnih ali umetnostnih besedil, razprave in okrogle mize, izdelovanje izdelkov …

Pisni kriteriji za ocenjevanje avtentičnih nalog, ki predstavljajo izražanje v obliki neumetnostnih besedil: osebna pisma o izkušnjah, doživetjih, dogodkih, članki, reportaže, dnevniški zapiski, kritike, govori, peticije, priprava video, avdiozapisa ipd.

Glede na to, da gre za različne oblike avtentičnih nalog, je mogoče navedene kriterije ustrezno spremeniti.

 

 

OCENA ELEMENTI	Slabo = 0-1 točka	Dobro = 2-3 točke	zelo dobro = 4-5 točk
Preglednost in urejenost	Nepregleden/ premalo pregleden, - površnost v izdelavi, - slikovno gradivo ni v skladu s tekstom.	Vsebuje veliko gradiva, ki pa je premalo jasno in logično organizirano, - deloma nepregleden izdelek, - slikovno gradivo je pretežno v skladu s tekstom.	Pregleden, - čitljiv, - pazljivo izdelan, - zanimivo slikovno gradivo, ki je usklajeno s tekstom.
Likovna pestrost	Likovno površno-  nezanimiv izdelek, - neestetsko izdelano.	Likovno neoriginalen izdelek.	Likovno zanimiv izdelek, - estetsko izdelan.
Originalnost in kreativnost	Idejno neoriginalen izdelek, kjer ni razvidna kreativnost.	Idejno originalen izdelek, ki dokazuje nekaj kreativnosti.	Idejno zelo originalen izdelek, ki dokazuje veliko kreativnost.
Vsebina	Veliko osnovnih/pomembnih podatkov manjka, - navaja nepomembne podatke ali pojme, - nekatere informacije so netočne, - pomanjkljivo predstavljena vsebina.	Nekateri ključni podatki manjkajo, - nekateri deli predstavitve niso povezani z naslovom dela, - informacije so verodostojne, - ustrezna in premalo organizirana vsebina.	Izbrani napisi ustrezno poudarjajo ključne točke ali dele vsebine, - tekst vsebuje vse pomembne podatke, - informacije so verodostojne, - ustrezna in dobro organizirana vsebina.
Besedišče	Nejasno in neučinkovito besedilo, - besedišče ni slikovito.	Natančno in jasno besedilo, vendar občasno izgubi osredotočenost, - besedišče je slikovito.	Natančno in jasno besedilo, tudi zelo osredotočeno, - besedišče je slikovito.

 

22,5 - 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0 – 12 točk	Nezadostno (1)

 

 

 

3. PREDSTAVITEV S POWER POINT PROGRAMOM

 

Elementi ocenjevanja	Slabo = 0-1 točka	dobro = 2-3 točke	Odlično = 4-5 točk
IZDELAVA PP PROSOJNIC Ocenjujemo izdelane in predstavljene prosojnice.	Prosojnice so narejene zelo površno in malomarno, - prevladuje preveč/premalo besedila ali preveč/premalo slik.	Prosojnice so narejene konvencionalno: na njih je preveč ali premalo informacij, da bi se dalo razbrati bistvo naloge.	Prosojnice so zanimive, izvirne in barvite: vsebina je premišljeno načrtovana ter vsebuje bistveno sporočilo o vsebini.
VKLJUČEVANJE RAZLIČNIH MEDIJEV Ocenjujemo vključevanje slikovnega in audiovizualnega gradiva v prosojnice in predstavitev.	Prosojnice vsebujejo le besedilo in eno/dve sliki.	Prosojnice vsebujejo besedilo in primerno slikovno gradivo, - kombiniranje besedila in slik je dobro.	Prosojnice vsebujejo dobro kombinacijo besedila in slikovnega materiala, - vsebujejo tudi audiovizualno gradivo.
STRUKTURA ZAGOVORA Ocenjujemo strukturiranost zagovora, porabo razpoložljivega časa, jasnost in jedrnatost informacije.	Čas je bil prekoračen in je imel slabo strukturiranost, brez jasnega uvoda in zaključka; očitno je bil slabo pripravljen.	Zagovor se je odvijal v predpisanem času in njegova osnovna struktura je bila razvidna; zagovor je bil nekoliko premalo pripravljen.	Zagovor je bil jedrnat in jasen, v okviru predpisanega časa; je bil dobro pripravljen.
JEZIK IN NASTOP Ocenjujemo bogastvo besedišča, dinamičnost govora in nastopa, jedrnatost in nazornost.	Besedišče je bilo revno z malo strokovne terminologije; - nastop je bil okoren z malo dimanike ali brez pravega stika s poslušalci.	Besedišče je bilo primerno z ustreznimi strokovnimi izrazi; - nastop je bil dober z manjšimi pomanjkljivostmi.	Besedišče je bilo bogato z ustreznimi strokovnimi izrazi; - nastop je bil sproščen, dimaničen, s primernim posluhom za poslušalce.
POZNAVANJE PODROČJA Ocenjujemo znanje, ki ga dijak pokaže ob zagovoru.	Dijak je pokazal pomanjkljivo poznavanje problematike; dejstva je poznal le površno.	Dijak je predstavljeno problematiko dobro poznal, manj pa je vedel o dejstvih iz širšega konteksta.	Dijak je zelo dobro poznal tudi dejstva iz širšega področja, ki ga je pokrivala predstavitev.

