Zgodovinarji v Avstriji

Ekskurzija Kluba zgodovinarjev GCC v Zgornjo Avstrijo

Letošnja ekskurzija je bila že deseta po vrsti in tako kot prva ponovno kratka – le dvodnevna. Vsega skupaj 16 udeležencev se nas je zbralo to soboto ob precej zgodnji uri in odpeljali smo se proti Avstriji. Pot nas je po Pyrnski avtocesti vodila proti pokrajini Salzkammergut do prvega cilja – Hallstatt. Mala vasica s komaj 1000 prebivalci je skrita med strmimi stenami ob istoimenskem jezeru. Izvedeli smo, da se je Kitajcem tako prikupila, da imajo tam celo njeno rekonstrukcijo poleg znamenitosti kot so Benetke, Las Vegas, Pariz … Sprehodili smo se mimo simpatičnih lesenih hiš do župnijske cerkve in kostnice, kjer hranijo umetelno poslikane lobanje umrlih prebivalcev. Zemlje je bilo namreč premalo in grobove so vsakih 15 let prekopali, da so naredili prostor za nove umrle. Kosti so zložili, lobanje pa pustili, da jih dodatno pobeli sonce. Nato so nanje napisali ime, poklic ter letnico smrti umrlega, in jo okrasili. Morbidno ali zanimivo – presodite sami.

[nggallery id=461]

Naš naslednji cilj je bilo mesto Braunau am Inn. Kot že pove ime, leži ob reki Inn, ob meji z Bavarsko. Samo mesto ima simpatičen trg, nekoč je bilo obdano z obzidjem in cerkev se ponaša s petim najvišjim zvonikom v Avstriji. Vendar je znan tudi po tem, da se je tu rodil človek, ki je povzročil ogromno trpljenja – Adolf Hitler. Danes je na mestu, kjer stoji njegova rojstna hiša granitni blok, ki le opozarja na dogodke, ki so zaznamovali svet. Glede na to, kaj se dogaja po svetu, se sprašujem ali se je človeštvo sploh kaj naučilo …

Dan smo zaključili v Linzu, prestolnici Gornje Avstrije in evropski prestolnici 2009. Staro mestno jedro z ogromnim Glavnim trgom ponuja veliko znamenitosti: utrdba nad mestom z Deželnim muzejem, hiša Kremsmünster, kjer je umrl Friderik III., sedež deželne vlade, kjer je nekoč poučeval Johannes Kepler, Nova katedrala z drugim najvišjim zvonikom v Avstriji … Žal se je dan že bližal koncu in nam ni uspelo poizkusiti linške torte. No, tako vsaj imamo razlog še za kakšen obisk.

Po zasluženem počitku smo se v nedeljo najprej napotili v Mauthausna, kjer je bilo med II. svetovno vojno koncentracijsko taborišče. Podružnica tega taborišča je bila tudi v Sloveniji, na Ljubelju, vendar so tu za razliko od avstrijskih prebivalcev, slovenski pomagali ujetnikom, ki jim je uspelo pobegniti. Ogromen kompleks predstavlja trpljenje ujetnikov, ki so morali delati v bližnjem kamnolomu. Ker nam vreme ni tako služilo kot prejšnji dan, smo se morda še bolj zavedli, kako težko jim je moralo biti, ko so lačni in premraženi natovarjali kamenje.

Zadnji ogled je bil namenjen »osmemu čudu sveta« – prečudoviti knjižnici v samostanu Admont, ki so ga ustanovili daljnega leta 1074. Samostan ima posesti (vinograde) tudi v Sloveniji in v samostanski prodajalni je mogoče kupiti vina z naših koncev! Knjižnica, ki smo si jo najprej ogledali, je bila pred kratkim restavrirana. Kot po čudežu je preživela požar (1865), ki je sicer uničil večino samostana. Še nekaj številk: knjižnica je dolga 70 m, široka 14 m in visoka 11 m; v njej hranijo preko 200.000 primerkov knjig, 1.400 rokopisov in 530 inkunabul. Poslikave so delo baročnega umetnika Bartolomeja Altomonteja, ki jih je naslikal, ko mu je bilo 80 let! Kipe pa je naredil samostanski kipar z bujno domišljijo – Joseph Stammel.

Čeprav nas je bilo le za mini avtobus in čeprav smo se potepali le dva dni, je bilo naše druženje zanimivo in polno pozitivne energije. In drugo leto? Kdo ve? Profesor Medved že sprejema predloge.

Metka Krajnc, prof.

Pojdi na vsebino