GCC1: skupina dijakinj 4. H in 4. J na praksi v vrtcih na Malti (11. 10. – 31. 10.)
1. – 5. dan
Iz Celja smo krenili v nedeljo ob 3. uri zjutraj, na letališče smo prispeli malo po 7. uri. Let v nabito polnem letalu je minil mirno, le pristanek je bil nekoliko poskočnejši od naših pričakovanj. Na Malti nas je pričakalo sončno vreme in 27 stopinj. Po kratkem avtobusnem prevozu smo utrujene prispele do hiše, v kateri so naša stanovanja; ene od zgradb, stisnjenih v med seboj podobne ulice, ki se vijejo od obale na eni strani manjšega polotoka do morja na drugi. Nastanile smo se v štirih dokaj prostornih stanovanjih, v prihodnjih dveh dnevih pa so bile odpravljene tudi nekatere tehnične težave.
V ponedeljek zjutraj so se dijakinje po uvodnem sestanku na šoli, ki koordinira aktivnosti, odpravile v vrtce: nekatere lahko hodijo peš, druge morajo uporabiti precej nezanesljiv in nereden javni prevoz. Prvi vtisi in občutki so bili mešani: dijakinje so bile kar razočarane nad slabimi prostorskimi in materialnimi pogoji (zelo malo igrač, majhne igralnice, ni zunanjih zelenih površin …), zelo pa so pohvalile prijaznost zaposlenih. Hkrati so uvidele, kako dobre pogoje dela imamo v slovenskih vrtcih.
V ponedeljek zvečer se je polovica deklet udeležila tudi spoznavne zabave, namenjene novim skupinam, ki so na otok prišle v okviru omenjene jezikovne šole. Doživele smo pravo plesno zabavo v četrti Paceville, v ulicah nočnih klubov, polnih ljudi in glasne glasbe.
Dijakinje so na praksi večinoma od 8. do 14. – 15. ure, potem si navadno kaj skuhajo, nato pa večina skoči še na plažo, ki je oddaljena le pet minut hoje. Morje ima še vedno 22, 23 stopinj, zato je plavanje prav prijetno. Lahko si predstavljate, da je pri 27 stopinjah morje še zelo vabljivo …
Okoli 20. ure zvečer se dobivamo na rednih srečanjih, kjer strnemo vtise dneva in izmenjamo pomembne informacije.
V soboto in nedeljo nas čakata izleta v La Valletto in na otoka Gozo in Comino. Pričakujemo veliko lepih doživetij in obetajo se krasne fotografije, ki jih bomo z veseljem delili.
Malta, 6. dan: La Valletta
Po nekoliko krajši noči za večino deklet smo se ob prijazni 9. uri zjutraj odpravile proti manjšemu trajektnemu pristanišču, kjer nas je pričakala vodička in še nekaj turistk iz druge skupine. Sledila je krajša vožnja z avtobusom ob zalivu; Sliema, kjer bivamo, je namreč le streljaj ob prestolnice Malte, La Vallette. Mesto je obdano z visokim obzidjem, večina zgradb je v peščeni barvi, mnoge krasijo tipični barvni balkončki oz. galerije. Sprehodili smo se do nekaj prekrasnih palač, v katerih so danes različne vladne pisarne, ministrstva in podobno. Vsak od osmih viteških redov si je namreč dal sezidati eno od teh zares monumentalnih zgradb. V osrednji Evropi smo vajeni, da tovrstni zgodovinski in arhitekturni spomeniki stojijo sami zase in jih lahko opazujemo iz vseh strani, v La Valletti in tudi drugih gosto naseljenih središčih Malte pa so stavbe stisnjene druga ob drugo, iz različnih časovnih obdobij in kulturnih vplivov: prepletajo se predvsem arabski, afriški in evropski. Pot nas je vodila do najvišje točke La Vallette (253 metrov nadmorske višine), kjer smo iz majhnega parka – vodička ga je napovedala kot “velik vrt” – lahko izkoristili čudovit razgled na morje, La Valletto in bližnje naselje, imenovano Three cities. Kamor je segel pogled v tej smeri, smo videle tesno pozidane površine, ponekod pa visoke žerjave, ki nakazujejo, da pozidavi otoka ni videti konca.
