V ponedeljek, 9. maja 2016 bo skoraj po vsem svetu videni zelo redek pojav, prehod Merkurja pred Soncem. Na GCC bomo pojav opazovali na dvorišču šole med 13.15 do poznih popoldanskih ur.
Izkoristite redko priložnost in si ob koncu pouka oglejte preko teleskopa še čudovit pojav na nebu.
Še opozorilo!
Opazovanje Sonca brez primerne zaščite je zelo nevarno za oči!
Vljudno vabljeni!
Potek prehoda:
– ob 13.12: začetek prehoda Merkurja preko Sonca – azimut Sonca bo takrat na 189°, višina Sonca bo 61° nad obzorjem. Merkur bo vstopil v sredinski del Sončeve ploskve.
– ob 16.55: maksimalna faza – azimut Sonca bo na 261°, višina Sonca 33° nad obzorjem. Merkur se bo nahajal v spodnjem delu Sončeve ploskve.
– ob 20.16: zahod Sonca – azimut 296°, Merkur bo še vedno znotraj Sončeve ploskve vse do 20.40, ko se bo prehod končal, vendar se zaključne faze iz Slovenije ne bo dalo videti.
O Merkurjevih prehodih pred Soncem
Merkur je Soncu najbližji planet, ki za en obhod okoli naše zvezde potrebuje približno 88 dni.
Ker se tudi Zemlja giblje okoli Sonca, Merkur vidimo v enaki legi glede na Sonce približno
vsakih 116 dni. Če bi se Merkur gibal po isti ravnini kot Zemlja (ekliptična ravnina), bi ta planet
prišel trikrat letno natanko med nas in Sonce. To tudi pomeni, da bi v tem primeru trikrat na leto
videli, kako se Merkur navidezno zapelje pred Soncem.
Ker pa je ravnina Merkurjeve orbite okoli Sonca nagnjena za 7 stopinj glede na ravnino
ekliptike, se tak prehod pred Soncem zgodi redkeje, v povprečju trinajstkrat na stoletje in vedno
v dnevih okoli 8. maja in 10. novembra. Prehodi Merkurja so dvakrat pogostejši novembra, ko je
planet v prisončju. Tisti v maju pa po navadi trajajo dlje, saj je Merkur takrat najdlje od Sonca in
je njegovo gibanje znatno počasnejše. Prehodi lahko trajajo do devet ur.
Prvi je Merkurjev prehod prek ploskvice Sonca 7. novembra 1631 opazoval Francoz Pierre
Gassendi s Pariškega observatorija. To je bil za zgodovino astronomije nadvse pomemben
dogodek, saj je potrdil Kopernikov heliocentrični sistem in Keplerjeve račune, ki prvi napovedal
prehod Merkurja.
Dodaten pomen teh prehodov
se je pokazal šele pol stoletja kasneje. Angleški astronom
Edmond Halley je v javnosti poznan predvsem po znamenitem kometu. V zgodovino znanosti
pa je zapisan kot najpomembnejši astronom svoje dobe in človek, ki je bistveno pripomogel k
izdaji Newtonovega kapitalnega dela Principia in uporabi gravitacijskega zakona. V drugi
polovici 17. stoletja je Halley na otoku sv. Helene opazoval zvezde in izpopolnjeval katalog
južnega neba. Leta 1677 je med drugim tudi videl prehod Merkurja čez Sonce. Pri tem se je
zavedel, da bi s opazovanjem takih dogodkov lahko zelo natančno izmerili oddaljenost Zemlje
od Sonca ali tako imenovano astronomsko enoto. V njegovem času so bile ocene astronomske
enote še vedno zelo nenatančne in so se od prave vrednosti razlikovale tudi za desetkrat. Zelo
pomembno pa bi bilo imeti pravo vrednost, na kateri bi lahko določili vse velikosti v Osončju. Iz
Keplerjevih zakonov in Newtonovega gravitacijskega zakona je namreč mogoče izračunati
oddaljenost vseh planetov od Sonca, če je le znana oddaljenost Zemlje od naše zvezde.
Halleyeva ugotovitev je bila načeloma enostavna. Če bi prehod opazovali na dveh različnih
zemljepisnih širinah, na primer v Evropi in Južni Afriki, potem bi prehod Merkurja videli na
različnih mestih Sončeve ploskvice. S poznavanjem razdalje med opazovališčema, natančnim
beleženje razlike pri prehodu in relativno enostavno trigonometrijo je potem mogoče izračunati
oddaljenost Zemlje od Sonca. Leta 1716 je Halley predlagal meritve razdalje Zemlja-Sonce ob
prehodu Venere. Venero je izbral zato, ker nam je bližje in so zato meritve ob njenem prehodu
zanesljivejše kot ob prehodu Merkurja. Žal pa se Venera čez Sonce sprehodi le poredko, v
intervalih približno 120 let, zato so astronomi te meritve dejansko izvedli šele sto let po
Halleyevi smrti.
Letošnji prehod Merkurja pred Soncem bo viden 9. maja med 13.20 in 20.42 po poletnem času.
Žal pa je Merkur tako majhen, da prehoda ni mogoče opazovati s prostim očesom, zaščitenim s
folijo za opazovanje Sonca ali varilskim steklom. Za ogled tega pojava potrebujemo teleskop, ki
je opremljen s primernimi filtri za opazovanje Sonca.
Opazovanje Sonca brez primerne zaščite je zelo nevarno za oči! (vir)
Priporočamo še ogled povezav:
https://www2.arnes.si/~gljsentvid10/ve_mer_son_spi5_.html
https://eclipsewise.com/oh/tm2016.html
https://astronomska-revija-spika.si/ne-zamudite-prehod-merkurja-pred-soncem-9-maj-2016/
