Načrt ocenjevanja - umetniška gimnazija - likovna smer

Arhiv

Kriteriji in predmetnik za program Umetniška gimnazija – likovna smer

Slovenščina (SLO),
matematika (MAT), minimalni standard,
tuji jeziki (TJ),
zgodovina (ZGO),
športna vzgoja (ŠVZ), pri delu na daljavo;
geografija (GEO),
glasba (GLA),
biologija (BIO)
fizika (FIZ), minimalni standard,
psihologija (PSI),
sociologija (SOC),
filozofija (FIL),
informatika (INF),
umetnostna zgodovina (UZG),
predstavitvene tehnike (PRT),
likovna teorija (LIT),
bivalna kultura (BIK),
bivalna kultura – kemija (BIK1),
plastično oblikovanje (PLO),
risanje in slikanje (RIS),
osnove varovanja dediščine (OVD),
projektno delo z osnovami raziskovalnega dela (RAD),
aktivno državljanstvo (AD).

Kriteriji ocenjevanja

Slovenščina

Za dijake Gimnazije Celje – Center veljajo določila, zapisana v Pravilniku o ocenjevanju v srednjih šolah. Ustno ocenjevanje izvajamo kot vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja.

Kriteriji za ustno ocenjevanje znanja pri slovenščini

Za oceno odlično (5)

Dijak dobro pozna učno snov, določeno z učnim načrtom, pravilno odgovarja na učiteljeva vprašanja, odgovore samostojno in poglobljeno razloži, utemelji, argumentira. Dosledno se izraža v knjižnem jeziku, njegovo besedišče je bogato. V pogovoru je sproščen, odgovarja tekoče, upošteva kulturo dialoga – gleda sogovorniku v oči, če se zmoti, se opraviči, če vprašanja ni razumel, prosi učitelja, da ga ponovi.

Za oceno prav dobro (4)

Dijak pravilno odgovarja, vendar pri razlagi in utemeljevanju ni samostojen, ampak potrebuje učiteljevo pomoč. Skoraj dosledno upošteva pravila knjižne izreke, napake samostojno in sproti popravlja in upošteva kulturo dialoga.

Za oceno dobro (3)

Dijak pravilno odgovarja, vendar kljub učiteljevi pomoči slabše utemeljuje in argumentira. Pogosto iz knjižnega jezika preide v pogovornega, pomaga si z mašili, napake ob opozorilu popravlja. V dialogu ni sproščen, opazna je trema, dialog ni tekoč, kultura dialoga je nepopolna.

Za oceno zadostno (2) minimalni standard

Dijak kljub učiteljevi pomoči le delno odgovarja na vprašanja, znanje je zgolj reproduktivno. Iz knjižnega jezika pogosto preide v neknjižne zvrsti. Uporablja mašila, napak največkrat ne popravi. Odgovarja tiho, nejasno, nesproščeno.

Za oceno nezadostno (1)

Dijak ne odgovarja kljub učiteljevi pomoči. Izraža se v neknjižnem jeziku, napak kljub opozorilu ne popravi. Uporablja mašila, odgovarja nejasno, tiho, nesproščeno.

Kriteriji za pisno ocenjevanje znanja pri slovenščini

Pisno ocenjevanje izvajamo kot vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja in kot vrednotenje pisnega izdelka.

Na ta način lahko ocenjujemo znanje jezika po jezikovnih ravninah ali književnosti

(značilnosti obdobja, literarne smeri, literarne zvrsti in vrste, o avtorju, motivno-tematska analiza besedil, slogovno-oblikovne lastnosti besedil).

Preverjamo lahko reprodukcijo, analizo, sintezo, vrednotenje in uporabo.

Na oceno lahko vplivajo tudi jezikovne napake.

Naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno

možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik. Pri ocenjevanju pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

Kriteriji za točkovnik:

od 50 do 62 % zadostno

od 63 do 75 % dobro

od 76 do 88 % prav dobro

od 89 do 100 % odlično

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ŠOLSKIH NALOG V 1. IN 2. LETNIKU VSEH TREH PROGRAMOV

Kriteriji za ocenjevanje šolske naloge v prvem in drugem letniku

Vsebina

Za oceno odlično (5)

Obravnavanje izhodiščne teme je zanimivo, prepričljivo in izvirno. Dijak pristopa k njej z več različnih gledišč. Na koncu izpelje ustrezne zaključke.

Za oceno prav dobro (4)

Dijak snov pozna in jo razume. K temi pristopa problemsko. Lahko se opira na učno gradivo in pride do samostojnih sklepov. Zmožen je zavzeti osebno stališče do obravnavane problematike.

Za oceno dobro (3)

Vsebina je povezana z izhodiščno temo. Dijak snov pozna in razume, a so možne vrzeli. Temo obravnava neproblemsko, prevladuje reprodukcija gradiva. Vrednotenje je le doživljajsko. Poskusi analize in primerjave so šibki.

Za oceno zadostno (2) minimalni standard

Poznavanje snovi je skromno. Gre le za obnavljanje vsebine književnega besedila in reprodukcijo učnega gradiva. Analitičnega pristopa z razlaganjem ni. Dijakovo faktografsko znanje je sicer zadovoljivo, a je tudi precej nebistvenih podatkov.

Za oceno nezadostno (1)

Med vsebino besedila in izhodiščno temo besedila ni smiselne povezanosti. Besedilo obravnava naslovno temo zelo poenostavljeno, poznavanje snovi je skromno in površno. Veliko je nebistvenih podatkov.

Jezikovna pravilnost, slog in zgradba

Za oceno odlično (5)

Zgradba besedila je ustrezna, včasih tudi izvirna. Besedilo je koherentno. Besedišče je bogato, vsebuje subjektivne besedne zveze, povezane z literarnimi termini. Jezikovnih napak skoraj ni.

Za oceno prav dobro (4) Besedilo je ustrezno členjeno. Posamezni deli so izvirni. Termini so ustrezno uporabljeni. Dijak obvlada tudi zapletene povedi. Njegovo pisno izražanje je tekoče, jasno, jedrnato in logično. Besedilo vsebuje nekaj lažjih jezikovnih napak.

Za oceno dobro (3)

V besedilu prevladuje smiselna povezava odstavkov. Raba strokovnih izrazov ni vedno ustrezna. Izražanje je v celoti logično. V besedilu so slovnične in pravopisne napake.

Za oceno zadostno (2) minimalni standard

Zunanja zgradba ne ustreza v celoti notranji. Pogoste so nepotrebne ponovitve povedanega. Besedišče je revno in stereotipno, dopolnjujejo ga nerazumljeni ali slabo razumljeni strokovni izrazi. Izražanje je slogovno šibko. Precej je jezikovnih napak, veliko grobih.

Za oceno nezadostno (1)

Veliko je različnih ali ponavljajočih se enakih pravopisnih in slovničnih napak. Dijak ne obvlada tvorbe zahtevnejših povedi. Besedilo ni ne notranje (vsebinsko) ne zunanje (odstavki) ustrezno členjeno.

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ESEJA V TRETJEM IN ČETRTEM LETNIKU

Izdelani so kriteriji za celostno (holistično) ocenjevanje in to na osnovi meril za celostno ocenjevanje šolskega eseja na maturi.

Merila za analitično oceno zadnjega eseja v četrtem letniku, ki ga ocenimo tudi tako kot na maturi, pa strukturiramo za vsako nalogo posebej, kot to zahtevajo (problemsko zastavljena) navodila. Število točk pretvorimo v ocene, upoštevajoč sprejete meje za številčne ocene. Meja za zadostno oceno je 50 %.

Izdelane kriterije upoštevajo vse učiteljice slovenščine na Gimnaziji Celje – Center.

Vsebina, jezikovna pravilnost, slog, zgradba

Za oceno odlično (5)

Obravnavanje izhodiščne teme je zanimivo, prepričljivo, zrelo, tudi izvirno. Dijak pristopa k njej z več različnih gledišč. Na koncu izpelje ustrezne zaključke. Dijak obvlada primerjavo, sintetiziranje in vrednotenje.

Besedilo je koherentno. Zgradba je ustrezna, včasih tudi izvirna. Besedišče je bogato, vsebuje subjektivne besedne zveze, povezane z literarnimi termini. Dijak obvlada tudi zahtevna skladenjska in besedilotvorna pravila. Jezikovnih napak skoraj ni.

Za oceno prav dobro (4)

Dijak snov pozna in razume. K temi pristopa problemsko. Pri primerjavi literarnih prvin se lahko opira na študijsko gradivo in pride do samostojnih sklepov. Svoje trditve logično izpeljuje. Zmožen je zavzeti osebno stališče do obravnavane problematike.

Besedilo je koherentno in prepričljivo. Posamezni deli so izvirni. Besedilo je ustrezno členjeno. Termini so ustrezno uporabljeni. Dijak obvlada zapleteno zložene povedi. Njegovo izražanje je tekoče, jasno, jedrnato, logično. Besedilo vsebuje lažje jezikovne napake.

Za oceno dobro (3)

Vsebina je povezana z izhodiščno temo. Dijak snov pozna in razume, a so možne vrzeli v faktografskem znanju. Temo obravnava neproblemsko, prevladuje reprodukcija gradiva. Vrednotenje je doživljajsko, so pa tudi poskusi analize in primerjave.

Besedilo je koherentno in ustrezno členjeno. Prevladuje smiselna povezava odstavkov. Raba strokovnih izrazov ni vedno ustrezna. Izražanje je v celoti logično. V besedilu so posamezne slovnične in pravopisne napake, vendar težjih napak skoraj ni oziroma se ne ponavljajo.

Za oceno zadostno (2), minimalni standard

Poznavanje snovi je skromno. Gre za obnavljanje književnega besedila. Dijakovo faktografsko znanje je sicer zadovoljivo, a je tudi precej nebistvenih podatkov. Razlaganja ni. Vrednotenje je na ravni doživljajskega opisa. Primerjava literarnih sestavin je poenostavljena in površna.

Zunanja zgradba ne ustreza v celoti notranji. Pogoste so nepotrebne ponovitve povedanega. Besedišče je revno in stereotipno, nefunkcionalno ga dopolnjuje nerazumljeni ali slabo razumljeni strokovni izrazi. Izrazno je nasploh nerodno. Precej je jezikovnih napak, vendar so grobe napake redkejše od lažjih.

Za oceno nezadostno (1)

Med vsebino in izhodiščno temo besedila ni dovolj smiselne povezanosti. Vsebina besedila je bolj ali manj povezana s temo, a je kakovost ubeseditve na tako nizki ravni, da ne ustreza standardu zahtevanega. Besedilo obravnava naslovno temo zelo poenostavljeno, poznavanje snovi je skromno in površno. Veliko je nebistvenih podatkov, ki se ne zahtevajo, ni pa relevantnih.