 

22,5 - 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0 – 12 točk	Nezadostno (1)

 

4. PREDSTAVITEV TEME NA EKSKURZIJI (referat)

 

 

Elementi ocenjevanja	Slabo = 0-1 točka	Dobro = 2-3 točke	Odlično = 4-5 točk
OPREDELJEVANJE PROBLEMA (uvod) IN NAVEDBA LITERATURE Ocenjujemo opredeljevanje problema. Ocenjujemo pravilnost navajanja literature in virov. Ocenjujemo skladnost naloge z navodili za izdelavo.	Uvoda ni ali je iz njega nejasno, kaj je tema naloge. Literatura in viri niso navedeni ali pa so navedeni tako pomanjkljivo, da ni mogoče ugotoviti, kdo je avtor literature in kdaj je bila literatura izdana, Tehnična izvedba naloge ni v skladu z navodili, pisni del naloge ni bil oddan pravočasno.	V uvodu je tema navedena konvencionalno, brez poglabljanja v aktualnost problema, - navajanje literature in virov je površno (napake) ali pomanjkljivo, - tehnična izvedba naloge ni povsem v skladu z navodili, pisni del naloge je bil oddan pravočasno.	V uvodu je tema predstavljena problemsko. Predstavljena je tudi  aktualnost teme. Navajanje literature in virov je pravilno, brez napak. Tehnična izvedba naloge je povsem v skladu z navodili. Pisni del naloge je bil oddan pravočasno.
ZBIRANJE PODATKOV (predstavitev teme in zaključek) Ocenjujemo povezanost besedila in njegovo organiziranost. Ocenjujemo analizo podatkov, njihovo razumevanje in povezovanje v širši kontekst.	Besedilo je slabo povezano, deli so neposredno povzeti iz literature, organiziranost naloge je pomanjkljiva, - analiza podatkov (zaključek) je preprosta, ponavljajo se dejstva, navedena v predstavitvi teme, do virov je dijak nekritičen.	Besedilo je povezano, čeprav še vedno ne deluje enotno, ker so posamezni deli povzeti neposredno iz literature, - zgradba naloge je pregledna, - analiza podatkov (zaključek) je preprosta, vendar je očitno, da je dijak skušal biti kritičen.	Besedilo je izvirno in zanimivo, bistvene misli iz virov so avtorsko obdelane,  - organiziranost/zgradba  naloge je dobra, - analiza podatkov je skrbna in kaže visoko zrelost, interpretacija se nanaša na širši teoretski kontekst, dijak je kritičen, njegov zaključek nakazuje tudi novo odprta vprašanja.
STRUKTURA ZAGOVORA Ocenjujemo strukturiranost zagovora, porabo razpoložljivega časa (največ 20 minut), jasnost in jedrnatost informacije.	Čas je bil prekoračen; - zagovor je imel slabo strukturiranost, brez jasnega uvoda in zaključka; - je bil slabo pripravljen.	Zagovor se je odvijal v predpisanem času, - osnovna struktura zagovora je bila razvidna, - zagovor je bil nekoliko premalo pripravljen.	Zagovor je bil jedrnat in jasen, - zagovor je bil izveden v okviru predpisanega časa; - zagovor je bil dobro pripravljen.
JEZIK IN NASTOP Ocenjujemo bogastvo besedišča, dinamičnost govora in nastopa, jedrnatost in nazornost	Besedišče je bilo revno z malo strokovne terminologije; - nastop je bil okoren z malo dinamike ali brez pravega stika s poslušalci.	Besedišče je bilo primerno z ustreznimi strokovnimi izrazi; - nastop je bil dober z manjšimi pomanjkljivostmi.	Besedišče je bilo bogato z ustreznimi strokovnimi izrazi; - nastop je bil sproščen, dinamičen, s primernim posluhom za poslušalce.
POZNAVANJE PODROČJA Ocenjujemo znanje, ki ga dijak pokaže ob zagovoru.	Dijak je pokazal pomanjkljivo poznavanje problematike; - dejstva je poznal le površno.	Dijak je predstavljeno problematiko dobro poznal, - manj pa je vedel o dejstvih iz širšega konteksta.	Dijak je zelo dobro poznal tudi dejstva iz širšega področja, ki ga je pokrivala predstavitev.

 

22,5 - 25     točk	Odlično (5)
20 – 22       točk	Prav dobro (4)
16 – 19,5    točk	Dobro (3)
12,5 – 15,5 točk	Zadostno (2)
0 – 12         točk	Nezadostno (1)

 

UČNA SREDSTVA PRI POUKU

Učenci morajo imeti pri pouku učna sredstva, ki jih zahtevajo učitelji (na primer zvezke, učbenike,

 delovni zvezek, delovne liste).

DOPOLNILNI, POPRAVNI IZPIT

 

Popravni in predmetni izpit iz modula Družboslovje za otroke se opravlja ustno pred komisijo. Izpitna vprašanja se nanašajo na snov obeh ocenjevalnih konferenc. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je dijaka poučeval, izpraševalec pripravi tudi izpitna vprašanja.

 

Dopolnilni izpit iz modula Družboslovje za otroke se opravlja ustno pred komisijo. Izpitna vprašanja se nanašajo na neocenjeno snov. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je dijaka poučeval, izpraševalec pripravi tudi izpitna vprašanja.

 

Kriteriji ocenjevanja znanja so bili potrjeni na sestanku strokovnega aktiva družboslovja dne 21. 8. 2026 in veljajo od 1. 9. 2026 dalje.