Dediščina v rokah mladih

Pred gledališčem v Celju stoji Spomenik zmage (Spomenik NOB), ki ga je oblikoval kipar Jakob Savinšek ob pomoči kiparja Julija Renka in v sodelovanju arhitekta Emila Navinška. Obeležje sestavljajo  skoraj tri metre velike reliefne in polno-plastične figure, ki so pritrjene na kvader, v velikosti 9,30 x 4,50 x 1 m. Kompozicija figur prikazuje na eni strani kvadra mir in na drugi strani vojno.

Na strani miru je spodaj polno-plastični moški akt kot prispodoba mladosti. Ob njem je relief ležeče matere z otrokom. Sledijo sejalec, delavec kot predstavnik proletariata in žena kot simbol družine. V središču kompozicije je prispodoba moderne, atomske dobe. Sestavljajo ga sedeči mislec obdan z različnimi detajli. Med njimi sta pošastna glava goveda in fosilna riba, ki požira človeka. Sledi skupina z golo žensko, ki si v usta nosi grozd, otrok, ki igra na piščal in razmišljujoči mož, ki zre v daljavo. Iz zemeljske krogle nad sedečim možem se spenja ženska, ki gola v loku pada na klečečega Orfeja. Na vrhu kvadra je ženski akt, prispodoba resnice, ki k ustom nosi skodelico vode.

Na strani vojne desno spodaj mogočno stoji Tončka Čeč, kot simbol upora. Z desne prosti levi so v reliefni skupini uprizorjeni pregnanci s Krškega polja, z moškim, ki se v ospredju ozira nazaj k zapuščenim domovom. Nad njim je reliefna skupina heroja Šarha in obešenih ljudi s Frankolovega. V naslednji kompoziciji je upodobljen pohod XIV. divizije na Štajersko, ki je simbolično prikazan s prenosom ranjenca. V tem prizoru pritegne pozornost žena z zblaznelim izrazom sklonjena nad mrtvega moža. Ob njej stoji mlad fant, ki k prsim stiska ranjeno ptico. V najvišji kompozicijski enoti je prikazan spopad. Nemce prepoznamo po čeladah, v ozadju spopada pa močno izstopa konjska glava. Na vrhu spomenika je na desni strani v izredno izbočeni pozi pritrjen ženski akt, ki simbolizira zmago.

Spomenik je kljub svoji monumentalnosti, dovršenosti in dostopnosti vsebinsko slabo poznan, prezrt in v dnevnem vrvežu mimoidočim celo neopazen, ostaja osamljeno umetniško delo, ki je mnogokrat tarča vandalizma v smislu pisanja neprimernih besed nanj.

Dijaki 2. letnika umetniške gimnazije – likovne smeri, so v začetku  meseca maja s performansom, ki so ga izvedli pri Spomeniku zmage želeli opozoriti na Savinškov spomenik. Performans so z videoposnetkom dokumentirali in mu naknadno dodali zvok (izražali so besede vezane na spomenik).

Na performans smo se z dijaki začeli pripravljati februarja, ko je v okviru praktikuma pri pripravah na splošno maturo iz predmeta umetnostna zgodovina, spomenik predstavila Kaja Confidenti, dijakinja 4. letnika umetniške gimnazije. Z dijaki 2. letnika umetniške gimnazije smo nato ob spomeniku in tudi v razredu ob ppt predstavitvah analizirali kiparske kompozicije figur na Spomeniku zmage in razmišljali o možnostih izvedbe performansa. Dijaki so za performans predlagali tri ideje. Pri prvi bi v izbranih pozah, vezanih na skulpture in reliefe na spomeniku, legli na tla in nekdo bi poze obrisal s kredo. Pri drugi bi se postavili v krog in izvedli posamezne  interpretacije poz. Tretja ideja, ki so jo dijaki izvedli je bila, postaviti se v poze drug proti drugemu MIR : VOJNA (mir seganje proti nebu, vojna sklonjenost proti tlom). Nekdo iz skupine figure premika, jih nekoliko spreminja, kot kiparko okrasje spreminja čas ali ljudje s poseganjem v spomenik.

Tanja Bračun, prof. lik. um., mag. ume. zgod.

Pojdi na vsebino