Veliko je različnih ali ponavljajočih se enakih pravopisnih in slovničnih napak. Dijak ne obvlada tvorbe zahtevnejših povedi in pravil nadpovedne skladnje. Besedilo ni ne notranje (vsebinsko) ne zunanje (odstavki) ustrezno členjeno.

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE GOVORNEGA NASTOPA

Pomenska sestava

nezadostno (1)

Dijak ni pripravil govornega nastopa, govorni nastop ne ustreza besedilni vrsti, razvijanje teme je nelogično in neustrezno, besedilo ni smiselno in vsebinsko zaokroženo.

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD

Besedilna vrsta je sicer ustrezna, vendar je razvijanje teme nerodno in površno, besedilo je sicer pretežno smiselno, vendar v celoti ni koherentno.

dobro (3)

Besedilna vrsta je ustrezna, razvijanje teme je logično, vendar pa je tema obravnavana precej skromno, besedilo je smiselno in vsebinsko zaokroženo.

prav dobro (4)

Besedilna vrsta je ustrezna, razvijanje teme je logično, tema je obravnavana zanimivo, deloma tudi poglobljeno besedilo je smiselno in vsebinsko zaokroženo.

odlično (5)

Besedilna vrsta je ustrezna, razvijanje teme je logično, tema je obravnavana zanimivo in poglobljeno, lahko tudi izvirno, besedilo je smiselno in vsebinsko zaokroženo.

Pragmatična sestava

nezadostno (1)

Dijak ne upošteva okoliščin, predvsem naslovnika, ne vzpostavlja stika s sošolci, je tog, ne vključuje nebesednih prvin.

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD

Dijak delno upošteva okoliščine, vendar je razvijanje teme nerodno in površno, besedilo je sicer pretežno smiselno, vendar v celoti ni koherentno.

dobro (3)

Dijak upošteva okoliščine, vzpostavi stik s sošolci in je večinoma sproščen, govori tekoče, na nekaterih mestih zna ustrezno vključiti prvine nebesednega jezika.

prav dobro (4)

Dijak dobro upošteva okoliščine, hitro vzpostavi stik s sošolci, je sproščen in prepričljiv, spretno vključuje tudi prvine nebesednega jezika.

odlično (5)

Dijak zavestno in suvereno upošteva okoliščine, samozavestno vzpostavlja stik s sošolci, je prepričljiv, govori tekoče in zanimivo, izjemno spretno vključuje prvine nebesednega jezika.

Besedno-slovnična

nezadostno (1)

Dijakovo besedišče je skromno, uporablja veliko mašil in splošnih izrazov, pogoste so slovnične napake, povedi so zgradbeno skromne, tudi nelogične.

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD

Dijakovo besedišče je sicer skromno, še vedno je precej splošnih izrazov, vendar pa so povedi zgradbeno večinoma ustrezne, pojavljajo se posamezne slovnične napake.

dobro (3)

Dijakovo besedišče je primerno, ponavljanja izrazov skoraj ni, povedi so logično in zgradbeno ustrezne, so pa posamezne slovnične napake.

prav dobro (4)

Dijakovo besedišče je precej bogato, povedi so večinoma tudi zgradbeno zahtevnejše, slovnične napake so redke.

odlično (5)

Dijakovo besedišče je bogato, povedi so logične in zahtevne, slovničnih napak ni, oziroma se jih dijak sam zave in jih takoj popravi.

Tvarna

nezadostno (1)

Dijak na govorni nastop ni pripravljen, preveč si pomaga s pisno predlogo, govorjenje je nerazločno, pogovorno/žargonsko/ slengovsko/narečno, pravorečne norme ne upošteva.

zadostno (2) MINIMALNI STANDARD

Dijak se je besedilo naučil na pamet, pri govorjenju se mu pogosto zatika, govori nerazločno, pravorečno normo delno upošteva.

dobro (3)

Dijak govori prosto, večinoma razločno in razumljivo, smiselno poudarja bistvene vsebinske prvine, pravorečno normo večinoma upošteva.

prav dobro (4)

Dijak govori prosto, razločno in razumljivo, smiselno poudarja bistvene vsebinske prvine, ima nekaj težav pri upoštevanju pravorečnih pravil.

odlično (5)

Dijak govori prosto, razločno in razumljivo, smiselno in prepričljivo poudarja bistvene vsebinske prvine, suvereno upošteva pravorečno normo.

Negativno oceno (nezadostno (1)) dobi dijak, ki ne dosega minimalnih standardov znanja.

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA PRI PREDMETU SLOVENŠČINA

Minimalni standardi znanja pri predmetu slovenščine so zapisani v veljavnem učnem načrtu za slovenščino za gimnazije, ki je dostopen na spletni strani:
https://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2021/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_slovenscina_gimn.pdf

OCENJEVANJE NA POPRAVNIH, PREDMETNIH IN DOPOLNILNIH IZPITIH

Vsi dijaki opravljajo izpit iz maternega jezika pisno in ustno.
Pisni izpit traja 60 minut in lahko zajema snov iz književnosti ali jezika. Tretješolci pišejo pisno nalogo 60 ali 90 minut (po presoji učitelja). Četrtošolci pišejo esej 90 minut.
Ustni del izpita traja največ 20 minut. Dijak ima lahko največ 15 minut za pripravo na ustni izpit. Dijak lahko enkrat zamenja listek z vprašanji.
Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.
Pisni del izpita predstavlja 50 %, ustni del izpita 50 % ocene celotnega izpita.
Pisne naloge in ustna vprašanja odobri strokovni aktiv, vendar pa pisne naloge in listke z vprašanji pripravi vsak učitelj sam.

KRITERIJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA DOMAČEGA BRANJA

Nabor besedil za domače branje je sestavni del Letnega učnega načrta in je za dijake obvezen. Seznam vsako leto uskladimo znotraj aktiva in ga aktualiziramo (tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje in projekt Rastem s knjigo). Domače branje lahko preverimo pisno ali ustno in dijaku znanje tudi ocenimo. Ocene, ki jih lahko pridobijo, so od 1 do 5. Domače branje je lahko tudi sestavni del šolskih nalog (esejev).

KRITERIJI ZA USTNO OCENJEVANJE ZNANJA PRI DOMAČEM BRANJU

Za oceno odlično (5)

Za oceno prav dobro (4)

Za oceno dobro (3)

Za oceno zadostno (2), minimalni standard

Za oceno nezadostno (1)

Dijak ne odgovarja kljub učiteljevi pomoči. Izraža se v neknjižnem jeziku, napak kljub opozorilu ne popravi. Uporablja mašila, odgovarja nejasno, tiho, nesproščeno.

Kriteriji za pisno ocenjevanje

Pisno ocenjevanje domačega branja izvajamo kot vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja in kot vrednotenje pisnega izdelka.

Na ta način lahko ocenjujemo znanje jezika po jezikovnih ravninah ali književnosti (značilnosti obdobja, literarne smeri, literarne zvrsti in vrste, o avtorju, motivno-tematska analiza besedil, slogovno-oblikovne lastnosti besedil).

Preverjamo lahko reprodukcijo, analizo, sintezo, vrednotenje in uporabo.

Na oceno lahko vplivajo tudi jezikovne napake. Naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, doseženo število točk, točkovno vrednost posameznih nalog, točkovnik. Pri ocenjevanju pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja dosežene rezultate, ki so izraženi v točkah, izrazimo tudi z ocenami od 1 do 5.

Poleg obveznih načinov in oblik ocenjevanja znanja, določenih v načrtu ocenjevanja znanja, se doseganje standardov znanja in učnih ciljev lahko ocenjuje tudi z vajami, s seminarskimi in drugimi nalogami, z izdelki oziroma storitvami, zagovori, nastopi, mapo dosežkov in podobno.

Kriteriji za točkovnik:

od 50 do 62 % zadostno (2)

od 63 do 75 % dobro (3)

od 76 do 88 % prav dobro (4)

od 89 do 100 % odlično (5)

Pri zaključeni oceni učitelj upošteva ocene za teste, kontrolne naloge, literarne spise, eseje, ustne ocene, ocene za tekmovanje za Cankarjevo priznanje ter napredek dijaka med šolskim letom. Ocene govornih nastopov, ocene za nagrado na natečaju, za opravljeno bralno značko in motivacijske ocene za druge dejavnosti (v e-redovalnici so te ocene označene z rjavo barvo) učitelj pri zaključevanju upošteva, če je dijak ob koncu šolskega leta med oceno.

Matematika

Dijake seznanimo s kriteriji vseh oblik ocenjevanja na začetku šolskega leta.

Pri matematiki bodo dijaki pridobivali ocene pisno in ustno, dijaki pa lahko pridobijo tudi oceno s tekmovanja in projektov.

Kriteriji ocenjevanja so bili potrjeni na sestanku aktiva učiteljev matematike dne, 28. 8. 2024 in veljajo od 1. 9. 2024 dalje.

PISNO OCENJEVANJE

V šolskem letu pišemo od štiri do šest pisnih nalog.
Pri pripravah na višjo raven se lahko pridobi pisna ocena.
Število nalog je časovno usklajeno s trajanjem šolske ure.
Pisna naloga lahko vsebuje vprašanja iz teorije.
Naloge so enake ali po zahtevnosti enakovredne nalogam v predpisanih učbenikih, zbirkah vaj, maturitetnih preizkusih ali tistim, ki smo jih naredili pri pouku.
Pisna naloga mora vsebovati oddelek, razred, datum, točkovno vrednost posameznih nalog in kriterij za porazdelitev ocen.

ocena	meja v %
nezadostno (1)	od 0 do 49
zadostno (2)	od 50 do 62
dobro (3)	od 63 do 75
prav dobro (4)	od 76 do 88
odlično (5)	od 89 do 100

Dijaki prvih letnikov (razen tistih z ustrezno pedagoško pogodbo) pri pisnih nalogah ne smejo uporabljati računal.

USTNO OCENJEVANJE

Dijaki bodo v šolskem letu ustno ocenjeni vsaj enkrat. Ustno ocenjevanje se izvaja kot vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja. Dijaki se na ustno ocenjevanje lahko pripravljajo tudi v klopi z reševanjem nalog na list.

OPISNI KRITERIJI OCENJEVANJA

Ocena odlično (5):
- popoln odgovor/prikaz razumevanja z jasno, nedvoumno in suvereno razlago,
- po potrebi vključi jasen, preprost slikovni prikaz,
- učinkovito komunicira,
- kaže dobro razumevanje problema, matematičnih idej in procesov,
- zazna vse pomembne elemente problema,
- lahko vključi primere ali nasprotne primere,
- razlago po potrebi podkrepi z močnimi argumenti.

