Dijaki in profesorji se zberemo ob 6.50 na glavni avtobusni postaji v Celju, od koder se bomo odpeljali ob 7.00. Peljali se bomo z udobnima avtobusoma na Dolenjsko, kjer si bomo ob 9.30 ogledali grad Turjak, in sicer v dveh skupinah, ki bosta hkrati vodeni. Grad je dobil ime po svojih gospodarjih Auerspergih, grofih Turjaških. Svojo sedanjo podobo je dobil po potresu leta 1511. O tem, kdo ga je dal postaviti, govori napis na kamniti plošči z grbom Turjačanov na severovzhodnem volovskem stolpu, t. i. bastiji. Gre za najobsežnejšo okroglo bastijo na Slovenskem. Druga posebnost gradu je renesančni obrambni hodnik v obliki trikotnika. Renesančni obrambni sistem gradu je eden prvih te vrste v Sloveniji in eden najzgodnejših na ozemlju srednje Evrope. Zato je turjaški grad pomemben člen v razvoju grajske arhitekture v srednji Evropi. Romanskega izvora sta v gradu visoka hiša ali palacij in Dalmatinova kapela. Turjačani so bili veliki podporniki protestantizma, dokler niso opustili protestantske vere. Slovenski protestantski pisec Jurij Dalmatin se je skrival v turjaškem gradu in tam prevajal Sveto pismo; po njem so poimenovali kapelo. V njej so deloma ohranjene gotske freske.
Po ogledu nas bo pot vodila proti Raščici do Trubarjeve domačije, kjer se bodo dijaki ob 11.00 razdelili v dve skupini. Prva skupina si bo najprej ogledala domačijo (45 min), nato pa sodelovala v knjigoveški delavnici (45 min); njene vsebine bodo vezane na prvo slovensko knjigo, katere pisec je Trubar. Druga skupina pa bo začela z delavnico in končala z ogledom spominske sobe in domačije, ki je bila obnovljena ob 400-letnici Trubarjeve smrti. Domačija obsega spominsko hišo z mlinom in s spominsko sobo. Slednja je tudi osrednja točka domačije, kjer so zbrani in razstavljeni vsi posnetki Trubarjevih knjig od leta 1550 do leta 1586. V sklopu domačije je od leta 2002 odprta tudi Trubarjeva čitalnica.
Po vseh ogledih in delavnici nam bo prijal postanek v vasici Gradež, kjer nas bo Društvo za ohranjanje dediščine pogostilo s Trubarjevo malico (pokušina prosene kaše s suhimi slivami, krhljaka – kruh s suhim sadjem in krhljevke – kompot iz suhega sadja). Po pokušini bodo dijaki razdeljeni v tri skupine. Tako si bodo izmenoma ogledali znamenitosti vasi Gradež, zbirko starega orodja pod kozolcem in spoznavali tradicionalen način pridelovanja prosa in sušilnico sadja na drva, v kateri še vedno sušijo ekološko sadje.
Nato nas bo pot vodila do bisera dolenjskega kraškega podzemlja, Županove jame. Odkril jo je takratni šentjurski župan Jože Perme leta 1926. Vhod v jamo je skozi brezno Ledenica, ki je oddaljeno 100 metrov od prvotnega vhoda. Jamo sestavlja sedem čudovitih dvoran, ki jih povezuje 600 metrov urejene poti. V Županovi jami najdemo skoraj vse znane kraške pojave: kapnike vseh vrst, oblik in barv, prepade, brezna, rove, sigaste ponve s kristalno čisto vodo, pozimi pa tudi ledene kapnike v Ledenici. Zanimivo je tudi živalstvo v jami, ki je prilagojeno na podzemeljsko življenje. Jama leži na višini 410 m, dolga je 360 m ter doseže globino 77 m. Ob izvrstni električni razsvetljavi prihajajo sveže, pestre kapniške oblike v jami do polne veljave.
Po enournem ogledu kraškega bisera nas bo v poznih popoldanskih urah pot vodila proti domu.
Celoten program in podrobnejše informacje o ekskurziji najdete v priponki.