Sledil je premor za kosilo. Na ulicah območja, kjer ni avtomobilov, se je trlo ljudi, največ še vedno turistov. Tretjino dohodka na Malti ustvari turizem in še sredi oktobra sezona očitno cveti. Kako ne bi – vse dni je temperatura med 26 in 27 stopinjami, morje je prijetno … Naravne danosti so, ljudje so zelo naklonjeni in prijazni, bi pa Maltežanom prišel prav ščepec nemške organiziranosti in točnosti :).
Ogled La Vallette smo zaključile z ogledom projekcije, ki je na zanimiv način predstavila pestro zgodovino otoka z intrigantno geografsko lego: leži jugozahodno od Sicilije in severovzhodno od afriške obale. Malta je skozi stoletja predstavljala vabljivo ozemlje za vse velike evropske in bližnjevzhodne osvajalce, najdlje pa je bila angleška kolonija, kar se pomembno odraža tudi v današnjem vsakdanjem življenju in navadah (vožnja po levi strani ceste, angleščina je uradni jezik …).
V Sliemo smo se vrnile z majhnim potniškim trajektom, plovba je trajala vsega 10 minut. Še vedno vroč popoldan nas je kar nekaj tudi po 17. uri še zvabil v morje …
Jutri nas čakata večja otoka malteškega arhipelaga, Gozo in Comino. Veselimo se turkizno modrih lagun in čudovite narave … nedelja bo torej obarvana manj zgodovinsko, zato pa pričakujemo več plavanja in občudovanja dih jemajoče narave sredozemskega okolja.
7. dan: Gozo in Comino, nedelja, 18. 10.
Naš včerajšnji izlet je bil prekrasna izkušnja naravnih lepot malteškega arhipelaga, hkrati pa dokaz, da lahko tudi organizacija na Malti teče gladko – kot švicarska urica. Ob 9. zjutraj smo z avtobusom krenili proti pristanišču, od koder največ navtičnega prometa teče v smeri drugega največjega otoka, Goza. Trajektna vožnja je trajala manj kot 30 minut, v luki pa sta nas čakala kombija. Le zakaj ne avtobus, se sprašujete? Pot nas je vodila po ozkih in vijugastih cestah do najlepših razglednih točk otoka, od koder smo občudovali rezultate ponavljajočih se iger sil vetra in morja. Naš naslednji postanek je bila majhna plaža, približno 150 metrov dolga in 15 metrov široka morska zajeda v obalo; večina nas je zaplavala v senci veličastnih sten malteških otokov; še prej smo se sprehodili po strmih stopnicah do ozkega zaliva in se spraševali, kako vroče nam bo po poti navzgor.
Šofer našega kombija, rojen Londončan, ki že več kot 30 let živi na Gozu, nam je vožnjo popestril z odlično angleščino (ki na Malti ni zelo pogosta), poznavanjem zgodovinskih in aktualnih okoliščin otoka, predvsem pa z odkritim navdušenjem nad vsem, kar nam lahko pove. Očarali sta nas je tudi njegovi pristni kvaliteti, angleška vljudnost in prijaznost.
Z Goza nas je na Comino peljal gliser, ki je bil nepričakovano doživetje: vožnja je res trajala le nekaj minut, vendar se je plesalo, umikalo torbe in fotoaparate pred pljuski vode, uživalo v soncu in blagodejni prhi kapljic sredozemskega morja. Sidranje v t. i. Plavi laguni je izzvalo prave ovacije deklet, nič čudnega: ogromen zaliv, turkizna voda, čarobni klifi. Prav vsi smo zaplavali čez zaliv, večina se nas je podala tudi skozi temen tunel, na koncu katerega je čakalo bleščavo odprto morje. Na bližnjih skalah smo imeli kratko vadbo skoka na glavo, ki se je srečno končala, gotovo pa prispevala k vodni eleganci naših punc :)).
Na Malto smo se vrnili z gliserjem, še vedno v soncu … Dekleta pravijo, da želijo naslednji konec tedna ponovno doživeti Plavo laguno, predvsem pa sinjemodro, skoraj eksotično morje.. Upajmo, da bo vreme zdržalo.
Danes je seveda ponedeljek, dekleta so bila v vrtcih, zunaj je znova 27 stopinj.
Pošiljamo topel pozdrav z Malte,
otoka prijaznih ljudi in poletnega oktobra – to po osmih dneh bivanja tukaj lahko z gotovostjo povemo.
Spremljajte nas, se bomo oglasile s tekočim dogajanjem in novimi zanimivostmi!
Dijakinje 4.H in 4.J s spremljevalkama