Ocena prav dobro (4):
- skoraj popoln odgovor s smiselno razlago,
- po potrebi vključi ustrezen slikovni prikaz,
- učinkovito komunicira, če je potrebno,
- kaže razumevanje problema, matematičnih idej in procesov,
- zazna najpomembnejše elemente problema,
- razlaga z ustreznimi argumenti,
- manjša pomoč profesorja.

Ocena dobro (3):
- zadovoljivo reši problem, lahko tudi ob pomoči profesorja,
- razlage niso povsem jasne,
- argumenti so nepopolni,
- po potrebi vključuje slikovni prikaz, ki pa ni popoln in/ali ustrezen v celoti,
- razume osnovne matematične ideje in procese,
- ideje uporablja učinkovito.

Ocena zadostno (2):
- ustrezen začetek reševanja problema, lahko tudi s pomočjo učitelja, a ga ne zaključi in/ali obide pomembne dele problema,
- lahko kaže nepopolno razumevanje matematičnih idej in procesov,
- z računskimi napakami, ki niso posledica napačne uporabe računskih pravil,
- lahko napačno uporablja in/ali ne uporablja matematičnih enot,
- odgovor lahko kaže neustrezno strategijo reševanja problema.

Ocena nezadostno (1):
- razlaga je nerazumljiva,
- slikovni prikaz je nejasen ali povsem napačen,
- ne kaže razumevanja za problemsko situacijo,
- z osnovnimi, tudi grobimi računskimi napakami,
- poskus razlage ne odraža problema,
- problemska situacija je neustrezno predstavljena,
- v nalogi ne zazna ustrezne informacije,
- problema ne poskusi rešiti,
- ne pozna tem, s katerimi je problem povezan.

OCENA S TEKMOVANJ

Dijak lahko pridobi odlično oceno za uvrstitev na državno tekmovanje.

Pri ostalih tekmovalcih člani aktiva vsako leto sprejmemo sklep o ocenah za vsako tekmovanje posebej.

OCENA PROJEKTNEGA DELA

Dijak lahko pridobi oceno projektnega dela pri različnih projektih. Glede na kriterije, ki jih ima mentor pri projektu se vpiše ocena in nanjo aktiv učiteljev matematike ne vpliva, upošteva pa se kot enakovredna ocena v primeru, ko je dijak sicer pozitiven.

OCENJEVANJE NA IZPITIH

Popravne, predmetne in dopolnilne izpite sestavljamo skupaj in so enaki za posamezne letnike oziroma smeri, razen v posebnih primerih (npr. nepredelana snov v posameznem oddelku).
Izpiti so sestavljeni iz pisnega in ustnega dela.
Pisni del vsebuje naloge iz snovi, ki je bila predelana v šolskem letu. Traja 90 minut.
Ustni del izpita izvedemo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Šolskimi pravili ocenjevanja.
Na listkih z vprašanji so poleg nalog tudi teoretična vprašanja iz snovi, ki je bila predelana v šolskem letu.
Pisni del izpita je vreden 70 %, ustni pa 30 % skupne ocene, ki se določi po naslednji lestvici:

ocena	meja v %
nezadostno (1)	od 0 do 49
zadostno (2)	od 50 do 62
dobro (3)	od 63 do 75
prav dobro (3)	od 76 do 88
odlično (5)	od 89 do 100

Tuji jeziki

LETNIK: 1., 2., 3., 4.

TUJI JEZIK (angleščina)
TUJI JEZIK (nemščina, španščina, ruščina)

LETNIK: 2., 3.

TUJI JEZIK (španščina, italijanščina, nemščina, francoščina, ruščina, kitajščina)

Ocenjevanje je vrednotenje doseženega znanja in se opravi po utrjevanju in preverjanju učnih vsebin. Dijaki morajo biti vnaprej pisno seznanjeni s kriteriji vseh oblik ocenjevanja pri posameznih predmetih. Pri tujem jeziku se dijakovo znanje preverja pisno in ustno. V skladu s Šolskimi pravili ocenjevanja mora biti dijak ocenjen ustno najmanj enkrat v šolskem letu.

USTNO OCENJEVANJE PRI TUJEM JEZIKU

Dijak v šolskem letu pridobi najmanj eno ustno oceno.

Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja se načeloma sestoji iz treh vprašanj; učitelj lahko zastavi vprašanja o slovničnih strukturah (npr: dijak prepozna, tvori strukturo, popravi napako, prevede v slovenščino, v tuji jezik…), vprašanja iz besedišča (učitelj preveri razumevanje različnih besed ali besednih zvez in izpeljank, dijak z njimi tvori stavek, jih poskuša razložiti v tujem jeziku ali prevesti) ter vprašanja o določeni temi.

V kolikor učitelj na začetku šolskega leta določi, da bo govorni nastop obvezen del ustnega ocenjevanja, dijake septembra seznani s kriteriji ocenjevanja.

V 4. letniku je pri angleščini del ocenjevanja listovnik, ki se ocenjuje po kriterijih določenih v razredu, s katerimi učitelj dijake seznani septembra.

V četrtem letniku lahko ocenjevanje poteka tudi tako kot na ustnem delu mature (razgovor na osnovi slike, teme ali odlomka iz predpisanega maturitetnega besedila) in je ocenjeno po maturitetnem kriteriju iz Predmetnega kataloga.

Ustno preverjanje in ocenjevanje načeloma ni napovedano poimensko, razen če se učitelj dogovori z dijaki za tak način oziroma če oceni, da je tovrstno ocenjevanje primerno. Če dijaka ni pri uri, za katero je bilo napovedano poimensko ustno ocenjevanje, ga učitelj lahko kadarkoli nenapovedano vpraša.

KRITERIJI ZA USTNO OCENJEVANJE

OCENA

VSEBINA

KOMUNIKACIJA

JEZIK, IZGOVORJAVA

odl

(5)

Vsebina je podana izčrpno in povsem skladno z nalogo, je dobro predstavljena in jasna, odgovori so vedno utemeljeni. Dijak je sposoben transferja in povezovanja.

Govorjenje je popolnoma samostojno, povezano in razumljivo, besedišče je bogato in smiselno uporabljeno. Dijak se popolnoma relevantno odziva na iztočnico.

Jezik je izredno tekoč z uporabo bogatega besedišča, sopomenk in zahtevnih struktur.

Izgovorjava je jasna, lepa in pravilna.

pdb

(4)

Vsebina je primerna, razumljiva in jasna, odgovori ustrezni, utemeljitve in primeri so prepričljivi.

Komunikacija je tekoča in nalogi ustrezna, odzivanje dobro, odgovori kažejo dokaj natančno razumevanje.

Jezik je tekoč z uporabo sinonimov, pri zahtevnejšem besedišču in strukturah je nekaj napak.

Izgovorjava je pravilna.

(3)

Vsebina je večinoma primerna, razumljiva, z nekaj utemeljitvami, odgovori kratki, pretežno pravilni.

Komunikacija je primerna, omejena na krajše povedi, odzivanje ustrezno, redko potrebna pomoč.

Jezik je večinoma razumljiv, enostaven besedni zaklad, uporaba zahtevnejših struktur z napakami. Izgovorjava je primerna.

(2)

Vsebina je površna in komaj razumljiva.

Odgovori so včasih neprimerni, utemeljitve so slabe.

Komunikacija je omejena na krajše povedi in je nepovezana, pogosto je potrebna pomoč, težave z besediščem.

Jezik ni vedno razumljiv in tekoč, omejen besedni zaklad, včasih napačna raba besed.

Izgovorjava je nezanesljiva.

nzd

(1)

Vsebina je površna in nerazumljiva, odgovori so neprimerni, brez utemeljitve, ali pa dijak sploh ne odgovori na vprašanje.

Komunikacija je nepovezana, odzivanje pomanjkljivo, potrebna je stalna pomoč, skromno besedišče, napačna raba besed.

Jezik je mestoma nerazumljiv, veliko slovničnih napak, jezikovno znanje ne zadošča za komunikacijo.

Izgovorjava je pogosto napačna.

Pri ocenjevanju ustnih odgovorov je dijakovo znanje potrebno oceniti takoj po končanem izpraševanju in dijaka seznaniti z oceno, oceno pa vpisati v redovalnico.

PISNO OCENJEVANJE PRI TUJEM JEZIKU

V vsakem ocenjevalnem obdobju pridobi dijak pri pisnem ocenjevanju znanja dve oceni, le dijaki četrtega letnika pridobijo pri angleškem jeziku v drugem ocenjevalnem obdobju tri ocene. Pri drugem tujem jeziku pridobijo dijaki v celotnem šolskem letu najmanj tri pisne ocene.

Dijaki morajo biti vnaprej seznanjeni s snovjo, ki bo ocenjena v pisni nalogi. S pisno nalogo ocenjujemo snov, ki so jo dijaki pridobili v ocenjevalnem obdobju. Ocenjujemo znanja iz obravnavanih slovničnih poglavij in obvladovanje na novo pridobljenega besedišča na določene teme, spretnosti bralnega in slušnega razumevanja in pisanja. V pisnih nalogah se uporabljajo naslednji tipi nalog: izbirni tip, tip dopolnjevanja, pretvorbene naloge, parafraziranje, besedotvorja. Pri ocenjevanju bralnega razumevanja pa še: alternativni tip (pravilno – narobe), tip povezovanja (n.pr. povezovanje naslova z besedilom, delov povedi …), tip urejanja (določitev pravega zaporedja, izpolnjevanje preglednic …), odgovori na vprašanja, pojasnjevanje s sopomenkami in protipomenkami.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, razred, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik.

Zapisana rešitev/odgovor se ovrednoti s predvidenim številom točk, če je zapis slovnično pravilen in pravilno črkovan.

Pri ocenjevanju odgovorov pri bralnem in slušnem razumevanju se odgovor, ki ima zaradi napačnega zapisa drug pomen / pomene, ovrednoti z nič točkami.

Meje za doseganje posameznih številčnih ocen pri pisnem izdelku so določene z naslednjimi odstotki pravilnih odgovorov:

0% – 49% ocena nezadostno (1)

50% – 64% ocena zadostno (2)

65% – 79% ocena dobro (3)

80% – 89% ocena prav dobro (4)

90% – 100% ocena odlično (5)

Pri preračunavanju točk v odstotke se upošteva pravilo zaokroževanja na celo število (do 0,4 navzdol, od 0,5 navzgor).

Za ocenjevanje naslednjih pisnih izdelkov se uporabljajo ocenjevalni kriteriji po Predmetnih izpitnih katalogih (priloge 1,2,3) za splošno maturo:

– pisma, poročilo, članek, elektronsko sporočilo, …

– splošni esej

– literarni esej

Pri drugem tujem jeziku je lahko ena izmed pisnih ocen tudi spis oziroma daljši pisni sestavek, ki se ocenjuje po kriterijih za pisanje daljšega pisnega sestavka, ki so opredeljeni v Predmetnem izpitnem katalogu za poklicno maturo (PIK_NEM_2026.pdf, stran 13, 14).

