gimnazija

predšolska vzgoja

umetniška gimnazija - likovna smer

Himna GCC

#GCCJunak
Himna Gimnazije Celje – Center

V Celju ponosno se dviga v nebo,
zgodovinsko mogočna, zgrajena trdno.
V centru kraljuje hiša učenosti,
gimnazija naša, zakladnica modrosti.

Šola je dost velka za vse,
velik zanimivih lahk srečaš tle.
Programu zdrave šole zvesto sledimo,
z božično večerjo ljudi pogostimo.

Teden popestrimo z dnevi OIV,
to je ekskluzivno sam na GCC.
Kjerkoli ta teden ti boš preživel,
garantirano noro dobr se boš mel.

GCC v centru mesta in prihodnosti,
GCC naj združuje naše poti,
GCC z nami živi.

Glasba zveni v vsaki od zasedb,
Šlagersi, FaVoZa, DPZ, Nonet.
Igralci za vas imamo gledališče,
impro, slam, na odru je igrišče.

V debatnem klubu šir’te besedišče,
na GCC talente se poišče.
Ko gimnazijo našo dokončaš,
dobro znanje za maturo imaš.

Brez strahu lahk’ študij nadaljuješ,
pritiskom drugih ljudi kljubuješ.
O prihodnosti mirno premišljuješ,
glej ga, junaka, na GCC izšolanga prvaka!

GCC v centru mesta in prihodnosti,
GCC naj združuje naše poti,
GCC z nami živi.

Avtorji besedila: Marko Petriček, Luka Skočir in Matej Zidarn
Avtorja glasbe: Janez Skaza in Sašo Šonc
Avtorja aranžmaja: Janez Skaza in Sašo Šonc

Nastajanje šolske himne

Kabinet prof. Šonca je bil vedno nekakšno pribežališče za glasbenike. Ko si vstopil, nikoli nisi vedel, kaj te čaka! Zato tudi na začetku januarja 2008 nisem vedel, kaj profesor misli z vprašanjem: »Marko, ti znaš repat?« Pojma nisem imel, od kod je izvedel, da sem na intenzivnih vajah Okteta 9 repal politično-kritična besedila iz svoje zmedene glave. Zato sem negotovo odgovoril z: »Ja.«, in čeprav se nisem zavedal, sem se s tem vključil v kolesje, ki je v naslednjem mesecu ustvarjalo šolsko himno.  No, kolesje je velika beseda za tim petih ljudi, ampak vse skupaj je bilo podobno nečemu, kar se naprej težko premakne, potem pa kar naenkrat začne mleti in ustvarjati. Janez Skaza je z glasbenim čutom, ki je neizpodbitno zapisan že v njegovem dednem materialu, ustvaril in posnel glasbeno podlago, prof. Šonc, pa je dodal svoje jazzy-saksofon inserte, ki jih je nato odigral pevec najboljšega refrena Miha Žgank. Besedilo, katerega osnovo je napisal Luka Skočir, sem predelal, dodal nekaj kitic in izpilil ritem. Vendar vse ni šlo ravno tekoče.
Naš studio je bil pravi pohorski dom Janeza, ki je z delom in veščino izkoristil prav vse možnosti, ki mu jih je ponujala oprema. Snemanje smo začeli z več smeha kot besedila, zato je rok skakal v prihodnost kot kakšen kenguru (v višino lahko skoči 3 m, v daljino 12 m), kar pomeni, da smo nekaj časa tudi, enostavno rečeno, »bluzili«. Veliko ljudi bi namrščilo obrvi in se začelo jeziti nad neodgovornostjo fantov, vendar prof. Šonc prav gotovo ni eden izmed tistih, ki bi se pretirano obremenjevali z roki. Hvala bogu, saj nam je ravno to omogočilo, da so se ideje povezale in se odrazile v refrenu, ki je definitivno tako zanimiv in preprost, da okuži vsakega poslušalca, celo dijake 1. gimnazije. Janez, Miha in jaz smo s svojim edinstvenim šarmom šolo postavil v center mesta in prihodnosti, prof. Šonc je kriv, ker je združil naše poti, ta himna pa od tistih dni naprej z nami živi.
Glavno zaslugo imajo seveda vsi pozitivni ljudje, tako profesorji kot dijaki, ki se trudijo vsak dan znova, da bi naša šola živela čim bolj polno in zanimivo. Vi, ki ustvarjate šolo in jo pilite v eno izmed bolj aktivnih in kvalitetnih šol v Sloveniji, ste bili naša inspiracija, zato smo najbolj počaščeni, ko vidimo, da je prav vam himna všeč. Zdaj veste, kako je nastala himna, ki je postala nekaj več…

Zapisal: Marko Petriček

Objavi komentar

Če želiš objaviti komentar, moraš biti prijavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Skip to content