Dosežene točke se v vseh primerih pretvorijo v oceno po zgoraj navedeni ocenjevalni lestvici.

Pisne izdelke mora učitelj popraviti in oceniti ter vpisati oceno najkasneje v 7 delovnih dneh po tem, ko dijak izdelek odda.

Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot tretjina, se pisanje za dijake z negativno ocenjenimi pisnimi izdelki in za tiste, ki kljub pozitivni oceni želijo, enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni. Učitelj mora analizirati vzroke, in to z učenci ter v strokovnem aktivu. O vzrokih pisno seznani tudi ravnatelja.

Za vse pisne preizkuse znanja velja, da je dovoljen pripomoček samo kemični svinčnik ali nalivno pero.

Pri pisanju splošnega in literarnega eseja je dovoljena tudi uporaba slovarjev (enojezični in/ali dvojezični).

Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj zaloti dijaka pri uporabi ali posedovanju nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah šolskih pravil ocenjevanja, ga oceni z negativno oceno in lahko predlaga vzgojni ukrep.

Dijak ima možnost popravljanja negativne ocene po vsaki pisni nalogi v dogovoru s profesorjem.

Negativne ocene, ki je bila pridobljena pri pisnem izdelku, ni mogoče popravljati ustno. Dijak oceno pridobljeno pri pisnem izdelku popravlja s pisnim izdelkom, ustno oceno popravlja z ustnim ocenjevanjem.

Dijak je ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja ocenjen negativno, če za vsa dogovorjena ocenjevanja znanja ni pridobil pozitivnih ocen.

Dijak, ki je ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja ocenjen negativno, popravlja snov celotnega ocenjevalnega obdobja.

Če dijak ob koncu drugega ocenjevalnega obdobja za vsa dogovorjena ocenjevanja ni pridobil pozitivnih ocen, strokovni aktiv na predlog učitelja določi obseg izpitne snovi. Pri odločitvi aktiv upošteva dosežene točke in odstotke, sodelovanje pri pouku ter opravljanje drugih obveznosti (domače naloge, nastopi, …)

Dijak, ki je neocenjen iz enega ali več sklopov snovi, opravlja dopolnilni izpit.

Pisna naloga traja od 45 do 90 minut.

OCENJEVANJE PRI PRIPRAVAH NA MATURO

NEMŠČINA 2, ŠPANŠČINA 2 IN 3, RUŠČINA 2 IN 3, ITALIJANŠČINA 3

in 4. letnik

Dijaki, ki se pri drugem tujem jeziku (nemščina, španščina, ruščina) in pri tretjem tujem jeziku (španščina, ruščina, italijanščina) pripravljajo na maturo, pridobivajo ocene po zgoraj navedenih ocenjevalnih kriterijih. Ocene se vpisujejo k rednim ocenam, ki jih dijaki pridobivajo v okviru rednega pouka predmeta. Pri zaključni oceni se upoštevajo ocene, ki jih dijak pridobi v okviru rednih ur in pri pripravah na maturo.

NAGRAJEVANJE Z OCENAMI ZA POSEBNE DOSEŽKE

Dijak dobi nagradno oceno (odlično 5) za dosežke na tekmovanjih in sodelovanje pri projektih. Aktiv učiteljev za tuje jezike vsakič določi mejo za podelitev nagradne ocene.

Minimalni standardi za doseganje pozitivne ocene v ocenjevalnem obdobju

Da je dijak v posameznem ocenjevalnem obdobju ocenjen, mora pridobiti vse ocene in opraviti vse obveznosti, ki jih na začetku šolskega leta oziroma ocenjevalnega obdobja določi učitelj. Med te sodijo tudi govorni nastopi, samostojno obravnavanje tekstov iz tujejezičnih revij in časopisov, prebrana literarna dela, itd.

Domače naloge sodijo med obveznosti, ki jih je dijak dolžan opravljati. Neopravljene domače naloge lahko vplivajo na določitev končne ocene. Učitelj neizpolnjevanje te dolžnosti ustrezno evidentira in z zbrano evidenco po potrebi seznanja razrednika in starše. Učitelj lahko dijaka za dobro opravljene domače naloge nagradi z oceno.

V skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah učitelj po končanem prvem ocenjevalnem obdobju med prvo redno uro pouka po konferenci dijaku, ki je negativen ali neocenjen, določi datum, do katerega mora ta obveznosti opraviti oziroma v dogovoru z dijakom določi datum ponovnega ocenjevanja znanja za preteklo obdobje.

Če dijak do dogovorjenega roka ne opravi obveznosti, ostaja prvo ocenjevalno obdobje neocenjeno.

Če dijak do dogovorjenega roka ne popravi negativnih ocen, ostaja prvo ocenjevalno obdobje negativno.

Če dijak do konca pouka ne opravi vseh obveznosti, je neocenjen in opravlja dopolnilni izpit. Če dijak do konca pouka ne popravi negativnih ocen, opravlja popravni izpit.

Da je dijak ocenjen pozitivno v posameznem ocenjevalnem obdobju, mora:

– znati tvoriti in uporabljati obravnavane morfosintaktične strukture (slovnica, besedotvorje)

– pravilno izgovarjati in naglaševati obravnavane besede in obvladati uporabo transkripcijskih znakov

– znati aktivno uporabljati besedišče obravnavanih predpisanih tem

– znati uporabiti usvojeno znanje v besedilu (sinteza in analiza, bralno razumevanje, dopolnjevanje, pretvorbe…)

v obsegu najmanj 50 odstotkov

– ter opraviti vse naloge, ki jih je določil učitelj (eseji, domače branje, govorni nastopi, članki…)

Vse teme in slovnične strukture, ki jih mora dijak obvladati, so navedene v Predmetnem izpitnem katalogu za posamezni tuji jezik. Vrstni red obravnave je delno odvisen od predznanja dijakov in je do določene mere prepuščen avtonomiji učitelja in učbeniku, ki si ga ta izbere.

Dijak je v posameznem ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, če rezultat njegovih posameznih pisnih izdelkov ne dosega 50 % ali ima negativno ustno oceno ter v ostalih primerih, ki jih predvideva Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Če ni opravil vseh obveznosti, ki jih je določil učitelj ob začetku redovalnega obdobja, je neocenjen.

Če ima dijak 14 dni pred ocenjevalno konferenco samo eno oceno in je ta negativna, mu učitelj napove rok za ocenjevanje.

Če predmet poučujeta dva učitelja (priprave na maturo), skupaj določita končno oceno. Za pozitivno končno oceno morajo biti pozitivno ocenjeni vsi deli predmeta, ki jih poučujeta oba učitelja.

Obveznosti dijakov:

aktivno spremljanje pouka
opravljanje domačih nalog
opravljanje drugih dogovorjenih nalog

pisni in ustni izpiti

popravni, predmetni in dopolnilni izpiti pri predmetu tuji jeziki

Dijak opravlja popravni in predmetni izpit iz tujega jezika pisno in ustno.
Dijak, ki je neocenjen, opravlja dopolnilni izpit iz neopravljenih obveznosti. Glede na vsebino učitelj določi tip izpita (pisno, ustno ali oboje).
Pisni del izpit traja od 60 do 90 minut.
Pisni izdelek se oceni z ocenami od 1 do 5.
Pisni del izpita predstavlja 70%, ustni del izpita pa 30% ocene celotnega izpita. (dogovor aktiva).
Pisne naloge in ustna vprašanja potrdi strokovni aktiv, vendar pa pisne naloge in listke z vprašanji pripravi vsak učitelj sam, saj smo učitelji pri pouku obravnavali različne tekste, sledili različnemu vrstnemu redu obravnavane snovi.
Ustni del izpita traja največ 20 minut. Dijak ima lahko največ 15 minut za pripravo na ustni izpit. Dijak lahko listek z vprašanji zamenja enkrat. Zamenjava ne vpliva na oceno.
Ustna vprašanja potrdi strokovni aktiv, vendar listke z vprašanji pripravi vsak učitelj izpraševalec sam.
Izpitno komisijo sestavljajo izpraševalec (učitelj, ki je dijaka učil), predsednik (učitelj predmeta) in član (lahko tudi učitelj predmeta), ki skrbi za nemoten potek izpita. Na utemeljen predlog izpraševalca se izpitna komisija odloči o končni oceni. Predsednik komisije obvesti dijaka o doseženi oceni na izpitu.

Aktiv učiteljev za tuje jezike

PRILOGA 1

ANGLEŠKI JEZIK

KRITERIJI ZA VREDNOTENJE DALJŠIH PISNIH IZDELKOV

VODENI SPIS (PISMO)

Ocenjujemo:

vsebino
obliko
besedišče in register
jezikovno pravilnost

Vsebina

Štev. točk	Merila
5	Vsebina je povsem primerna, iztočnice so temeljito razvite, s povsem ustreznimi podkrepitvami, sporočilni namen je popolnoma dosežen.
4	Vsebina je primerna, iztočnice so dokaj dobro razvite, z ustreznimi podkrepitvami, sporočilni namen je v glavnem dosežen.
3	Približno polovica vsebine je primerna, iztočnice so pomanjkljivo razvite ALI ena iztočnica ni upoštevana ALI del besedila je vzet iz navodil, sporočilni namen je na splošno dosežen; pismo je krajše od 80 besed.
2	Večina vsebine ni primerna, iztočnice v glavnem niso razvite ALI besedilo je skoraj v celoti vzeto iz navodil, sporočilni namen je le delno dosežen.
1	Vsebina je komajda primerna, iztočnice niso razvite, sporočilni namen v glavnem ni dosežen. Če vsebino ocenimo z 1 točko, v kategorijah besedišče in register ter jezikovna pravilnost dodelimo največ 3 točke.
0	Vsebina je v celoti neprimerna, ker ne sledi navodilom, sporočilni namen ni dosežen; pismo je krajše od 40 besed. Če je vsebina ocenjena z 0 točkami in je pismo dolgo 40 besed ali več, v kategorijah besedišče in register ter jezikovna pravilnost dodelimo največ 1 točko.

Oblika

Štev. točk	Merila
2	Upoštevane so značilnosti besedilne vrste (oba naslova, datum, nagovor, zaključni pozdrav, ime in čitljiv podpis).
1	Manjkajo en element ali več.
0	Oblika nima značilnosti besedilne vrste pisma.

Tudi če je vsebina neprimerna in ocenjena z 0 točkami ali tudi če je pismo krajše od 40 besed, obliko ocenimo po merilih.

Besedišče in register

(= primerna stopnja formalnosti + primerna izbira besedišča)

Štev. točk	Merila
5	Besedišče je pravilno, raznoliko, pogosto bogato, s povsem formalnim registrom in primernim vljudnostnim tonom.
4	Besedišče je v glavnem pravilno, raznoliko, občasno bogato, z dokaj formalnim registrom in primernim vljudnostnim tonom.
3	Besedišče je v glavnem pravilno, vendar izrazito povprečno, delno se ponavlja ALI besedišče je zgolj prepisano iz danih iztočnic, s pretežno ustreznim registrom, s pomanjkljivim vljudnostnim tonom; pismo je krajše od 80 besed.
2	Besedišče je pogosto napačno, izrazito povprečno ALI pogosto omejeno (razumevanje besedila je pogosto oteženo), s pretežno ustreznim registrom, z očitnim nevljudnostnim tonom.
1	Besedišče je v glavnem napačno, omejeno (razumevanje besedila je oteženo), z neprimernim ali celo žaljivim tonom.
0	Pismo je krajše od 40 besed.

Za 3 ali več okrajšanih glagolskih oblik odštejemo 1 točko.

Jezikovna pravilnost

Štev. točk	Merila
5	Pogosta raba zapletenih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
4	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur, malo napak.
3	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur z nekaj napakami ALI pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, skoraj brez napak; pismo je krajše od 80 besed.
2	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, s precej pogostimi napakami (razumevanje besedila je oteženo).
1	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, večina povedi je jezikovno napačnih (razumevanje besedila je oteženo).
0	Pismo je krajše od 40 besed.

Skupno število točk: 17

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA DOLOČENO TEMO

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA DOLO^ENO TEMO

vsebino
besedišče
jezikovno pravilnost
zgradbo/vezljivost (koherenco)

Vsebina

Štev. točk	Merila
5	Vsebina je povsem primerna, v celoti osredotočena na naslov, podprta s prepričljivimi dokazi, s poglobljenim vpogledom v temo, obravnavano problemsko.
4	Vsebina je v glavnem primerna, osredotočena na naslov, podprta s primernimi dokazi, z dobrim vpogledom v temo, obravnavano dokaj problemsko.
3	Vsebina je na splošno primerna, delno osredotočena na naslov (približno polovica je primerna ALI se ponavlja), podprta z enostavnimi/neizvirnimi dokazi, s površnim vpogledom v temo, obravnavano delno problemsko in delno pripovedno; sestavek je krajši od 150 besed. Če je sestavek krajši od 150 besed, tudi v drugih kategorijah dodelimo največ 3 točke.
2	Vsebina je v glavnem neprimerna, občasno osredotočena na naslov, pomanjkljivo podprta z dokazi, s površnim vpogledom v temo, obravnavano občasno problemsko in večinoma pripovedno.
1	Vsebina je komajda primerna, ni osredotočena na naslov, s pomanjkljivim vpogledom v temo, ki ni obravnavana problemsko. Če je vsebina ocenjena z 1 točko, v drugih kategorijah dodelimo največ 3 točke.
0	Vsebina je v celoti neustrezna ALI sestavek je krajši od 100 besed.

Če je vsebina ocenjena z 0 točkami in je sestavek dolg 100 besed ali več, v kategorijah besedišče, jezikovna pravilnost in zgradba/vezljivost (koherenca) dodelimo največ 2 točki.

Besedišče

Štev. točk	Merila
5	Besedišče je pravilno, raznoliko, pogosto nadpovprečno bogato, z izrazito rabo pristnih kolokacij, s povsem formalnim registrom (1–2 spodrsljaja).
4	Besedišče je v glavnem pravilno, raznoliko, občasno nadpovprečno bogato, z rabo pristnih kolokacij, z dokaj formalnim registrom (nekaj spodrsljajev).
3	Besedišče je v glavnem pravilno, a povprečno, delno se ponavlja, z večinoma neizrazitimi kolokacijami, s pretežno ustreznim registrom (več spodrsljajev).
2	Besedišče je pogosto napačno IN/ALI izrazito povprečno, pogosto se ponavlja, je dokaj omejeno (razumevanje besedila je oteženo), s pretežno ustreznim registrom (pogosti spodrsljaji).
1	Besedišče je v glavnem napačno, se ponavlja, je zelo omejeno (razumevanje besedila je pretežno oteženo).
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

Jezikovna pravilnost

Štev. točk	Merila
5	Pogosta raba zapletenih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
4	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur, malo napak.
3	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur z nekaj napakami ALI pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
2	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, s precej pogostimi napakami (razumevanje besedila je pogosto oteženo).
1	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, večina povedi je jezikovno napačnih (razumevanje besedila je pretežno oteženo).
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

Zgradba/vezljivost (koherenca)

Štev. točk	Merila
5	Besedilo je povsem primerno členjeno na jasno nakazane odstavke (uvod, jedro, zaključek); dobra vezljivost na ravni stavka, odstavka in sestavka; pretežna raba kompleksnih povedi, misli si sledijo v povsem logičnem zaporedju.
4	Besedilo je primerno, členjeno na jasno nakazane odstavke (uvod, jedro, zaključek); raba kompleksnih povedi, vezljivost je mestoma ohlapna (bodisi na ravni stavka, odstavka in/ali sestavka).
3	Besedilo ni povsem primerno členjeno; očitna nepovezanost na ravni stavka, odstavka in sestavka. Če je sestavek napisan v enem odstavku, dodelimo največ 3 točke.
2	Besedilo ni primerno členjeno, večinoma nejasna in nelogična povezanost na ravni stavka, odstavka in sestavka.
1	Besedilo ni členjeno, misli so navržene.
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

Skupno število točk: 20

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA TEMO IZ KNJIŽEVNOSTI

vsebino
besedišče
jezikovno pravilnost
zgradbo/vezljivost (koherenco)

Vsebina

Štev. točk	Merila
10-9	Vsebina je povsem primerna, v celoti osredotočena na naslov, podprta s prepričljivimi dokazi, kar kaže na poglobljeno poznavanje književnega dela.
8-7	Vsebina je v glavnem primerna, osredotočena na naslov, podprta s primernimi dokazi, kar kaže na dobro poznavanje književnega dela.
6-5	Vsebina je na splošno primerna, delno osredotočena na naslov (približno polovica je primerna ALI se ponavlja), podprta z enostavnimi IN/ALI deloma netočnimi dokazi, kar kaže na površno poznavanje književnega dela; sestavek je krajši od 170 besed. Če je sestavek krajši od 170 besed, v drugih kategorijah dodelimo največ 3 točke.
4-3	Vsebina je v glavnem neprimerna, občasno osredotočena na naslov, pomanjkljivo podprta z dokazi IN/ALI z več netočnimi dokazi, kar kaže na pomanjkljivo poznavanje književnega dela.
2-1	Vsebina je komajda primerna, ni osredotočena na naslov, ni podprta s primeri, kar kaže na slabo poznavanje književnega dela. Če je vsebina ocenjena z 1 točko, v drugih kategorijah dodelimo največ 3 točke.
0	Vsebina je v celoti neustrezna, kar kaže na nepoznavanje književnega dela, ALI sestavek je krajši od 100 besed. Če je vsebina ocenjena z 0 točkami, in je sestavek dolg 100 besed ali več, v kategorijah besedišče, jezikovna pravilnost in zgradba/vezljivost (koherenca) dodelimo največ 2 točki.

Besedišče

Štev. točk	Merila
5	Besedišče je pravilno, raznoliko, pogosto nadpovprečno bogato, z izrazito rabo pristnih kolokacij, s povsem formalnim registrom (1–2 spodrsljaja).
4	Besedišče je v glavnem pravilno, raznoliko, občasno nadpovprečno bogato, z rabo pristnih kolokacij, z dokaj formalnim registrom (nekaj spodrsljajev).
3	Besedišče je v glavnem pravilno, a povprečno, delno se ponavlja, z večinoma neizrazitimi kolokacijami, s pretežno ustreznim registrom (več spodrsljajev).
2	Besedišče je pogosto napačno IN/ALI izrazito povprečno, pogosto se ponavlja, je dokaj omejeno (razumevanje besedila je oteženo), s pretežno ustreznim registrom (pogosti spodrsljaji).
1	Besedišče je v glavnem napačno, se ponavlja, je zelo omejeno (razumevanje besedila je pretežno oteženo).
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

Jezikovna pravilnost

Štev. točk	Merila
5	Pogosta raba zapletenih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
4	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur, malo napak.
3	Občasna raba zapletenih jezikovnih struktur z nekaj napakami ALI pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, skoraj brez napak.
2	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, s precej pogostimi napakami (razumevanje besedila je pogosto oteženo).
1	Pretežna raba osnovnih jezikovnih struktur, večina povedi je jezikovno napačnih (razumevanje besedila je pretežno oteženo).
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

Zgradba/vezljivost (koherenca)

Štev. točk	Merila
5	Besedilo je povsem primerno členjeno na jasno nakazane odstavke (uvod, jedro, zaključek); dobra vezljivost na ravni stavka, odstavka in sestavka; pretežna raba kompleksnih povedi, misli si sledijo v povsem logičnem zaporedju.
4	Besedilo je primerno, členjeno na jasno nakazane odstavke (uvod, jedro, zaključek); raba kompleksnih povedi, vezljivost je mestoma ohlapna (bodisi na ravni stavka, odstavka in/ali sestavka).
3	Besedilo ni povsem primerno členjeno; očitna nepovezanost na ravni stavka, odstavka in sestavka. Če je sestavek napisan v enem odstavku, dodelimo največ 3 točke.
2	Besedilo ni primerno členjeno, večinoma nejasna in nelogična povezanost na ravni stavka, odstavka in sestavka.
1	Besedilo ni členjeno, misli so navržene.
0	Sestavek je krajši od 100 besed.

Skupno število točk: 25

PRILOGA 2

NEMŠKI JEZIK

KRITERIJI ZA VREDNOTENJE DALJŠIH PISNIH IZDELKOV

VODENI SPIS

Merila za ocenjevanje

Komunikacijska ustreznost

Štev. točk	Merila
5	Sestavek glede na vsebino in značilnosti besedilne vrste popolnoma ustreza nalogi. Vse zahtevane informacije so navedene izčrpno oziroma dodane so še druge relevantne informacije. Sestavek je zelo prepričljiv.
4	Sestavek ustreza nalogi, iztočnice so dobro razvite, vendar so informacije navedene skopo.
3	Sestavek ustreza nalogi. Sporočilo je na nekaj mestih nekoliko moteno zaradi pomanjkljive uresničitve zahtev: iztočnice so pomanjkljivo razvite oziroma ena iztočnica ni upoštevana oziroma sestavek je krajši od 80 besed (OR) oziroma 140 besed (VR). Sporočilni namen je še dosežen.
2	Sestavek le delno ustreza nalogi. Sporočilo je na več mestih moteno zaradi pomanjkljive uresničitve zahtev: iztočnice večinoma niso razvite oziroma sestavek je krajši od 60 besed (OR) oziroma 120 besed (VR). Sporočilni namen je le delno dosežen.
1	Zelo pomanjkljiva uresničitev zahtev glede vsebine in/ali besedilne vrste oziroma sestavek je krajši od 40 besed (OR) oziroma 70 besed (VR). Sporočilni namen v glavnem ni dosežen.

Če komunikacijsko ustreznost ocenimo z 1 točko, v kategoriji jezikovna pravilnost dodelimo največ 2 točki.

Oblika

Štev. točk	Merila
2	Sestavek pri obliki upošteva VSE značilnosti besedilne vrste.
1	Ena izmed značilnosti besedilne vrste ni upoštevana.
0	Sestavek pri obliki ne upošteva več kakor ene od značilnosti besedilne vrste.

Jezikovna pravilnost

Štev. točk	Merila
5	Sestavek je skoraj brez leksikalnih, oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak. Kandidat uporablja zahtevnejše jezikovne strukture.
4	Kljub uporabi zahtevnejših jezikovnih struktur je v sestavku nekaj lažjih leksikalnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak.
3	V sestavku je več leksikalnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak, vse pomembne informacije pa so jasno izražene.
2	Leksikalne in/ali oblikoslovno-skladenjske in/ali pravopisne napake lahko na nekaj mestih otežujejo razumevanje sporočila. Nekatere pomembne informacije niso jasno izražene.
1	Sestavek je zaradi leksikalnih, oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak na nekaterih mestih težko razumljiv. Pomembne informacijo niso jasno izražene.
0	Kandidat ne obvlada osnovnih jezikovnih struktur in/ali ne upošteva osnovnih pravopisnih pravil oziroma sestavek je nerazumljiv.

OPOMBA: Če sestavek ne ustreza predpisani temi oziroma če kandidat sestavka ni napisal, dobi 0 točk. Vmesnih točk ne dajemo.

Skupno število točk: 12

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA DOLOČENO TEMO

Merila za ocenjevanje

Vsebina

Štev. točk	Merila
7	Sestavek popolnoma ustreza nalogi. Je smiseln, jasen in vsebinsko bogat. Podprt je s prepričljivimi argumenti/protiargumenti oziroma primeri ali citati in kaže veliko stopnjo samostojnosti in izvirnosti.
6	Sestavek ustreza nalogi. Glede na izražene misli je nekoliko manj bogat in izviren, glede sporočilnosti je jasen in podprt s prepričljivimi argumenti/protiargumenti oziroma primeri.
5	Sestavek skoraj v celoti ustreza nalogi, vendar je v njem manj izvirnosti in prepričljivih argumentov/protiargumentov oziroma primerov. Misli se včasih ponavljajo. Sporočilo celotnega sestavka je razumljivo.
4	Sestavek je skromen, misli se pogosto ponavljajo, sporočilnost ni vedno jasna. Tema je obravnavana zelo površno. Trditve niso podprte z argumenti/protiargumenti oziroma primeri. Ali: uporabljenih je premalo besed (170–190).
3	Sestavek je sporočilno zelo skromen, vsebina ni vedno osredotočena na naslov. Ali: uporabljenih je premalo besed (110–170).
2	Sestavek je izrazito skromen, sporočilnosti skoraj ni oziroma je nejasna. Vsebina je le delno osredotočena na naslov. Ali: uporabljenih je premalo besed (80–110).
1	Zahteve, izražene v navodilih, so (lahko tudi zaradi premalo besed, 30–80) neuresničene, sporočilnosti ni oziroma sestavek je komaj razumljiv.

Zgradba

Štev. točk	Merila
4	Sestavek je smiselno členjen. Kandidat zelo dobro razvija misli, ki si sledijo v jasnem zaporedju. Besedilo je povezano.
3	Sestavek je smiselno členjen. Kandidat večinoma dobro razvija misli, a si ne sledijo vedno v logičnem zaporedju. Besedilo je v glavnem povezano.
2	Sestavek ni smiselno členjen. Kandidat ponekod nespretno razvija misli oziroma med povedmi ni vedno jasne povezave.
1	Slaba členitev, nepovezanost besedila, misli so le navržene.
0	Sestavek ni členjen.

Jezikovna pravilnost

Štev. točk	Merila
7	Kandidat spretno uporabi pridobljeno jezikovno znanje in tudi zahtevnejše jezikovne strukture, ima bogato besedišče. Slogovno je sestavek skoraj brezhiben.
6	V sestavku je nekaj lažjih leksikalnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak. Raba besedišča je ustrezna. Nekaj lažjih slogovnih pomanjkljivosti. Nekoliko manj bogat besedni zaklad.
5	V sestavku je več lažjih oblikoslovno-skladenjskih in/ali nekaj pravopisnih napak. Nekaj pomanjkljivosti pri rabi besedišča in pri slogu.
4	V sestavku je veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak. Skromno besedišče. Precej slogovnih napak.
3	Veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak. Pogosto neustrezna raba izrazov/ponavljanje istih besed oziroma delov povedi oziroma besedilo je lahko na nekaterih mestih nejasno. Ali: kljub ustrezni rabi jezikovnih struktur in besedišča je izrazito veliko pravopisnih napak.
2	Veliko slovničnih napak, ponavljanje istih besed ali povedi. Neustrezna raba izrazov. Besedilo je na nekaterih mestih težko razumljivo.
1	Besedilo je zaradi neustrezne rabe izrazov, ki se ponavljajo v celotnem besedilu, in veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak večinoma nerazumljivo.
0	Kandidat ne obvlada osnovnih jezikovnih struktur in/ali ne upošteva osnovnih pravopisnih pravil oziroma sestavek je nerazumljiv. Če je sestavek krajši od 110 besed, v tej kategoriji dodelimo največ 4 točke.

OPOMBA: Če sestavek ne ustreza predpisani temi oziroma če ga kandidat ni napisal, dobi 0 točk. Vmesnih točk ne dajemo.

Skupno število točk: 18

KNJI@EVNOST – PISNI SESTAVEK

KNJIŽEVNOST – PISNI SESTAVEK

Vsebina

Štev. točk	Merila
7	Sestavek popolnoma ustreza temi naloge. Je zanimiv, jasen, prepričljiv, vsebinsko bogat. Argumenti/protiargumenti, pravilno uporabljeni primeri in citati ter pravilna umestitev odlomka v širši kontekst kažejo na visoko stopnjo razumevanja književnega besedila. Pri interpretaciji kaže kandidat veliko stopnjo samostojnosti, prepričljivosti in izvirnosti.
6	Sestavek ustreza temi naloge. Je zanimiv, njegovo sporočilo je jasno. Argumenti/protiargumenti, citati, primeri, uvrstitev v širši kontekst so pogosti in ustrezni. Iz interpretacije je razvidno, da kandidat razume sporočilo književnega besedila. Pri interpretaciji je še zmeraj precej izviren in samostojen.
5	Sestavek delno ustreza temi naloge. Kandidat navaja argumente/protiargumente, primere in citate, vendar niso zmeraj ustrezni. Interpretacija književnega besedila je omejena na navajanje očitnega, ne kaže pa samostojnosti ali višje stopnje razumevanja. Nekatera mesta so nejasna, misli se ponavljajo, sporočilo celotnega sestavka pa je razumljivo.
4	Sestavek je skromen in komaj še ustreza temi naloge. Obravnava književnega besedila ne presega navajanja golih dejstev, argumenti/protiargumenti, primeri in citati so pomanjkljivi ali neustrezni. Pri uvrščanju odlomka v širši kontekst je kandidat negotov. Ali: uporabljenih premalo besed (170–190).
3	Sestavek komajda ustreza temi naloge. Kandidat omenja temo samo v posameznih povedih, pri tem pa se omejuje le na navajanje nekaj golih dejstev. Sporočilo sestavka ni jasno (lahko tudi zaradi premalo besed: 110–170). Sestavek je komaj razumljiv.
2	Sestavek je izrazito skromen, sporočilnosti skoraj ni oziroma je nejasna (lahko tudi zaradi premalo besed: 80–110).
1	Zahteve, izražene v navodilih, so (lahko tudi zaradi premalo besed: 30–80) neuresničene, sporočilnosti ni oziroma sestavek je komaj razumljiv.

Zgradba

Štev. točk	Merila
4	Sestavek je smiselno členjen. Kandidat zelo dobro razvija misli, sledijo si v jasnem zaporedju. Besedilo je povezano.
3	Sestavek je smiselno členjen. Kandidat večinoma dobro razvija misli, a si ne sledijo vedno v logičnem zaporedju. Besedilo je v glavnem povezano.
2	Sestavek ni smiselno členjen. Kandidat ponekod nespretno razvija misli oziroma med povedmi ni vedno jasne povezave.
1	Slaba členitev, nepovezanost besedila, misli so le navržene.
0	Sestavek ni členjen.

Jezikovna pravilnost

Štev. točk	Merila
7	Kandidat spretno uporabi pridobljeno jezikovno znanje in tudi zahtevnejše jezikovne strukture, ima bogato besedišče. Slogovno je sestavek skoraj brezhiben.
6	V sestavku je nekaj lažjih leksikalnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak. Raba besedišča je ustrezna. Nekaj lažjih slogovnih pomanjkljivosti. Nekoliko manj bogat besedni zaklad.
5	V sestavku je več lažjih oblikoslovno-skladenjskih in/ali nekaj pravopisnih napak. Nekaj pomanjkljivosti pri rabi besedišča in pri slogu.
4	V sestavku je veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak. Skromno besedišče. Precej slogovnih napak.
3	Veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak. Pogosto neustrezna raba izrazov/ponavljanje istih besed oziroma delov povedi oziroma besedilo je lahko na nekaterih mestih nejasno. Ali: kljub ustrezni rabi jezikovnih struktur in besedišča je izrazito veliko pravopisnih napak.
2	Veliko slovničnih napak, ponavljanje istih besed ali povedi. Neustrezna raba izrazov. Besedilo je na nekaterih mestih težko razumljivo.
1	Besedilo je zaradi neustrezne rabe izrazov, ki se ponavljajo v celotnem besedilu, in veliko oblikoslovno-skladenjskih in/ali pravopisnih napak večinoma nerazumljivo.
0	Kandidat ne obvlada osnovnih jezikovnih struktur in/ali ne upošteva osnovnih pravopisnih pravil oziroma sestavek je nerazumljiv. Če je sestavek krajši od 110 besed, v tej kategoriji dodelimo največ 4 točke.

OPOMBA: Če sestavek ne ustreza predpisani temi oziroma če kandidat sestavka ni napisal, dobi 0 točk. Vmesnih točk ne dajemo.

Skupno število točk: 18

USTNI DEL IZPITA

PRILOGA 3

ŠPANSKI JEZIK

KRITERIJI ZA VREDNOTENJE DALJŠIH PISNIH IZDELKOV

VODENI SPIS

Vrednotimo:

komunikacijsko ustreznost – upoštevanje zahtevanih informacij, ustreznost glede na govorni položaj, naslovnika, sporočilni namen, jasnost sporočila, jezikovno raven, povezanost besedila (50 % točk)

jezikovno pravilnost – ustreznost izbire jezikovnih sredstev, oblikoslovno-skladenjska pravilnost, upoštevanje pravopisnih norm (40 % točk)

obliko – upoštevanje besedilne vrste, zahtevanega števila besed, čitljivost (10 % točk)

Merila za ocenjevanje

Komunikacijska ustreznost

Štev. točk	Merila
5	Sestavek glede na vsebino in značilnosti besedilne vrste popolnoma ustreza nalogi. Vse zahtevane informacije so dane izčrpno oziroma so dodane še druge pomembne informacije. Sestavek deluje zelo prepričljivo.
4	Sestavek ustreza nalogi, moti le nekaj lažjih pomanjkljivosti pri uresničevanju zahtev glede vsebine in/ali značilnosti besedilne vrste.
3	Sestavek ustreza nalogi. Sporočilo je na nekaj mestih nekoliko manj jasno oziroma moteno zaradi pomanjkljive uresničitve zahtev glede vsebine in/ali slabšega obvladovanja besedilne vrste. Sporočilni namen je dosežen.
2	Večji odmiki od zahtev glede vsebine in/ali slabo obvladovanje besedilne vrste. Sporočilni namen je le delno dosežen.
1	Zelo pomanjkljiva uresničitev zahtev glede vsebine in/ali besedilne vrste. Sporočilni namen ni dosežen.

Jezikovna pravilnost

Štev. točk	Merila
4	Sestavek nima leksikalnih, oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak oziroma vsebuje le nekaj lažjih pomanjkljivosti.
3	Sestavek vsebuje kar nekaj lažjih leksikalnih, oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak, ki pa vendar niso ovira pri razumevanju sporočila. Glavne informacije je mogoče razumeti brez ponovnega branja besedila.
2	Sestavek vsebuje več leksikalnih, oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak, ki so že ovira pri razumevanju sporočila. Potrebno je ponovno branje besedila.
1	Sestavek vsebuje veliko napak, ki občutno ovirajo razumevanje sporočila. Informacije niso izražene dovolj jasno.

Oblika

Štev. točk

Merila

Sestavek pri obliki upošteva vse značilnosti besedilne vrste, dosega zahtevano število besed, napisan je čitljivo.

Sestavek pri obliki ne upošteva vseh značilnosti besedilne vrste in/ali ne dosega zahtevanega števila besed.

Skupno število točk: 10

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA DOLOČENO TEMO

DALJŠI PISNI SESTAVEK NA DOLO^ENO TEMO

Vrednotimo:

vsebino (40 % točk)
zgradbo (20 % točk)
jezik (20 % točk)
besedišče (20 % točk)

Merila za ocenjevanje

Vsebina

Štev. točk	Merila
8	Besedilo ustreza temi naloge. Je smiselno, jasno, vsebinsko bogato (pestrost misli, idej, stališč). Kandidat kaže samostojen način lotevanja dane teme. Svoja stališča, misli in informacije opiše ali ponazori s primeri in primerjavami ali pa jih podpre z argumenti/protiargumenti ipd. Sporočilo je jasno izraženo.
7	Besedilo ustreza temi naloge. Izražene misli so vsebinsko manj bogate. Kandidat je pri obravnavi dane teme manj samostojen. Pogosto svoja stališča, misli in informacije opiše, ponazori s primeri in primerjavami ali jih podpre z argumenti/protiargumenti ipd. Sporočilo je jasno izraženo.
6	Besedilo delno ustreza temi naloge. Vsebinsko se misli, ideje, stališča ponavljajo ali zgolj navajajo, naštevajo. Kandidat pri obravnavanju dane teme ni vedno samostojen. Svojih stališč, misli in informacij pogosto ne opiše ali jih ne zna ponazoriti s primeri in primerjavami ter jih ne zna argumentirati ipd. Sporočilo ni jasno izraženo v vseh podrobnostih.
5,4	Besedilo delno še ustreza temi naloge, vendar je vsebinsko skromno. Ponekod se oddaljuje od dane teme. Kandidat svojih stališč, misli in informacij skoraj ne opiše, ne ponazori s primeri in primerjavami ter jih ne argumentira ipd. Sporočilo celotnega besedila ni dovolj jasno, zato so mogoči nesporazumi.
3,2	Besedilo komaj ustreza temi naloge. Večinoma se oddaljuje od dane teme. Kandidat svojih stališč, misli in informacij ne opiše, ne ponazori jih s primeri in primerjavami, jih ne argumentira ipd. Sporočilo celotnega sestavka ni jasno, tudi zaradi premajhnega števila besed (toleranca 10 %). Besedilo je komaj razumljivo.
1,0	Besedilo ne ustreza temi naloge oziroma kandidat besedila ni napisal.

Zgradba

Štev. točk	Merila
4	Besedilo je smiselno členjeno (uvod, jedro, zaključek). Kandidat dobro razvija misli in jih smiselno povezuje med sabo in z glavno temo. Povedi so povezane v logično celoto.
3	Besedilo je smiselno členjeno (uvod, jedro, zaključek). Kandidat večinoma dobro razvija misli ter jih povezuje med sabo in z glavno temo. Povedi so večinoma povezane v logično celoto.
2	Besedilo na nekaterih mestih ni smiselno členjeno (npr. ni zaključka). Kandidat večkrat nespretno razvija misli ter jih slabše povezuje med sabo in z glavno temo. Med povedmi ni vedno logične povezave, kar lahko ovira razumevanje delov besedila.
1	Členitev besedila je delno ustrezna. Kandidat večinoma nespretno razvija misli ter jih slabo povezuje med sabo in z glavno temo. Med povedmi pogosto ni povezave, kar ovira razumevanje celotnega besedila.
0	Členitev je povsem neustrezna in med povedmi ni logične povezave, zato je besedilo nerazumljivo.

14 Špan{~

Jezik

Štev. točk	Merila
4	Jezikovne strukture so pravilne, ustrezno rabljene in raznovrstne. Lažje oblikoslovne, skladenjske ali pravopisne napake opazimo le pri rabi zahtevnejših jezikovnih struktur.
3	Jezikovne strukture so večinoma pravilne in ustrezno rabljene, vendar so manj pestre. Zelo malo je lažjih oblikoslovnih, skladenjskih in pravopisnih napak, vendar te ne ovirajo razumevanja. Več napak je pri rabi zahtevnejših jezikovnih struktur.
2	Jezikovne strukture so v več primerih neustrezno rabljene in nepravilne. Več je osnovnih oblikoslovnih, skladenjskih in pravopisnih napak, ki na nekaterih mestih lahko ovirajo razumevanje. Ta mesta je treba ponovno prebrati.
1	Jezikovne strukture so v večini primerov neustrezno rabljene in nepravilne. Veliko je osnovnih oblikoslovnih, skladenjskih in pravopisnih napak, zato je besedilo težko razumljivo in ga je treba večkrat v celoti prebrati.
0	Jezikovne strukture so nepravilne in neustrezno rabljene, zato je besedilo nerazumljivo.

Besedišče

Štev. točk	Merila
4	Besedišče v celoti ustreza temi naloge. Je bogato, raznovrstno in ustrezno rabljeno. Manjše pomanjkljivosti pri rabi besedišča bralca ne motijo.
3	Besedišče ustreza temi naloge, vendar je manj pestro in manj ustrezno rabljeno. Iste besede se lahko na nekaterih mestih ponavljajo, kar pa bralca ne moti.
2	Besedišče v več primerih ne ustreza temi naloge in je večkrat neustrezno rabljeno, kar lahko ovira razumevanje. Je skromno in se ponavlja.
1	Besedišče v veliko primerih ne ustreza temi naloge. Zelo skromno besedišče in pogosta neustrezna raba ovirata razumevanje. Zato je treba celotno besedilo večkrat prebrati.
0	Besedišče je tako skromno, pomanjkljivo ali neustrezno, da je besedilo v celoti nerazumljivo

Skupno število točk: 20

PISNI SESTAVEK NA TEMO IZ KNJIŽEVNOSTI

Vrednotimo:

vsebino (40 % točk)
zgradbo (30 % točk)
jezik (30 % točk)

Vsebina

Štev. točk	Merila
8	Besedilo ustreza temi in zahtevam naloge. Je smiselno, jasno, prepričljivo in vsebinsko bogato. Kandidat svoja stališča, misli in informacije podpre z argumenti/protiargumenti, jih opiše ali ponazori s primeri in primerjavami ali citati ipd., ki jih zna umestiti v širši kontekst književnega dela. Vse to kaže na visoko stopnjo razumevanja književnega besedila, ki ga samostojno interpretira.
7	Besedilo ustreza temi in zahtevam naloge. Je smiselno, jasno in prepričljivo. Izražene misli so vsebinsko nekoliko manj bogate. Kandidat pogosto svoja stališča, misli in informacije argumentira, jih opiše ali ponazori s primeri in primerjavami ali citati ipd. Razume sporočilo književnega besedila in ga interpretira.
6	Besedilo delno ustreza temi in zahtevam naloge. Vsebinsko ni bogato, na nekaterih mestih je nejasno ali se ponavlja. Kandidat navaja stališča, misli ali informacije ipd., vendar niso vedno ustrezni ali pa jih ne zna argumentirati niti ne ponazoriti s primeri ali primerjavami. Razume sporočilo književnega besedila, vendar pa je interpretacija omejena na navajanje očitnega.
5,4	Besedilo je skromno in delno še ustreza temi in zahtevam naloge. Pogosto je nejasno, zato je treba te dele besedila znova prebrati. Kandidat svoja stališča, mnenja ali informacije zelo pomanjkljivo ali neustrezno argumentira. Primerov in opisov skoraj ni ali pa so neustrezni. Veliko je ponavljanja in navajanja golih dejstev.
3,2	Besedilo komaj ustreza nalogi. Večinoma se oddaljuje od dane teme. Kandidat svojih stališč, misli in informacij ne opiše, ne ponazori jih s primeri in primerjavami, jih ne argumentira ipd. Sporočilo celotnega sestavka ni jasno, tudi zaradi premalo besed (toleranca 10 %). Besedilo je komaj razumljivo.
1,0	Besedilo ne ustreza temi in zahtevam naloge ali kandidat besedila ni napisal.

Zgradba

Štev. točk	Merila
6	Besedilo je smiselno členjeno (uvod, jedro, zaključek). Kandidat dobro razvija misli in jih smiselno povezuje med sabo in z glavno temo. Povedi so povezane v logično celoto.
5	Besedilo je smiselno členjeno (uvod, jedro, zaključek). Kandidat večinoma dobro razvija misli in jih povezuje med sabo in z glavno temo. Povedi so skoraj vedno povezane v logično celoto.
4	Besedilo na nekaterih mestih ni smiselno členjeno (npr. ni zaključka). Kandidat večkrat nespretno razvija misli ter jih slabše povezuje med sabo in z glavno temo. Med povedmi ni vedno logične povezave, kar lahko ovira razumevanje delov besedila.
3,2	Členitev besedila je delno ustrezna. Kandidat večinoma nespretno razvija misli ter jih slabo povezuje med sabo in z glavno temo. Med povedmi pogosto ni povezave, kar ovira razumevanje celotnega besedila.
1,0	Členitev je povsem neustrezna in med povedmi ni logične povezave, zato je besedilo nerazumljivo.

Jezik

Štev. točk	Merila
6	Jezikovne strukture, tudi zahtevnejše, so pravilne, ustrezno rabljene in raznovrstne. Napak skoraj ni. Besedišče v celoti ustreza nalogi. Je bogato, raznovrstno in ustrezno rabljeno.
5	Jezikovne strukture so večinoma pravilne in ustrezno rabljene, vendar so manj raznovrstne. Več napak je pri rabi zahtevnejših jezikovnih struktur, vendar te ne otežujejo razumevanja sporočila. Besedišče je raznovrstno, raba je ustrezna.
4	Jezikovne strukture so v nekaterih primerih rabljene neustrezno in nepravilne. V besedilu je več oblikoslovnih, skladenjskih ali pravopisnih napak, ki večinoma ne otežujejo razumevanja. Besedišče je ustrezno, vendar manj raznovrstno. Njegova raba je v zahtevnejših primerih neustrezna.
3	Jezikovne strukture so v več primerih neustrezno rabljene in nepravilne. Oblikoslovne, skladenjske in pravopisne napake na nekaterih mestih otežujejo razumevanje. Besedišče je osnovno, predvidljivo in neustrezno rabljeno. Iste besede se ponavljajo.
2	Jezikovne strukture so večinoma neustrezno rabljene in nepravilne. Besedilo je komaj razumljivo. Besedišče je najosnovnejše, skromno in pogosto rabljeno napačno.
1,0	Jezikovne strukture so nepravilne in rabljene neustrezno, zato je besedilo nerazumljivo. Besedišče je tako skromno, pomanjkljivo ali neustrezno, da je v celoti nerazumljivo.

Skupno število točk: 20

GIMNAZIJA CELJE – CENTER

Vzgojno-izobraževalni program

UMETNIŠKA GIMNAZIJA

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI POUKU TUJIH JEZIKOV

LETNIK: 1., 2., 3., 4.

TUJI JEZIK (angleščina)
TUJI JEZIK (nemščina)

LETNIK: 2., 3.

TUJI JEZIK (španščina, italijanščina, nemščina, francoščina, ruščina, kitajščina)

USTNO OCENJEVANJE PRI TUJEM JEZIKU

Dijak v šolskem letu pridobi najmanj eno ustno oceno, sicer pa število ustnih ocen določi učitelj.

V kolikor učitelj na začetku šolskega leta določi, da bo govorni nastop obvezen del ustnega ocenjevanja, dijake septembra seznani s kriteriji ocenjevanja.

V 4. letniku je pri angleščini del ocenjevanja listovnik, ki se ocenjuje po kriterijih določenih v razredu, s katerimi učitelj dijake seznani septembra.

KRITERIJI ZA USTNO OCENJEVANJE

OCENA

VSEBINA

KOMUNIKACIJA

JEZIK, IZGOVORJAVA

odl

(5)

Vsebina je podana izčrpno in povsem skladno z nalogo, je dobro predstavljena in jasna, odgovori so vedno utemeljeni. Dijak je sposoben transferja in povezovanja.

Govorjenje je popolnoma samostojno, povezano in razumljivo, besedišče je bogato in smiselno uporabljeno. Dijak se popolnoma relevantno odziva na iztočnico.

Jezik je izredno tekoč z uporabo bogatega besedišča, sopomenk in zahtevnih struktur.

Izgovorjava je jasna, lepa in pravilna.

pdb

(4)

Vsebina je primerna, razumljiva in jasna, odgovori ustrezni, utemeljitve in primeri so prepričljivi.

Komunikacija je tekoča in nalogi ustrezna, odzivanje dobro, odgovori kažejo dokaj natančno razumevanje.

Jezik je tekoč z uporabo sinonimov, pri zahtevnejšem besedišču in strukturah je nekaj napak.

Izgovorjava je pravilna.

(3)

Vsebina je večinoma primerna, razumljiva, z nekaj utemeljitvami, odgovori kratki, pretežno pravilni.

Komunikacija je primerna, omejena na krajše povedi, odzivanje ustrezno, redko potrebna pomoč.

Jezik je večinoma razumljiv, enostaven besedni zaklad, uporaba zahtevnejših struktur z napakami. Izgovorjava je primerna.

(2)

Vsebina je površna in komaj razumljiva.

Odgovori so včasih neprimerni, utemeljitve so slabe.

Komunikacija je omejena na krajše povedi in je nepovezana, pogosto je potrebna pomoč, težave z besediščem.

Jezik ni vedno razumljiv in tekoč, omejen besedni zaklad, včasih napačna raba besed.

Izgovorjava je nezanesljiva.

nzd

(1)

Vsebina je površna in nerazumljiva, odgovori so neprimerni, brez utemeljitve, ali pa dijak sploh ne odgovori na vprašanje.

Komunikacija je nepovezana, odzivanje pomanjkljivo, potrebna je stalna pomoč, skromno besedišče, napačna raba besed.

Jezik je mestoma nerazumljiv, veliko slovničnih napak, jezikovno znanje ne zadošča za komunikacijo.

Izgovorjava je pogosto napačna.

Pri ocenjevanju ustnih odgovorov je dijakovo znanje potrebno oceniti takoj po končanem izpraševanju in dijaka seznaniti z oceno, oceno pa vpisati v redovalnico.

PISNO OCENJEVANJE PRI TUJEM JEZIKU

V vsakem ocenjevalnem obdobju pridobi dijak pri pisnem ocenjevanju znanja dve oceni, pri drugem tujem jeziku pridobi dijak v celotnem šolskem letu najmanj tri pisne ocene. Dijaki četrtega letnika pridobijo pri angleškem jeziku v drugem ocenjevalnem obdobju tri ocene. Dijaki morajo biti vnaprej seznanjeni s snovjo, ki bo ocenjena v pisni nalogi. S pisno nalogo ocenjujemo snov, ki so jo dijaki pridobili v ocenjevalnem obdobju. Ocenjujemo znanja iz obravnavanih slovničnih poglavij in obvladovanje na novo pridobljenega besedišča na določene teme, spretnosti bralnega in slušnega razumevanja in pisanja. V pisnih nalogah se uporabljajo naslednji tipi nalog: izbirni tip, tip dopolnjevanja, pretvorbene naloge, parafraziranje, besedotvorja. Pri ocenjevanju bralnega razumevanja pa še: alternativni tip (pravilno – narobe), tip povezovanja (n.pr. povezovanje naslova z besedilom, delov povedi …), tip urejanja (določitev pravega zaporedja, izpolnjevanje preglednic …), odgovori na vprašanja, pojasnjevanje s sopomenkami in protipomenkami.

Pisna naloga mora vsebovati rubriko za ime in priimek dijaka, razred, oddelek, temo, datum, skupno možno število točk, točkovno vrednost posameznih nalog in točkovnik.

Zapisana rešitev/odgovor se ovrednoti s predvidenim številom točk, če je zapis slovnično pravilen in pravilno črkovan.

Pri ocenjevanju odgovorov pri bralnem in slušnem razumevanju se odgovor, ki ima zaradi napačnega zapisa drug pomen / pomene, ovrednoti z nič točkami.

Meje za doseganje posameznih številčnih ocen pri pisnem izdelku so določene z naslednjimi odstotki pravilnih odgovorov:

0% – 49% ocena nezadostno (1)

50% – 64% ocena zadostno (2)

65% – 79% ocena dobro (3)

80% – 89% ocena prav dobro (4)

90% – 100% ocena odlično (5)

Pri preračunavanju točk v odstotke se upošteva pravilo zaokroževanja na celo število (do 0,4 navzdol, od 0,5 navzgor).

Za ocenjevanje naslednjih pisnih izdelkov se uporabljajo ocenjevalni kriteriji po Predmetnih izpitnih katalogih (priloge 1,2,3) za splošno maturo:

– pisma, poročilo, članek, elektronsko sporočilo, …

– splošni esej

– literarni esej

Dosežene točke se pretvorijo v oceno po zgoraj navedeni ocenjevalni lestvici.

Pisne izdelke mora učitelj popraviti in oceniti ter vpisati oceno najkasneje v 7 delovnih dneh po tem, ko dijak izdelek odda.

Za vse pisne preizkuse znanja velja, da je dovoljen pripomoček samo kemični svinčnik ali nalivno pero.

Pri pisanju splošnega in literarnega eseja je dovoljena tudi uporaba slovarjev (enojezični in/ali dvojezični).

Dijak ima možnost popravljanja negativne ocene po vsaki pisni nalogi v dogovoru s profesorjem.

Dijak je ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja ocenjen negativno, če za vsa dogovorjena ocenjevanja znanja ni pridobil pozitivnih ocen.

Dijak, ki je ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja ocenjen negativno, popravlja snov celotnega ocenjevalnega obdobja.

Dijak, ki je neocenjen iz enega ali več sklopov snovi, opravlja dopolnilni izpit.

Pisna naloga traja od 45 do 90 minut.

OCENJEVANJE PRI PRIPRAVAH NA MATURO

NEMŠČINA 2

in 4. letnik

Dijaki, ki se pri drugem tujem jeziku (nemščina, španščina, ruščina) in pri tretjem tujem jeziku (španščina, ruščina) pripravljajo na maturo, pridobivajo ocene po zgoraj navedenih ocenjevalnih kriterijih. Ocene se vpisujejo k rednim ocenam, ki jih dijaki pridobivajo v okviru rednega pouka predmeta. Pri zaključni oceni se upoštevajo ocene, ki jih dijak pridobi v okviru rednih ur in pri pripravah na maturo.